Avstrijsko-ogrska nagodba. ii. Kaj pa je vendar v nagodbi? Vidimo, da nam bode biti natančnejim, nego smo začetkom tega spisa mislili bili. Vezi, ki nas družijo z Ogrsko, so po svojstvu troje: državnopravne, torej čisto politične, potem gospodarstvene in končno denarne. Za politično stran našega razmerja do Ogrske se zdaj ne gre, ampak le za gospodarno in denarno; kajti le to se znova določi vsako deseto leto, kar se tiče gospodarstva in finane. Vsebina nagodbe, kakoršno ste vladi predložili, du se na kratko izraziti v sledečih štirih točkah: 1. Zveza z Ogrsko glede carine (colnine) in trgovine mora se ponoviti; 2. sedanji užitninski davek ima se predrugačiti; 3. uravnava valute t.}. vrednosti in veljave denarja, naj se nadaljuje, in 4. pravila avstrijskoogrske banke imajo se izpremeniti. 1.0 carinskiin trgovinskizvezi z 0 g r s k o. Ce je uže vsled krivične oddelbe odstotkov, ki je moramo plačevati za skupne potrebščine, škoda za nas ogromna, je pa ona, ki jo trpimo vsled carinskih in trgovinskih raziner z Ogrsko, še mnogokrat večja. Da, vse naSe gmotno življenje je skoro popolnoma odvisno od teh razmer, in carinska in trgovinska zveza z Ogrsko je bila in je še v prvi vrsti kriva, da po naših pridelkih nikdo ne povprašuje in da so brez vrednosti. Kmeta uže ne bi bolelo toliko, da bi v letu za jeden ali dva goldinarja več davka plačeval, če bi svoje pridelke lahko in dobro prodajal, ali do ljubega krajcarja priti, to je ono, kar ga žuli najhuje. Najprej hočemo govoriti le o carinski zvezi; predno pa to moremo, nam bode vedeti, kaj je carina in čemu služi. Vzemimo si za primer Rusijo in Nemčijo. Nemčija prideluje nekaj žita, a mnogo premalo za gosto prebivalstvo; mora ga torej uvažati, kupovati. Po njej pa se trži tudi z lastnim žitom iz kraja v kraj; vsled tega se često zgodi, da morajo uvažati iz tujine taki kraji, ki sami zadosti pridelujejo, dočim se drugi, ki ne žanjejo nič, oskrbujejo z domačim žitom. Je uže tako, ker vsak vzame krajcar tam, kjer ga najde. Za Nemčijo kaže najbolje, da manjkajoče žito uvaža iz sosedne Rusije, ki ga ima na preobilje. Toda Rusija sme čez nemško mejo prodajati žito le, če od vsakega metr. centa v nemSko državno blagajno plača" neko gotovino, na pr. 2 gld. Ta znesek se imenuje colnina. Čemu pa se plačuje? Rusija ima brezmerna, najrodovitniša žitna polja; tudi stane njih obdelovanje jako malo, mnogo manje, nego na Nemškem. Vsled tega lahko Rusija žito po jako nizki ceni prodaja, po tako nizki, da nemškemu kmetu, ki ga tudi vsako leto nekaj pridela in ima na prodaj, s takšno kupnino se še stroški za delo samo ne bi pokrili. Na tak način bi Rusija lahko nemško poljedelstvo uničila; Neračiji pa mora biti zopet iz drugih uzrokov na tem ležeče, da kmetijstvo ne izgine. Kaj toraj stori? Zahteva na ruski meji carino, in sicer najmanje tako visoko, da je tudi domači poljedelec pri prodaji svojega žita še na dobičku, kajti cena domačemu žitu znaša zdaj toliko, kar stane rusko žito s carino vred. Tisti Neinec, ki je moral rusko žito kupiti in ga vsled carine za 2 gld. dražje plačevati, pa tudi ni na škodi, ker carina prihaja v državno blagajnico in se vsled nje ljudstvu davek zniža. Tako se carina lahko tirja za kateribodi pridelek. Carina je jako pametna uredba in za blagostanje države velevažnega pomena, a treba je, da vlada pri tej stvari modro ravna, sicer državo ugonobi. Kako je torej s carinsko zvezo z Ogrsko, ki se po predlogu obeh vlad naj ponovi? Glede carine smatrate se Avstrijska in Ogrska za celoto; to se pravi, med njima ni carine, pač pa morajo isto carino plačevati druge države, najsi uvažajo na Avstrijsko ali na Ogrsko; tudi so carinske tirjatve drugih držav do nas iste, kakor do Ogrske. Tako je uže od leta 1867., in tako naj bi bilo tudi še za naprej. Da plačuje Prusija pri uvažanju raznega žita carino, ravno tako Nemčija za pridelke velikega obrta, itd., to je v obče čisto prav; tudi to je pravično, da mi izvaževaje drugim primerno carino plačujemo; sicer to ne spada v pogodbo, ki jo imata narediti Avstrija in Ogrska med seboj. Kar se pa tiče 30 let obstajajočega razmerja in podaljšanja tega razmerja, to je, da med Avstrijsko in Ogrsko carine tudi v prihodnje ne bi bilo, pomenja, da kratko rečemo, našo gmotno smrt; mi raoramo obubožati, da nara druzega ne bode ostalo, kakor golo življenje, ogrski židje pa morajo obogateti do brezpametnosti. Kako to? Avstrijska in Ogrska imata vsaka svojo vlado in skrbita izvzemši ono malenkost, kar je skupnega, vsaka za svojo korist, vzlasti v gmotnem oziru; vsaka iraa svoje posebne troške, svoje posebno gospodarstvo in torej tudi svoje posebne interese; čim bolje gospodari, tem bolje se ji godi, druga drugi ne pomaga nič; v gmotnem oziru ste si kakor tuji državi. Naša polovica žita na pr. mnogo manje prideluje, nego ga potrebuje; torej ga more uvažati. Ogrska pa ga ima na preobilje, ker ie silno rodovitna; pšenica ji vrača seme dvanajstdo štiriindvajseterno, dočim pri nas dobiva kmet le pet- k večjemu do desetkrat toliko, kakor ga je izsejal; koruza vrača pri nas seme petindvajset- do štirideseterno, na Ogrskem stodvajset- do dvestoStirideseterno, in tako drugo; tudi so tam delavci mnogo ceneji, ker je življenje ceneje. In Ogrska ne plačuje niti krajcarja carine za žito, ki ga uvaža k nam. To naše poljedelstvo sčasoma mora ugonobiti, nas same pa spraviti do beraške palice. Kakor je v poljedelstvu, tako je tudi v drugih kmetijskih strokah o živinoreji, o vinarstvu itd., kajti Ogrska je pač mnogo rodovitnejša od naše polovice. Le glejmo, kako je Ogrska vsled carinske zveze zadnjih trideset let na naš račun gospodarsko napredovala. Ozirati pa se nam je do leta 1867. radi tega, ker smo pred tem letom z Ogri imeli skupno gospodarstvo in skupen žep. Leta 1868. je Ogrska imela obdelane orane zemlje 17 mil. oralov; ker je odslej nam žito lahko za dober kup prodajala, jeli so se prazni pašniki izpreminjati v polja, in 1.1890. je uže imela 21 rail. oralov polja. Lahko je pa tudi stara polja jela bolje obdelovati, ker je denar pridno dohajal v deželo. Leta 1868. je pridelala pšenice 22 mil. hektolitrov, leta 1883. pa 55 mil. hektolitrov; ovsa leta 1868. le 11 mil. hekt., leta 1893. pa 46 mil. hl.; sladkorne pese leta 1868. jedva 3 miL.metr. centov, 1. 1893. uže 15mil. metr. centov. Zelo žal nam je, da za vino nimamo podatkov; lahko si pa mislimo, da je tudi pri tem Ogrska velikansko napredovala. — Pomislimo, da je pri nas razmerno za toliko, za kolikor je Ogrska napredovala, moralo iti nazaj, ker ogrskega izvoza gre dobrih 80%) torej skoro vse k nam. Izvoz pšenice same znaša na leto 137 milj. gold., od teh pride na nas 101 mil. gold., govedi je Ogrska izvozila 1. 1868. za 40 mil. gld., lani za 140 mil. gld., od teh k nam za 112 milj. gld., prašičev 1.1889. za 20 milj. gld., leta 1893. za 71 milj. gold., kuretine 1. 1889. za 5 milj. gld., lani za 11 in pol mil. gold., celo v sviloreji je razlika velika: 1.1868. je pridelala 80.000 metr. cent, 1. 1893. pa 1,127.000 metr. centov kokonov. Primerjaje navedena števila vidimo, da je Ogrska v kmetijstvu, in s tem v blagostanju zadnjih 30 let velikansko napredovala; do6im se druge države trudijo, da tekom let povzdignejo vrednost pridelkov in izvoza za par, 6e gre najviše za kakih 20 do 30%, znaSa ta razlika v Ogrski do 400%. In še enkrat re6emo: to vse gre na naš ra6un; kakor Ogrska napreduje, tako moramo mi nazadovati, mi in nikdo drug; kajti mi moramo od Ogrske imenovane pridelke in še mnogo drugih jemati, ker jih sami nimamo dovolj, in ker nam od drugod radi carine še dražje pridejo, in mi se moramo dati od Ogrske kmetijsko uničiti, ker med Avstrijo in njo ni carine. Naši kmetijski pridelki ne pridejo do tiste vrednosti, kakor nas stanejo, in vsied tega našega kmetijstva mora s6asoma biti konec. Ni6 manj kakor v kmetijstvu, je Ogrska zadnjih 30 let napredovala tudi v velikem obrtu, kar se prav lahko urae. Sladkorja se od naše strani danes uže skoro ni6 ne uvaža, ker ga Ogrska uže sama 6krat toliko prideluje kakor 1. 1882.; med tem ko }e Ogrska 1. 1889. morala še kupiti sladkorja za 5 mil. gold., da je pokrila svojo domačo porabo ga je leta 1895. že izvozila v druge države za 21/* milj. gold. Do predkratkim smo še izvažali v Ogrsko stroje; danes ne le da naših izdelkov ne potrebujejo, ampak s svojimi se nam uže vsiljujejo. Isto velja o kemičnem velikem obrtu, jedino tkanine še zdaj uvažamo, ali kako dolgo! Končajmo! Učenjaki strokovnjaki so izrekli, da je ozirom na razvoj kmetijstva in velikega obrta in vsled tega tudi državnih financ Ogerska zadnjih 30 let tako velikansko napredovala, da v vsej zgodovini ni najti nič podobnega. In na 6egav ra6un? Če bi Ogri samo pri uvažanju žita morali pla6evati le polovico tiste earine, ki jo nam plačujejo druge države, in še manj, znašalo bi to na leto okoli 50 mil. gld,, in za ravno to vsoto bi mi dače na leto manje plačevali; kje pa je carina za druge uvoznine?