Žt. 7. ____________ V Izhaja dvakrat na teden, in »ieor v sredo in soboto oh II. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pro-emtuna ali v Gorici na dom pošiljona: vse leto .......13 K 20 h. ali gld. 6-00 pol leta........6 ¦> 00 » . . 3-30 četrt leta.......3 •> 40 »l » . 1-70 • Posamične številke stanejo_ 10 vin. . • Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ullef tev. 7. v Gorici v »GoriSki Tiskarni* A. Gabršček' vsak dan od S. me zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do r2. ure. Na naroČila brez doposlane na ročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice so raeunijo po^petit.-vrstah če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr.', 3-trat "6 kiOsata vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večjo črke po prostoru, — Reklame in spisi v uredniškem delu In kr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici Gorici, v sredo dne 24. januvarija 1906. Tečaj XXXVI. za omiko, svobodo in napredek U Dr. K. Lavric. Uredništvo so nahaja v P-.sposki ulici št. 7 v Gorici t L nat,tr Z urednikom jo mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2/do 5. popoldne; ob nedeljah In praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo s« nahaja v Gosposki ulici št. 7, v I. nadstr. ua l»vo v tiskarni. - Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se poSiljajo le uredništvu, Naročnina, reklamacije in druge reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnjštvu _____ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h aH gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« so prodajate v Gorici v naSi knjigarni, v tobakarni Sclnvarz v Šolski ulici, Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22 ; — v Trstu v toljakarni Lavrenčič na trgu dolla Casorma. Telefon *t. 83 »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Srbija in Bolgarija. C'e bi bila zunanja politika Avstrije previdnejša ter bi se znala prilagoditi času in razmeram v drugih državah, bi imela naša država dosti večje uspehe iz te politike, nego jih ima sedaj, ko celo pada ugled Avstrije povsodi ter si niti na Balkanu ne more vstvariti trdnih tal. Naravna lega Avstro - Ogrske je taka, da bi morale biti vse balkansko države veliko odjemališče za Av-stro-Ogrsko, katero bi se še"" širilo v orijent, s tem pa bi se dvigala veljava naše države po onih zemljah še v rnar-sikakem drugem pogledu. Ali ta zunanja politika bi morala biti vsaj za Balkan slovanska, ne pa tako zastarelo nemška, kakoršna je, in kakoršna prinaša državi udarec za udarcem. Kako nespametno postopajo avstrijski diplomatje, koiikj protisiovan-skega duha je še v visokih glavah na Dunaju, to nam kaže sedaj spor med Avstrijo in Srbijo radi carinske zveze z Bolgarijo. Avstrija se je postavila na stališče, da mora Srbija opustiti carinsko zvezo z Bolgarijo ter je ne sme predložiti skupščini, kajti drugače se pretrgajo pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med njo in Srbijo. Srbe je to zbodlo v srce in srbska vlada je odgovorila, da ne more opustiti pod nika-kimi pogoji carinske zveze z Bolgarijo, pač pa je pripravljena revidirati vse določbe carinske zveze ter jih tudi spremeniti, ako bi bila kaka določba v nasprotju z določbami trgovinske pogodbe, ki se ima skleniti med Srbijo in Av-stroogrsko. Belgrad in Dunaj sta vsled teh vprašanj v živahni konverzpciji, iz katerih pa odmeva to, da se Srbija ne uda terorizmu Avstrije, pa naj ta še tako grozi. Bolgarski vladni listi izjavljajo, da ima carinska zveza le namen zbliževati obe narodnosti na gospodarski podlagi. Bolgarija pri tem ne misli kršiti interesov Avstro-Ogrske. Srbski politiki pa ne tajijo, da je ta zveza posledica jugoslovanskih teženj ter prvi večji znak uspeha jugoslovanske politike. Minili so tisti Časi, ko so bile mogoče v Belemgradu avstrofilske vlade. Srbija in Bolgarija sta se postavili na odločno stališče, da se ne udasta pritisku, Srbija je pripravljena na gospodarsko vojno z Avstrijo, Bolgarija pa bo zahtevala pri obnovitvi pogajanj za trgovinsko pogodbo z Avstrijo, da Avstrija prizna srbskobolgarsko carinsko zvezo, kajti za Bolgarijo jo ta zveza sklenjena reč in vse države morajo računati ž njo. Avstrija noče odnehati, Srbija in Bolgarija tudi ne. Avstrija je končno izjavila, da naj dovoli Srbija na carinski zvezi take izpremembe, ki se zdijo njej potrebne, ali v Belemgradu so odklonili tudi to. Srbski minister zunanjih poslov je izjavil avstroogrskemu poslaniku, da srbska vlada odklanja od Avstrije stavljene jej pogoje proti srbsko-bolgarski carinski zvezi. To je spor dalekosežnega pomena, spor, i? katerega gledana beli dan avstrijska protislovanska politika. Kakor tlači in razdvaja Avstrija svoje narode, tako hoče razdvajati tudi druge izven nje, ki stojijo ž njo v kupčijskih zvezah. To pa je zlo, katero se maščuje ter neizmerno škoduje Avstriji sami! V dandanašnji veliki konkurenci na svetovnem trgu je treba previdnosti in ku-lance ter prilagodeuja razmeram, ne pa neumnega terorizma in kljubovanja. Naravni razvoj je zveza slovanskih držav na Balkanu. Tega pač Avstrija ne prepreči — zato naj bi računala pametno s takim dejstvom pa si uravnala svoje ravnanje primerno toku časa. Kajti žalostno je, če koga na stare dni brcajo mladi, katerih je bodočnost. D dobi suhih let. III. Po »Gorici« lažejo, da trdimo mi, da so vseh neuspehov krivi le klerikalci, ter pri tem ne upoštevamo nič dejanske okolnosti, da so Lahi v deželnem zboru v večini, ter da je 11 več nego 10. Sleparii! Mi smo vedno povdarjali, da je boj z Lahi hud, zlasti še, odkar je deželni glavar dr. Pajer, ki tudi glasuje v zbornici. Položaj res ni lahek, Lahi so pri sedanjih razmerah, ko glasuje z njimi tudi deželni glavar, neizprosni in ošabni, pot do kompromisov je zaprta, ker ni več tako, kakor pod Ooroninijem, ko je stala deseterica proti desetorici — ali kljubu vsemu temu jo neopravičeno, je nemoško, je izdajsko in strašne Škode za goriške Slovence ono stališče, na katero so se postavili klerikalci, namreč na stališče: smo v manjšini; zategadel ne moremo nič storiti. Na ta način prav grdo sleparijo javnost ter hočejo prikriti svoje politično grehe. če se je položaj v deželni hiši vsled nastopa Pajerjevega poslabšal, je pa neobhodna potreba na slovenski strani toliko resnejši, toliko močnejši odpor. To je pač naravno, to pač mora biti — no pa udati se slepo pa javkati: smo v manjšini. Če bi bila slovenska deseterica sestavljena iz celih mož, ki bi znali nastopati ter se energično boriti tako, kakor se je to že pokazalo v sredini desnice v zbornici, potem bi že drugače plesal laški bog dr. Pajer in laški poslanci bi postajali malo manj ošabni in bolj nagnjeni kompromisom. Ali tega odpora ni, tega boja manjka, in tega odpora nočejo klerikalci. Tu vmes tiči njihova krivda, tuje pravi uzrok za neuspehe. Tak boj more biti uspešen v naši zbornici le, če je solidarna v njem cela slovenska desetorica. Take solidarnosti pa kratkonlalo noče dr. Gregorčič, on prezira napredne poslance ter ljubim-kuje z Lahi. Zakaj pa vse to dela ? Pač le zato, ker je zvezan z Lahi, ker je primoran tlačaniti jim in biti lepo tiho. Lahi so mu pomagali v državni zbor, vlada pa je šla klerikalcem na roko pri deželnozborskih volitvah na celi Črti; saj je odnesla že določeno volitev volilnih mož v goriškem okraju kar za cel teden, da so imeli časa v cerkvi in zunaj nje Še mehčati volilce, ki niso bili še dovolj mehki. Gregorčič je pričakoval poraze, ali oerkev, vlada in Lahi so jim pomagali do večine. Oddahnil se je mož, ali neprost, marveč zvezan, oddahnil za trenotek, potem pa šel s svoj?mi pajdaši hlapčevat. Dru-godi ta človek ne pozna hvaležnosti, Pajerju in vladi pa je hvaležen do — izdajstva. Tukaj so uzroki, pravi uz-roki za neuspehe. Tukaj so krivci. Klerikalci pa tudi hodijo do skrajna meje naravnost proti naprednjakom v zbornici. Kadar sproži kak napreden poslanec kaj pametnega, so kar nervozni, včasih glasujejo za, včasih proti, včasih pol in pol, kakor se jim baš zdi, pripete pa se slučaji, da se postavijo kar odločno nasproti. Saj je našim či-tateljem gotovo Še v spominu, kako se je obdrgnil Grča ob poslanca, ki je navajal v važnih stvareh pomisleke, češ, da se tako dela samo za to, da se govori. In šlo je za važne reči, take, ki se živo zadevajo kmetskega žepa. Seveda, kaj mari župniku Grči vse to! Poleg zveze z Lahi in vlado jih veže strastno sovraštvo do vsakega slovenskega napredka. »Narodna pro-sveta«, to lepo kulturno društvo, je bila uložila prošnjo za podporo. Prošnja je šla v peticijski odsek. V tem odseku imajo Slovenci večino. V zadnjem zasedanju so bili v tem odseku: dr. Gregorčič, Klančič, Lapanja, Štrekelj, Bom-big, Holzer, Faidutti. In v tem odseku se je sklenilo iti preko prošnje na Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) „Moj ljubi gospod Lucien," pravi gospa Danglars iz druge sobe, „ali se ne pritožujete večkrat, da vas gospica Ev-genija neče nikdar počastiti s tem, da bi z vami govorila?" „Milostiva," odvrne Debrav, »igraje se z majhnim psičkom, ki je slutil v njem domačega prijatelja in mu izkazoval tisoč Ijubeznivostij, „jaz nisem jedini, ki se pritožuje nad tem; pred nedavnim časom sem slišal od gospoda Morcerfa, da ne more izvabiti iz svoje zaročenke niti jedne besedice." ,,To je res, toda prepričana sem, da se to kmalu izpre-meni in stopi Evgenija nekega dne v vaš kabinet." „V moj kabinet?" „To se pravi v ministersko pisarno. ,.In zakaj'?" „Da vas poprosi za engement v Operi. Ites, nikdar Se nisem videla takega, za odlično mlado damo smešnega navdušenja za godbo." Debrav se smeje. „Krasua!" pravi. „0e pride z vašim in gospoda barona dovoljenjem, ji prošnje ne zavrnemo, dasi smo gotovo pre-ubožni, da bi dostojno plačali tak talent." „Pojdite, Kornelija," pravi gospa Danglars, „več vas ne potrebujem," Komornica zapusti sobo, gospa Danglars ' *opi v svojo spalnico in sede v krasnem negligeju k Lncienn. Nato prične sanjavo božati malega psička. Lucien jo gleda nekaj časa molče. | „Hermina, bodite odkritosrčni, nekaj vas muči, aH ni res?« — „Nič," odvrne baronica. In s težko sapo se dvigne ter stopi pred ogledalo. „Nocoj se mi zdi, da sem strašna," pravi. Debray smehljaje vstane, da bi pomiril baronico v tem oziru, ko se naenkrat odpro vrata. Danglars se prikaže, Debrav sede. Pri šumu odpirajočih se vrat sa baronica obrne in gleda svojega moža z začudenjem, katerega niti ne poskusi zakriti. „Dober večer, milostiva." pravi bankir, „dober večer, gospod Debrav!" Baronica je bila prepričana, da ima ta obisk popraviti vse grenke besede, ki so ušle njenemu možu vekom dneva. Napravi torej resen obraz, in ne da bi odgovorila svojemu možu, pravi Lucienu: „Čitajte mi kako stvar, gospod Debrav !" Tega je sicer bankirjev obisk nekoliko vznemiril, a ko vidi svojo prijateljico tako mirno, se opogumi, vzame knjigo, ki mu jo pokažo baronica, ter jo odpre. »Oprostite," pravi bankir, „toda baronica je zelo t-.idna, ura je jednajst, in vi, gospod Debrav, stanujete zelo daleč." Debrav odreveni vsled začudenja; bankirje govoril mirno in dostojno, a za njegovim mirom se je skrivala nenavadno trdna volja, ta večer kljubovati svoji ženi. Tudi baronica se začudi in premeri svojega moža s pogledom, ki bi mu bil sicer gotovo dal misliti. Danes pa vpira svoje oči v časopis, ki ga drži v roki. In tako ta grozeči, ponosni pogled ne doseže svojega namena. „Gospod Lucien," pravi baronica, »izjavljam vam, da se mi prav nič ne ljubi iti spat ter vam imam še mnogo povedati, in upam, da mi posvetite še nekaj \u* svojega časa." „ Popolnoma sem vam na razpolago, milostiva,'' odvrne Lucien flegmatično. „Moj ljubi gospod Debrav," pravi bankir, „prosim vas, ne mučite se in to noč ne poslušajte norostij moje žene, kajti za to imate še jutri dovolj časa. Sklenil sem, da se z vašim dovoljenjem pogovorim nocoj z baronico o zelo važnih zadevah." Zdaj je bil vdarec tako direkten, da popolnoma omami i Luciena i gospo Danglars; oba iščeta oči drug drugega, kakor da se kličeta na pomoč zoper ta nepričakovani napad, toda ne-dvomljiva moč gospodarjeva zmaga nad močjo domaČega prijatelja. »Toda ne mislite, da \'as podim, moj ljubi Debrav," nadaljuje Danglars; „ne, gotovo ne; neka stvar, ki je nisem mogel vedeti naprej, je vzrok, da moram kar- najprej govoriti z baronico; to se dogaja tako redko, da upam, da se mi to ne bode štelo v zlo." Debrav zjeclja nekaj besed in se nato hitro priporoči. »Neverjetno je," pravi, ko se zapro vrata za njim, „kakšno moč dobe nad nami možje, ki se nam zde pravzaprav tako smešni." Debrav odide, bankir pa sede na zofo, zapre knjigo, ki je ostala odprta, napravi zelo prevzeten obraz in se igra s psom, ki mu pa ne izkazuje iste prijaznosti kakor prej De-brayu, ampak ga hoče vgrizuiti. Takoj pograbi bankir ubogo žival ter jo vrže na stol ob nasprotni steni. Psiček ostro zukriči ter zleze pod blazino, kjer obleži, preplašen vsled tega nenavadnega postopanja. „AH veste, gospod," pravi baronica, ,,da napredujete? Navadno ste samo neotesani, nocoj ste brutalni," dnevni red. Poročevalec je bil La-panja. Štrekelj je v zbornici obžaloval, da se sploh dobi Slovenca za poročevalca v takij re8i, ali Lapanja mu je hitro odvrnil, da se kaj takega še zgodi. Ja, če imamo take ljudi v zbornici, potem se ni čuditi, da ni nikakih uspehov. To je bil škandal, da mu ga ni para! Treba pa vedeti, da jeden največjih sovražnikov kulturnemu društvu je — dr. Gregorčič! Naš kmet i. Klerikalci imajo neznanski strah pred zavednim, s svojo glavo mislečim kmetom. Kjerkoli se pojavi tak samostojen kmet, povsod! ima za n a-sprotnika politikujočega nunca. Ta ga obira, kjer le more, vleče čez zobe • tudi, kjer ni umestno, ga napada celo na prižnici ter smeši po farovških listih. V tistih dopisih, katere priobčuje »Primorski list«, se naleti kar največkrat na zabavljanja in smešenja kmetov, ki nočejo biti slepo orodje v farovških rokah. Dr. Šusteršič, glavar kranjske klerikalne stranke, pa je zmerjal v Ribnici na shodu zavedne kmete s s v i-n jami in barabami! S takimi napadi kaže klerikalna stranka, da nima nikakega srca za kmeta, marveč da ga hoče imeti le up roženega v svoj voz kakor živino, ki naj vleče pa molči. Ob zadnjih deželr ozborskih volitvah so objuboval! kmetom paradiž ža . na zemlji, in gotovo večno zveličanje na onem svetu — ali ves Čas niso storili za kmeta prav nič. Na varnem in po farovških listih so se priduševali, da so oni zastopniki kmetskega ljudstva, ali tam, kjer je bilo treba zastopati kmetske koristi, so pa lepo molčali. Niti toliko poguma ni bilo v teh junakih, da bi bili — zastopniki kmetskega ljudstva! -- ožigosali sleparij e, ki so se godile v c. kr. kmetijskem društvu na velikansko ško-d o ubogega kmeta, če bi ne bilo v deželni zbornici naprednih poslancev, niti besedice bi se ne bilo culo o tem zloglasnem »kmetijskem« društvu in njega slavnem predsedniku, deželnem glavarju, ki je, kakor znano, strašno velik prijatelj Slovencev! Da, še celo pomagali so staremu lisjaku iz zagate ter mu ustanovi j ali kmetijski urad. Vse to pač je zbistrilo glavo marsikomu. Poročila o deželnozborskih zasedanjih od razkola dalje so odprla oči temu in onemu, da je začel gledati ter čutiti pezo, katero mu nalagajo iz deželne hiše slovenski klerikalni poslanci | v družbi z laškimi. Kmet se je začel zavedati — odtod strah klerikalcev. »Gorica« pogostoma javka, da se je začela »Soča« brigati za kmeta, češ da ga je prej zanemarjalaTUHgati pa da smo se začeli za kmeta zategadel, ker vidimo, da pri volitvah odločuje on. Sleparka ta »Gorica«! Le odpreti je treba letnike »Soče«, odkar izhaja, pa uvidi vsakdo, da se naš list že od nekdaj peča z našim kmetom. Koliko stvarnih kmetijskih člankov je bilo že priobčenih v »Soči«, koliko nasvetov danih, koliko tožba, pisanih po kmetski roki, razglašenih potom »Soče«. Treba pa razumeti to ljubo farov-ško »Gorico«. Možje tam okoli nje uvi-devajo, da jim postajajo kmetje v raz-»ihkrajih"^'^^^."'"KelTI^a^k^n^o-!^ vidijo, kakohla pčuje »Ij ubljenec nr.roda« našemu sovražniku dr. Pa-jerju, in ti ljudje čutijo, da se kmet vedno bolj opri jemlje naprednih časopisov. V strah in trepet klerikalcem povemo tu, da je med našimi dopisniki in poročevalci jako obilo mož in mladeni-čev iz kmetske hiše. Kakor zna, tako piše; pišejo pa jasno in razločno, logično in krepko. Dopisom in vestem se pozna, odkod so potekle. To puščamo, da trepetajo kosti klerikalcev toliko bolj. Med našim ljudstvom narašča močno kmetska stranka, ki pojde z nami v boj proti staremu sovražniku vsakega napredka, proti kierikalizmu. Da bo pa tak kmet močan, treba dobrega političnega in gospodarskega dela. DOPISI. Iz Tolmina, — (Zgodovina tolminske Čitalnice od 1862. naprej.) (Dalje). Da te zasluge ni kar tako malovažiti, posle-dovati je iz okoliščine, da je bilo v onih časih vse uradcištvo zgolj laško in nemško in razvoju domačega ljudstva protivno, in da tudi Tolminsko tržanstvo ni poznalo slovenskega pisnega jezika, ampak le prosto domače narečje, ter je bilo vso svojo omiko, recimo vnanjo društveno oliko in šolsko vzgojo, kakor vso politično modrost zajemalo le iz kalnih laških ali nemških krogov, mest in časopisov. Menim, da se ne motim sodeč, da pred 30 leti uradnik ali sploh razumnik ni občeval s tržani inače, nego v ptujem jeziku, in morebiti se tudi takozvani boljši trzanje v druščiai raje rabili furlanščino nego svojo materinsko reč. Marsikateri starših gg. slušalcev spominjal se bode, da se je bilo tudi še pozneje po ustanovitvi čitalnice mnogo pokoriti ptuj-ščini in da je Te-ta vladala leta in leta celo v njenih prostorih, v prostorih narodne čitalnice. Vemo pa tudi vsi, da je celo dandanes po dobi, v katerej je slovanski rod storil ve- Iikansk korak naprej, težek položaj onemu človeku, ki pred vsem ljubi svojo materinščino in da se ga od marsikatere strani gleda križem in sodi po krivem. — Priznavanje in čast tedaj onim možem, ki so v prvih časih narodnega probujevanja, obkoljeni in dušeni po ptujem življu, pogumno stopili na stran prvo-boritelju in nositelju slovenstva na Primorskem, dr. Lavriču, ter ž njim ustanovili tolminsko čitalnico. Poziv k pristopu Čitalnice, kakor že omenjeno, bil je nemški. Glasi se: »Einla- dung"......Podpisalo ga je dmntrideset tržanov in uradnikov in sicer: .... Prvotna pravila od dne 6. januvarja 1862. podpisala sta dr. Ivan pl. Premerstein kot predsednik in Valentin Luznik, not pisar, kot tajnik. Posamezna določila so približno ista z današnjimi. Tudi po njih bilo je glasom paragrafa prvega namenčitalnici čitanje slovenskih in inojezičnih knjig in časopisov, zabavanje z deklamov;" iem, igrami in enako, izključene bile so politične zadeve. O prvini občnem zboru, kakor tudi o osnovalnem kfooru manjkata zapisnika, kakor žalibog manjka večina zapisnikov do 17. januvarja 1866. Za to dobo tedaj ni, kakor le malo podatkov za društveno življenje. Kar je v njej poudarjati hi kar blago vpliva na čitalce, je občevanje mladik tedanjih čitalnic mej seboj. Iz vseh dopisov veje mla-deniški, idejalni duh. Čuti se govor ljudi, ki od srca srcu govore. Čuti se iz prvih pozdravov mej seboj veselje nad minečimi hudimi dni, veselje nad probujanjem narodne zavesti in volje. Evo nekaj teh dopisov! (Dopis čit. mariborske od 20. VIL 1862. in odgovor. Dopis iste od 12. VIII. 1862. Dopis iste od 11. IX 1862. Dopis loške čitalnice od 12. XI. 1862. Okrožnica goriške snujoče se čitalnice X. 1862. Dopis mariborske čit. od 14. II. 1863, goriške od 15. II. 1863, kranjske od 16. II. 1863, ljubljanske z dne 19. III. 1863.) — Do konca leta 1862 vladal je v čitalnici duh, kakor za osnovitvijo. Odtorej pa življenje čitalnice postaja enakomerniše in vsakdanjiše. Omeniti je zapisnik druzega občnega zbora od 29. XII. 1862. kazoč, da so se že one čase Tolminci zanimali tudi za hrvatske časopise. Nekaj tržanov naročili so »Naše gore list" na lastne troške, ter ga polagali v Čitalno sobo. Iz od-borove seje od 22. febr. 1863. sledi, da je dr. Lavrič učil deklamatoriko in da si je čitalnica omislila lastno knjižico. Iz dopisa „Leseverein-a" od 12. XII. 1863 sledi, da so se tedanji uradniki večinoma protivili. ustanovitvi in razvijanju Čitalnice, a brez uspeha, ker od tedaj ni več duha ne sluha o tem nemškem, uradnem »Lesevereinu". Z dopisom od 3. XII. 1866. pristopila je čitalnica tolminska kot ustanovni član „Matice slov.'1 v Ljubljani. V zapisniku dne 24. IV. ii67. toži se mladi odv. kandidat Robert Mijani, da čitalnica goji premalo narodni duh. S kupno pogodbo od 10. V. 1868 kupili so D. KovačiČ, Josip Devetak in drugi glasovir za gl. 345'20, za katerega se je nabralo prostovoljnih doneskov okoli 101 gl. ter ga pustili v rabo čitalnici. Pozneje t se je kupnina v letnih obrokih popolnoma iz- | plačala. Iz zapisnika 31. VIL 1869. čita se, da je bil dr. Premerstein v imenu in kot zastopnik tolminske čitalnice na Vižmarskem taboru: Leta 1870. kupila si je tolm. zastavo s prostovoljnimi doneski. Iz zapisnika 5. XII. 1874. sledi, da se je tolm. Čitalnica udeležila s pevci in zastavo Šempaskega, Tolminskega in Briškega tabora. V zapisniku od 7. III. 1876. naznanja se smrt predsednika čitalnice, nje pridnega ustanovitelja in narodnega budi-telja odv. dr. Lavriča. V njega spomin ostalo je predsedniško mesto do konec leta nezasedeno. V zapisniki: 6. VIII. 1876. pristopila je čitalnica „Glasbeni Matici" v Ljubljani. Glasom zapisnika od 13. XI. 1883. kupila je čitalnica štiri srečke za »Narodni dom" v Ljubljani. Iz tega se vidi, da je tolminska čitalnica vkljubu vsem zaprekam krepko živela in se udeleževala narodnega dela, žrtvovaje po svoje moči za prve narodne zavode. Leta 18857 nakupila si"je čitalnica opravo, katera je še danes v rabi. Posebno mnogo truda prizadel si je za olep-šanje društvenih prostorov gozdni adjunkt Ivan Bratina. Isto leto daroval je dr. Tonkli lepo sliko častnega Člana tolminske čitalnice in voditelja slovenstva D. Ivana Beiweisa. (Pride še.) Iz TolmiMf dne 18. januvarja. — Blago-rodna gospode s. kr. okrajni glavar Prinzig in c. kr. okr. M. nadzornik LasiČ sta nabrala v odlični družbi K 123 za obleko in obuvalo najubožnejsim šolskim otrokom v Tolminu. — Podpisano se tem potom najiskrenejše zahvaljuje v imenu obdarovanih otrok blagim darovalcem in gospodoma nabirateljema, ki se tudi v veseli družbi spomnita vbogih otročičev. — Vodstvo šole v Tolminu. Voditelj: P. Kašca. Iz Grahovske županlje. — Letos je potekla 6 letna doba zastopnikov v okrajnem šolskem svetu. Volitve so bile 12. t. m. v Tolminu. — V naši županiji smo mislili voliti Torkarja, poštarja v Podbrdu. Dva dni pred volitvami v sredo 10. t. m. je pa glavar po naši županiji agitiral za poštarja ter nastopil z vsemi silami proti Vrtovcu. Glavar nam je pa s tem oči odprl. Rekli smo, ti pa pri nas Čisto nič ne opraviš. Vrtovca dobro poznamo. Uživamo že sadove njegovega truda. Jablane, hruške, mlekarnice so trajen in živ spomin na njega. Ker je pa glavar tako strasten njegov sovražnik, ne more biti naš prijatelj. Zato bomo pa volili take, katerih glavar noče, in nočemo voliti onih, katere želi glavar. In tako se je tudi zgodilo. Mi smo mej drugimi volili v prvi vrsti Andreja Vrtovca in mesto poštarja Miha Kehda iz Temeljin, brata učitelja Kenda na Ljubinju. Miha je pa še trša kost od Jožefa. Iz vsega tega se pa tudi razvidi, koliko spoštovanja in upliva ima glavar pri nas. P0C8 na Cerkljanskem. — h najviše gorske vasi pri Cerknem poročamo, da zdaj se je začela graditi nova občinska cesta od Cerkna v našo občino, ki šteje 3 vasi in nad 75 številk. Za našo vas Poče, ki šteje polovico, se pa najmanj zmengo. Hvala lepa Vam, g. župan, ker ste bil nas povabil na dotični dan ' " (Dalje u prilogi.) „To izvira iz tega, da sem nocoj bolj slabe volje nego navadno." Hermina pogleda svojega moža z izrazom popolnega pre-ziranja. Strele, švigajoče iz njenih očij, so sicer prevzetnega Danglarsa zmedle, a danes ge puste navidezno čisto hladnega. »In kaj briga mene, če ste vi slabe volje?8 pravi baronica razdraženo in nestrpno. »Kaj imam s tem opraviti jaz V Izlijte svojo slabo voljo raje na svoje plačane komije!" »Ne, milostiva," odvrne Danglars; „s svojim nasvetom ste krenili na napačno pot, in ne bom mu sledil. Moji komiji so dostojni ljudje, ki mi 'zaslužijo moj denar in ne dobe niti od daleč toliko plače, kolikor bi jim pristojalo. Na kakšen način naj bi potem Še izlijal na nje svojo jezo ? Ne, moja jeza naj zadene one, ki zlorabljajo mojo hišo, poškodujejo moje konje in minirajo mojo blagajno." »In kdo so ti ljudje, ki ruinirajo vašo blagajno? Razložite mi to, prosim vas, gospod." „0, pomirite se, dolgo ne nameravam govoriti v zago-netkah/ odvrne Danglars. »Ljudje, ki ruinirajo mojo blagajno, so oni, ki vzamejo iz nje v jedni uri sedemsto tisoč frankov." »Ne razumem vas," odvrne baronica, p^Lušaje prikriti trepetanje svojega glasu in rdečico svojega o* r*ua. »Vi me baš nasprotno razumete jako dobro,K pravi Danglars, »toda če vstrajate pri svoji zlobni volji, vam povem, da sem izgubil pri španskem posojilu sedemstotisoč frankov." »Ah,"- pravi baronica porogljivo, »in za to izgubo delate odgovorno mene?" »In zakaj ne?" »Ali sem kriva jaz, da ste izgubili sedemstotisoč frankov?" »Vsekakor nisem kriv tega jaz." »Enkrat za vselej sem vas prosila," odvrne baronica jezno, »da ne govorite z menoj o blagajni; to je jezik, katerega se nisem naučila niti v hiši svojih starišev, niti v hiši svojega prvega moža." »Vraga, to verjamem rad," pravi Danglars, »kajti jedna kakor druga sta bili brez uovČiča.a »In tukaj me od jutra do večera bole ušesa vsled trgovinskih pogovorov; ta glas, ki ga vzbuja preštevanje denarja, mi je neznosen, in ničesar ne poznam, kar bi mi bilo zopr-nejše od vašega glasu." »Res," pravi baron, »kako je to čudno! In jaz sem mislil, da se za moja podjetja živo zanimate." »Jaz ? In kako ste prišli na tako neumno misel ?" »Vzbudili ste mi jo vi sami." »Ah, na kakšen način ?" »Čisto gotovo." »Želim, da mi razložite, ob kateri priliki se je to zgodilo." „0 moj Bog, to razložiti je jako lahka stvar. Zadnjega februarja ste govorili z menoj prvič o kaitiških fondih. Sanjalo se vam je, da je priplula v havrsko pristanišče ladija, prinašajoča vest, da se neko plačevanje, o katerem se je mislilo, da je preloženo na večnost, realizira. Vaše proroško spanje poznam in pokupil sem pod roko vse kaitiške kupone, ki sem jih mogel dobiti, dobil štiristo tisoč frankov in jih dal vam sto tisoč. S temi ste lahko storili, kar se vam je zljubilo, to me nič ne briga. »Meseca marca se je šlo za železniško koncesijo. Ti družbe so ponujale jednake garancije. Rekli ste mi, da vam pravi vaš instinkt — in dasi sicer prezirate vsako špekulacijo, vendar verjamem vašemu, v gotovih ozirih čisto razvitemu instinktu — da vam torej pravi vaš instinkt, da podele privilegij južni družbi. »In jaz sem se podvizal, da sem takoj pokupil dve tretjini akcU te družbe. Zgodilo se je, kakor ste rekli, vrednost akcij se je potrojila, in dobil sem milijon, od katerega sem vam dal dvesto in petdeset tisoč frankov. Kaj se je zgodilo s tem denarjem V" »Toda kaj hočete povedati z vsem tem ?" vsklikne baronica, vsa trepetajoča vsled jeze in nestrpnosti. »Potopite, milostiva, vse vam postane jasno." »To je sreča!" < »Meseca, aprila ste obedovali yri ministru. Govorilo sejo o Španiji, in vi ste culi tajen pogovor; šlo se je za precn-n-stvo dona Carlosa. Nakupil sem si španskih fondov in dobil seštstotisoč frankov oni dan, ko je Karol V. prekoračil Bidassoo. Od te vsote ste dobili petdeset tisoč tolarjev in tudi s temi storili, kar se vam je zljubilo: jaz nisem zahteval računa od vas; toda zato ni nič manj res, da ste dobili to leto petsto-tisoč liber." »In naprej, gospod?" »Ah, da, kak;r bodete slišali, postaja stvar izza tega časa umazana." »Vi se znate izražati., re. nično..." »Povem samo svoje misli, to je vse, kar mi je treba... Nadalje ste imeli, to je bilo pred tremi dnevi, političen pogo-govor z gospodom Debravem, in mislili ste, da morate iz njegovih besed sklepati, da je don Čarlos zopet na Španskem, foftoj sem prodal svoje rente, vest se je širila, panika je nagajala, jaz nisem več prodajal, ampak razdajal. Drugi dan se je pokazalo, da je vaše poročilo brez vsake podlage, in jaz sem izgubil sedemstotisoč frankov." »Torej ?" »Torej ker sem vam dal četrtino svojega dobička, prevzamete lahko tudi Četrtino moje izgube. Četrtina imenovane vsote je štopetinsedemdesettisoč frankov," »Toda kar mi pravite zdaj, je zelov čudno in ne spada sem, res ne. Kako pomešate v vso to povest ime gospoda Dobrava?" »Ker vam vsoto, ki jo zahtevam od vas, v slučaju, daje več nimate, posodi jeden vaših prijateljev, in gospod Debrav spada med vaše prijatelje.B „Fej!" vsklikne baronica. Priloga „8aee" it. 7. i dni 24. januvarija 1106. merjenja na lice mesta, da bi se dogovorili, kod bi nam najbolj služila. S tako hvaležnostjo nam povračujete. Malo potopite, morda Vam se prav pride. Kaj mislite, da smo vsi tako debeli, kakor je odbornik iz naše vasi in klerikalne stranke, ki ga ne potrebujejo za drugo pri občinskih sejah, kakor da kima. Tudi ne zasluži drugega kakor to, da ga denete na eni tistih rajdj ki so. nas t brezpo.trebne^ za odme-tavnik. Bo že dosti" močan, da *bo nam^ČcP' našal vozove, ker drugače se bo težko prišlo naprej. » Opomniti moram tudi to, da ker se že dela z robotami in tudi taka dela, ki ne spadajo v "robote, namreč šlforplg** zidati,-* to ne gre, ali pa če bi že bilo, kadar pride kaj zaslužiti, naj služijo domači občani, je že dosti sposobnih za tako delo in tudi radi kaj zaslu-...ž^oj-._ne_pa.jnM.AManje vsiljevati. ____ Iz Dfilfina, — Pred kratkim je M naš slavni M., da bo ugodel" v cerkvi sv. Ivana. Ž njim je šel tudi devinski mežnar in njegov brat, da bosta pela. Ti so zagrizani lahoni, nasprotniki slov. narodu. V tem hipu!'pa'pride slovenski organist s pevci. Pa so jo popihali lahoni. Mežnar je bil zakričal še kaplanu, da se bodo videli v Devinu pri dekanu. Čudno in sramotno je, da gre dekan na ioko takim ljudem. Dekanova kuharica gospodična Marijana mu tudi gre na roko. Tako je skakala, ko ji je prišel mežnar povedat, da so šli Slovenci pet k sv. Ivanu, da je hotela kar znoreti. Da je ni sram to Ljubljančanke! Kamor se fa-rovška kuharica meša, tam je gotovo burja, sneg ali pa vojska..... Na tretji božični praznik je govoril dekan med pridigo, da so orgije od škofa. Ali nismo vsi skladali za nje. Koliko je, pa„pn dal ? Na zadnje moramo še povedati, da je v zahvali Božični« pomota; P. ne pritiče nobena zahvala. U Štanjela w Krasu. (Strancar odhaja.) — Naš nune odhaja iz Štanjela v Rihemberg. S seboj pa bi menda rad vzel vse, karkoli mogoče. Skopal je vse cvetlice z dvorišča pri farovžu, skopal gartrovže, vzel tudi les, skopal vsako drago trto, vse bi rad odnesel. Najbrže bi rad vzel s seboj še farovž, ker pravijo, da mu oni v Rihembergu ni nič kaj všeč. Priporočamo ga Rihemberžanom, mislimo pa, da ga bodo kmalu siti, kakor smo 6a pri nas. I VOfirSKega. ¦¦- V nedeljo 21. t. m. je zopet priporočaval naš g. nune Berlot „ katoliške" Časnike, in sicer najprvo »Domoljuba", potem pa »Bogoljuba". S tem nas je zopet mamil, da reveži ne vemo, katerega bi si naročili. Rekel pa je, da naj pridemo v farovž k njemu, da jih on upiše. Rekel je, da naj se piše, kar se hoče, po časnikih proti pri-poročbi, da bo on vsejedno tiste časnike priporočal. Rekel je tudi, da nauki sv. cerkve so vsi dobri, da kar sv. cerkve uči, vse dobro uči G.nune! S tem stavite sv. cerkev in sebe vse za eno, mi pa dobro vemo, da cerkev in vi ni vse jedno. Gotovo je, da bo vas le malokdo ubogal za tiste * asnike, katere ste priporočal. Ubogali vas bodo le podrepniki, ki so lačni izpetljanih jezikov in žejni poverba-nega pikolita. Časi teme mjpievajo tudi pri nas. Zasijalo je že precej močno soince, da vas že do- bro poznamo, in da vas že od daleč vidimo,-po kateri poti bi nas radi vodili. Ali ne pojde več. Vašega jarma nočemo več poznati. V kratkih letih ostanete prav pri malem Številu Vam podložnih, to vam zagotavljamo. Svobodo hočemo in kmetski napredek. Živela kmetska stranka! Iz P6VI1I8. — Neko čudno vrvenje se opaža te dni po naši občini. Kaj pridno letajo pristaši' takOTm^ISbvane^^^tnHjše stranke" okoli posestnikov. Vsekakor sumljivo to laskanje! Bliža se namreč čas občinskih volitev. Radi tega bi svetoval vsem volilce j, naj se nikar ne dajo preslepiti od teh letačev. Vsak je dolžan po svojem prepričanju voliti v občinski zastop može, ki imajo resno voljo zastopati interese cele občine ne pa posameznih gospodov. Pozor torej! ' _____Pa iie nekaj. Pred letomso nam postavili po vasi svetiljke, ki naj razsvetljujejo temno noč ter kažejo potnikom pot skozi vas. To je sicer zelo koristna naprava. Le žal, da se ljudje vedno pritožujejo, češ da so svetiljke le iv" ,ga tu, da delajo parado pri belem dnevu. Po noči jih tako nobeden ne vidi, ker ne gorijo. Morda je temu vzrok podraženje petroleja? O tem pa dvomim. Želiti je, da se občinski očetje vendar enkrat potrudijo in ukrenejo potrebno, da se napravi konec temu neredu. Pevmčan. Domače in razne novice. Obisk pri predstavah »Narodne prosvete". — Pri oceni zadnje igre smo rekli, da spregovorimo še posebej nekoliko o obisku pri predstavah „Narodne prosvete". Obisk nikakor ne odgovarja temu, kar nam nudi omenjeno društvo. Pri »Lauovcu'' je bil obisk še povsem povoljen, bi lahko rekli, ali zadnjič smo pa zopet pogrešali vse polno občinstva. Ne moremo reči baš, da je bilo prazno, ali tako „srednji" obisk, kakor se je kazal v parterju, mora nas vesti le do tega, da prav toplo apelujemo na občinstvo, da pridnejše obiskuje predstave v „ Trgovskem Domu". Te predstave so res že lepe. Tako se Še ni igralo v Gorici med Slovenci. Zato pa tudi zaslužijo, da se jih upošteva in redno obiskuje. Jedna naših velikih napak je ta, da imamo mnogo premalo zaupanja v svojo lastno moč. Naši ljudje tako radi pohajajo tu j e prireditve, za drag denar gredo k ničvrednim predstavam, v »komedije" in drugam, le pod domačo streho jih je strašno težko spraviti. Tu je vse predrago, nad vsako malenkostjo se spodtikajo, so ljudje, katerim ni nobena reč všeč, pri tujcih pa so z vsem, zadovoljni, lepo molčijo o napakah, drugače pa hvalijo vse vprek. To je napaka, katera pa se mora odpraviti.------- V društvu „Narodna prosveta" delujejo čvrste mlade moči, ki se trudijo, žrtvujejo, da se uprizori kaka lepa, čedna igra ter se lepo igra - - obisk pa ni tak, da bi odgovarjal trudu in resničnemu užitku, katerega ima gledalec. Balkon je bil poln zadnjič, tudi v parterju je bilo, kar je bilo, ali to je vse premalo. Gledališče more uspevati le, ako se splača trud s predstavami; splača pa se, ako se dobro igra pri dobro obiskanem gledališču. Seveda ne moremo nikogar goniti v gledališče, ali žalostno je, če se vidi, koliko slovenske inteligence je odsotne, koliko dohrih meščanov ni blizu ne poleg. Narodna čast nam pač veleva, da se borimo skupno za naš napredek v mestu, da se podpiramo, skušamo svoje moči in jih s skušnjo jačimo. Tako je mogoče napredovati"—"Hrugače ne. Gledališče je pač velikega kulturnega pomena za nas v mestu, zato pa pričakujemo, da se vse naše zavedno občinstvo dvigne iz nerazumljive letargije ter se deleži naših stremljenj po napredku v bodoče tudi s prav pridium obiskom predstav „Nar. prosvete" v »Trgovskem Domu". Kmetijski shod t št. Petru. — »Goriško kmetijsko društvo" je priredilo v nedeljo v Št. Petru pri Gorici shod. Ob napovedani uri se je zbralo okoli 100 posestnikov iz Št, Petra in Vrtojbe. Prvi je govoril poslanec Jakončič, ki je razložil, zakaj se^je ustanovilo društvo, kak pomen ima, kako se razširja itd.; pozval je posestnike, naj se pridno oglašajo k pristopu. Drugi je govoril pot. učitelj Š t r e k e 1 j, ki je v poljudni besedi govoril o sadjereji ter opozarjal, kako naj zlasti v Št. Petru izkori-*iajo za sadjerejo ugodno zemljo, da bi mogli z ozirom na novo zvezo s severom uspešno trgovati z najboljšim sadnim pridelkom. Navzoči so poslušali govore pazljivo, tuintam posegli vmes z različnimi vprašanji. Ko je skončal Štrekelj, so se oglasili razni posestniki ter izpraševali o raznih gospodarskih rečeh, katere je pojasnjeval pot. uč. Štrekelj. Tajnik Kocjančič je potem upisal v društvo več na novo priglašenih udov. Kmetovalci! Pristopajte k društvu! Društvo priredi še več takih poučnih shodov. Tako je prav, to je kos pravega dela za povzdigo kmetijstva! Socijainodemokratlčno predavanje v 601101. — V nedeljo so imeli soc. demokratje predavanje v ,,Centralu". Predaval je neki Cal-lini (Kalin) o Rusiji, o vojni z Japonsko, o revoluciji itd. Ruskega carja je imenoval pk janega od strahu in krvi! — Predavanja so sicer lepa reč -— ali če pomislimo, kje živimo, moramo le reči gg. laškim soc, demokratom : Warum in die Ferne schweifen, das Schlechte liegt sonah'! Učiteljski zakon. —Cesar je potrdil zakonski načrt glede zboljšanja učiteljskih plač, kakor je bil sprejet v zadnjem zasedanju našega deželnega zbora. Novi nadškof in knez goriški. — Sedaj poročajo tudi razni nemški listi, da je imenovanje dr. Sedeja nadškofom in knezom izvršena reč, kakor smo mi to že naznanili. Razpisano notarsko mesto. — Mesto notarja v Tolminu je razpisano, ker se je notar dr. Quarantotto odpovedal notarstvu. Prošnje za to mesto je nlagati do 10 febr. t. 1. Učiteljišče V Kopru. - - Moško učiteljišče so nahaja še vedno v koperskem gnezdu. Iz ust vlade smo že Culi, da se bari s premestitvijo tega zavoda v kak drug kraj — ali doslej še ni nič. Vse je tiho. Učiteljem so se zvišale plače, prav bi bilo, da se da tudi učiteljišče na primernejšem kraju. Koper ni kraj za dobro učiteljišče, pa če bi delovale na njem najboljše moči ter če bi dijaki kazali največje zanimanje za vsesplošno izobraževanje. Ponovno moramo klicati: učiteljišče proč iz Kopra v Gorico ! Poslanci, ganite se! Z bajonetom je ranil domobranski korpo-ral Peršolja na Kornu nekega A. Pavlina, in sicer v prepiru. Pavlinov prijatelj Iv. Kante je razorožil vojaka, nakar je prihitela policija, ki je aretirala vojaka. Združeni obrtniški mojstri priredijo dne 27. t. m. sijajni ples v »Trgovskem Domu". Pri-četek ob 8'/8 zvečer. Svira vojaška godba. Vstopnina: Vabljeni z 1 damo 2 kroni, vabljeni pomočniki z 1 damo 1 krono; vsaka nadaljna -•dama-doplafia-l-kroiror-pinrd""^^ljttoro'ni— grbi v živih podobah. Učenci bodo predstavljali vsak svojo obrt. Prebitek plesa se porabi za nagrade najpridnejšim učencem obrtnih šol. Postrežbo poskrbi gostilničar g. Birsa. — Pričakovati je 27. t. m. prav lepega, animiranega večera v »Trgovskem Domu". Požar. —- 22. t. m. je pogorel v Kamnjah na Vipavskem hlev, napolnjen s senom, last Andreja Vodopivca št. 50. Škode je 1600 K. Zavarovan je pa le za polovico tega. Pasivna razlstenca v Nabreilnl, — Premikati na nabrežinski postaji so zahtevali odstranitev -preglednika PavčiČa radi sporov ž njim. Spisali so zapisnik, potem pa odslovili 12 pre-mikačev. Dne 22. t, m. je bil shod, na katerem se je sklenilo začeti s pasivno rezistenco na postaji in v kurilnici. Tako se je sklenilo tudi v Trstu vstrajati v rezistenci toliko časa, da se vzame onih 12 odpuščenih zopet v službo. Ednako v Gorici. Razpis draibe. — Dne 14. febr. *,. 1. ob 3. uri popoludue se bo na c. ki*, okr. glavarstvu v Gorici vršila javna zmanjševalna dražba s pismenimi ponudbami za oddajo grudbe Bra-niške ceste v kosu od potoka „Podiaziu do ceste, ki vodi od Gabrlj v KodreČe. Imenovana zgradba je cenjena na 13.55601 kron. Uški ObSOjeneo. — V Krmhro so prijeli 27 letnega M. Grinoverja iz Karare pri Čedadu, ker ga išče oblast v Italiji radi kazni 5 mesecev, katero ima prestati. Izpred SOdniJe. — 31 letni A. Širok iz Grgarja se je v pijanosti zoperstavljal redarjem v Solkanu. Obtožbe javnega nasilstva je bil oproščen, pač pa radi pijanosti obsojen na 5 dnij zapora. BralnO dntštfO « ŠempaSU priredi 28. janu-varja t. 1. v dvorani g. i. Rijavca veselico s petjem, igro, deklamacijo in šaljivim srečka-njem. Po veselici prosta zabava. Med posameznimi točkaini in pri zabavi svira domaČa godba. Pričetek veselice ob 4. uri pbpoldne. K obilni udeležbi vabi — odbor. Samomor. ..... V Turjaku v Furianiji seje ustrelil z revolverjem 74 letni A. Bosma. Vzrok: neozdravljiva bolezen. Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici priredi sijajni plep v petek dne 2. februvarja 1900. v prostorih »Trgovskega doma" v Go- „0, ne delajte gest in ne kličite, ne vprizarjajte modeme drame, milostiva, če nočete, da vam povem, da vidim gospoda Debraya, kako razpolaga s petsto tisoč franki, katere ste mu dali vi, se roga in si pravi, da je izumel to, I kar se ni.posrečilo najspretnejšim igralcem, namreč ruleto, v kateri dobi, ne da bi stavil, in v slučaju izgube ne izgubi ničesar." ¦ . »Ničvrednež," vikne ona, »ali se drznete reči, da ne veste, kaj mi danes predbacivate?" »Ne rečem viti- da vem, niti, da ne vem, »mpak rečem le: Preglejte moje vedenje napram vam tekom štirih let, odkar vi niste več moja žena in jaz ne vaš. mož, in videli bodete, da ravnam dosledno« Nekoliko pred najinim razporom ste želeli študirati godbo z znanim baritonom, ki je gostoval z velikim uspehom v italijanskem gledišču; jaz sem hotel študirati ples z ono plesalko, ki se je tako proslavila v Londonu. To me je veljalo, za vas In :ra samega sebe, nekako sto tisoč frankov, in rekel nisem aič, ker mora vladati v domačem življenju nekaka harmonija. Sto tisoč frankov v ta namen, da mož in žena temeljito proučita ples in godbo, to ni predrago. Potem vas je petje pričelo dolgočasiti, in porodila se vam je misel, da bi študirali z ministrovim tajnikom diplomacijo. Jaz vas pustim, da jo študirate. Veste pač, da mi ni bilo nič na tem, dokler sem mislil, da plačujete te ure iz svoje blagajne. Danes pa vidim, da jih plačujete iz moje blagajne in da me velja ta pouk v jednem mesecu sedemsto tisoč frankov. To«?a stojte, milostiva, tako stvar ne gre naprej 3 Oe vas hoče diplomat poučevati brezplačno, naj le Še prihaja, sicer ne sme več prestopiti praga moje hiše; ali razumete, madarae ?" ,,(), to je preveč," krikne Hermina, ki ji vsled jeze skoro poide sapa, »in daleč ste prekoračili meje dostojnosti, gospod." „Toda/ nadaljuje Danglars, „z veseljem opažam, da se prostovoljno uklanjate stavku: ,Žena mora ubogati svojega moža."4 ..Psovke!" „Prav imate, govoriva hladno. Vedno sem se mešal v vaše zadeve samo vam v korist; delajte torej tako tudi vi! Rekli ste, da vas moja blagajna nič ne briga. Prav, oskrbujte svojo, toda ne polnite ali ne praznite moje. Sicer pa kdo ve, če ni to morda političen udarec ministrov, ki se je, jezen, da me vidi v opoziciji, in ljubosumen vsled ljudske naklonjenosti, ki jo vživara, zvezal z gospodom Debravem, da me minira?" »Kako lahko mogoče je to!" »Čisto gotovo. Kdo je kdaj videl kaj takega. Napačno te-legrafično poročilo je skoro nemogoče. Zadnja dva telegrafa sta dajala skoro čisto nasprotna znamenja: ali se ne glasi to res! tako, kakor da je pripravljeno samo za me?" »Gospod," pravi baronica nekoliko ponižnejše, „ždi se mi, da ste pozabili, da so prizadetega uradnika odpustili iz službe in da se je govorilo celo o tem, da ga postavijo pred sodišče, da je bilo dano povelje, naj ga zapro, in da se je to povelje gotovo izvršilo, če se ni odtegnil potom bega vsemu poizvedovanju ter je priznal s tem svojo krivdo ali vsaj svojo zmoto... To je torej zmota." „Ki neumne spravlja v smeh, vzame ministru jedno noč spanja, popiše po gospodih državnih tajnikih mnogo papirja, mene pa spravi ob sedemsto tisoč frankov!" „Toda, gospod," pravi naenkrat Hermina, „če na vsak način dolžite gospoda Debrava, zakaj se potem obračate na me? Zakaj pograbite ženo, če tožite moža V* „ Ali poznam jaz gospoda Debrava?" pravi Danglars. „Ali ga hočem poznati? Ali hočem vedeti, da je on svetovalec? Ali hočem ubogati njegove nasvete? Ali sem jaz oni, ki igra? Ne, vse to izhaja od vas, milostiva,. samo od vas in ne od mene!" »Toda zdi se mi, da ste se po teh nasvetih jako radi ravnali." Danglars zmigne z rameni. „Res, neumne kreature so te ženske, ki se smatrajo za ženije, ker so zapletle to ali ono intrigo tako dobro, da je govoril o nji ves Paris! Toda mislite vendar na to, da zakri-jete svoje pregreške in kriva pota s svojim zakonskim mož?m; !to je pravi ABC umetnosti: ker vaši možje večjidel noftejo videti vaših slabostij, niste nič drugega nego medla kopija večine svojih prijateljic, tako zvanih dam sveta. Z menoj pa ni tako, milostiva; jaz vidim in sem videl; tekom šestnajstih let se vam je morda posrečilo, da ste mi prikrili kako svojo misel, toda prikrili mi niste nobenega svojega dejanja, svoje slabosti »H svoje napake. Kaj se je godilo, ko ste se veselili svoje prekanjenosti in si domišljali, da me varate? Od gospoda Vil-leforta do gospoda Debrava so trepetali pred menoj vsi vaši Kijatelji. Nihče izmed njih ni prezrl v meni hišnega gospodarja, to je bila moja volja, in nihče se vam ni drznil o meni reči tega, kar vam pravim danes sam. Dovoljujem vam, da se vam zdim noznosen, toda ne smete me delati smešnega, in zlasti vam enkrat za vselej odločno prepovedujem, da me rui-nirate." ^ Do trenotka, ko je imenoval bankir ime Villefort, je bila baronica še precej mirna, toda pri tem imenu prebledi, plane kvišku, zamahne z rokami, kakpr da hoče pregnati neko prikazen, in gre tri korake proti svojemu možu, kakor da mu hoče iztrgati to strašno skrivnost, katere ni poznal ali pa je morda iz svojih, navadno strašnih nagibov ni hotel popolnoma izreči. „Gospod Villefort? Kaj naj to pomeni? Kaj hočete s tem reči?" „S tem hočem reči, milostiva, da gospod de Nargonne, vaš prvi soprog, ni bil niti filozof, niti bankir ali morda oboje * skupaj in da je umrl morda iz jeze ali žalosti nad tem, da ni imel od kraljevega prokuratorja nobene koristi, ali j)a, ker je videl, da ga čaka očetovsko veselje, ko' se je vrnil z devetmesečnega potovanja. Brutalen sem, to je res, a tega ne vem samo, ampak celo baham se s tem; z brutalnostjo dosegam svoje uspehe tudi pri špekulacijah. Zakaj ni usmrtil drugega mest/ samega sebe ? Ker ni imel oskrbovati nikake blagajne, jaz pa rici. — Pričetek ob 8% zvečer. Vstopnina: Udje 1 K, z družino 2 K; neudje 2 K, z družino 8 K. Čisti dohodek je namenjen društveni bolniški blagajni Želeti je, da se udeleži te zabave poleg prijateljev delavstva tudi mnogo delavstva sar mega. Bralno In pevsko društvo »Venec" na Presarjah bo imelo občni zbor dne 28. t. m. na Kresiji s sledečim vsporedom: 1. Nagovor. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikom 4. Volitev odbora. 5. Volitev pregledovalcev računov. 6. Raznoterosti. Zborovanje prične ob 1. uri pop. Somišljeniki, prijatelji društva, pridite in oglejte si in tudi vi pristopite, ako vas veseli. Odbor. Radi žaljenja vellčansfia In vere je bil aretiran neki 26 letni S. Malek iz Štajerske. Društvo »Naprej" v Dornbergu priredi dne 18. febr. t. 1. že naznanjeno veselico z vojaškim orkestrom v novi dvorani gostilne pri »Edinosti". Veselica obeta biti jako dobra. Opekel Se |6 17 mesecev stari deček družine Vižintinove v Zdravščini. Mati je šla po vode, 4 letna deklica ni pazila na malega, ki je prišel preblizu ognja ter se ves opekel. Težko da okreva. Protin A reomatlčnef bolezni ¦ jedino le & Zoltaiiovim mazilom. Steklenica 2 kroni, več poštnina. Se dobiva v vseh l&tm-nali. Poštna razpošiljate*: lekarna Zoltan Budimpešta. Razjed po sueiu. Cesar o splošni volilni pravici. — Te dni je bila pri ces^ju v avdijenci deputacija malo-ruskega naroda iz Galicije. Deputacija se je zavzemala za to, da mora tudi maloruski narcd biti deležen splošne volilne pravice, kakor mu gre po jakosti in Številu. Cesar je rekel, da vlada predloži zbornici načrt splošne volilne pravice prihodnji mesec, da se razpravlja o njej konstitucijonalnim potom. Rekel je, naj bodo prepričani, da se bo vlada ozirala natančno na pravice in interese vsA narodov, da bo mogel vsak zastopati svoje zahteve. Ali da se more izvršiti vse v redu, ni treba demonstracij, marveč stroge postavne poti. V tem smislu naj tudi deluje deputacija. Kaj uvaža Avstrija v Srbijo ? — Več kot polovica vseh stvari, kijih dobi Srbija iz tujine, pride iz Avstrije. Papirja smo uvozili leta i904. skoraj za 1 miljon frankov, kar znaša 94% vsega uvoza v Srbijo. Volne smo dali za 2'4 miljonov frankov ali polovico vse volne, ki je Srbija iz tujine dobiva. Volnene odeje in preproge uvaža v Srbijo skoraj edinole Avstrija. Tudi z mizarskimi izdelki in pohištvom zalaga Srbijo edinole Avstrija. Piva se pošlje od nas v Srbijo za 119.000 frankov. Zelo veliko stekla in steklenih stvari uvozimo za 800.000 frankov. Usnja in kož pošiljamo v Srbijo za 5-9 miljonov frankov. Da\je preskrbuje Avstrija skoraj popolnoma srbsko potrebo po kemičnih izdelkih. Tudi za stroje in instrumente je Srbija hvaležno izvozno polje. Končno naj Še omenimo, da je Avstrija edina država, ki pošilja, v Srbijo perilo, dežnike in solnčnike. — Uvoz in izvoz med Srbijo in Bolgarijo je skoro neznaten. Bolgarija izvaža v Srbijo žitne pridelke, vino in tkanine, Srbija pa v Bolgarijo vrvi in konopljinske proizvode, slive in doge. Obrat je tak, da pač ne sega v trgovinske stvari Avstrije tako, da bi se postopalo tako nespametno, kakor je razloženo v današnjem uvodnem čhnku. Vidi se vsej akciji Avstrije le nesrečna protislovanska politika! Vlom V Ricmanjlfl. — V soboto na večer so ulomili neznani tatovi v Riemanjih v posojilnico ter pokradli 267 K v gotovini in kolkih. Volita V Trstil. — Volitve za tržaški mestni zastop se bodo vršile najbrže meseca marca t. 1. Velika tatvina Y Trstu. V soboto so neznani tatovi ulomili v zganjamo Konstantina Zafopulo, ki se nahaja na vogalu trga pred „Narodnim domom" nasproti kavarne Eabris. Tatovi so odnesli kar celo blagajno, v kateri je bilo 9000 kron denarja in za okoli 1000 kron raznih dragocenosti. Blagajna se je nahajala v zalogi žganjarne. Tatvina je bila izvršena mej 4. uro in 4. uro in pol, kajti redarji so ob 4. uri poskušali vrata, a so našli ista popolnoma trdno zaprta, ko so pa ob 4. uri in pol šli zopet tam mimo, so bila vrata odprta. Šli so klicat gospodarja, a ko je ta prišel, je strahom zapazil, da je blagajna izginila. Zafopulo je zavarovan proti tatvini z ulomom. Zašito srce. — H.Gentilini, delavec v Trstu, je v pretepu ranil 321etnega delavca C. Cavulija v srce v. nožem. Prenesli so ranjenca v bolnišnico, kjer mu je zdravnik dr. Dolcetti odprl prsi ter s 3 šivi zašil srce. Kri so 3pravili z tok z masažo. Ranjenec se je kmalu zavedel ter spregovoril. Upati je, da okreva. Take operacije še ni bilo v Trstu. Jadranska banka v Trstu je imela do konca pret. leta prometa 14,955.803 K. Do sedaj je prometa že nad 20 milijonov K. Začela je poslovati sredi nov. lani. Jadranska banka je kupila na oglu ulice sv. Nikolaja za 216.000 K hišo, last grofa Coroninija v Gorici. 40 vreč kave. — Trgovska tvrdka VVilnoi v Trstu je prijavila, da jej je ukradenih 40 vreč kave. Na podlagi poizvedeb je policija radi te tatvine aretovala 5 oseb. Atera preiskovalnega sodnika dr. Barzala v Trstu. — Preiskovalni sodnik dr. Barzal, znan iz tržaške afere bomb, je bil premeščen iz Trsta na lastne stroške. Dr. Barzal se je namreč branil nadaljevati preiskavo proti redarju De-nipoti, ki je streljal na svojega hišnega gospodarja, in katerega so sodnijski zdravniki proglasili za neodgovornega, čeprav je državno pravdništvo zahtevalo, da mora vzdržati obtožbo. — Dr. Barzal je proti disciplinarni odredbi rekuriral na najviše sodišče. Književnost Na razSVitu. Ruske študije, spisal Bogu-milVošnjak. V Ljubljani 1906. Založil L. Schwentner.'— Zanimali smo se za Vo-šnjaka že, ko je pred nedolgim časom kot „homo novus" v slovenski literaturi nastopil z »Zapiski mladega potnika". Njegovo ime se je kmalu razširilo, in vsa Čitajoča publika je vedela o njem praviti, da potuje in piše potopise". — Tako se je splošno nazivalo njegove proizvode, čeprav ne z vso pravico. Kajti „ potopise" pisati, vsaj v tistem starem pomenu, bi bilo dandanes nehvaležno in neplodno delo. Potopisi so se preživeli, in Vošnjak ne piše potopisov. Vse bolj Široko je polje, kije obdeluje. In obdeluje je v tisti zanimivi, priprosti in lahki obliki eseja, ki je v naši literaturi še popolnoma nov. Kar je bilo pri nas nebe-letristične, resnejše, znanstvene literature, pisana je bila večinoma vsa v suhoparnem, profesorskem tonu, in je tako širje občinstvo nt moglo prebavljati. Godilo se to sicer ni samo pri nas, ampak tudi drugod. In v tisti lahki, prikupljiviobliki je pisana tudi nova Vošnja-kova knjiga, ki nosi gornji naslov. Zbranih je v nji čez 30 esejev, ki niso navidez v nobeni zvezi med seboj, in so vendar samo deli velike in harmonične slike celotnega ruskega življenja. Sicer .smo že imeli nekaj spisov o Rusiji. A vsi ti ostajajo daleč za Vošnjakovo knjigo. Kajti v nobenem tistih ni naloženega toliko raznovrstnega, rekel bi univerzalnega znanja. Vse strani ruskega življenja so naslikane v nji: umetniške, verske, politične, zgodovinske, narodnogospodarske. Seveda ne vse z enako močjo. Na političnem in narodnogospodarskem polju je Vošnjak v svojem elementu. In to lastnost ima tudi knjiga: v nji ni nikjer tistega otročjega, nekritičnega navdušenja kakega „tržaškega" poročevalca, ki je že zagrljen od ruske himne, ne one polemične, istotako nekritične note kakega socialističnega dnevnika. Pisana je v onem strogo objektivnem, znanstvenem tonu, ki se ga sicer pričakuje od vsakega resnejšega dela, a se vobče vzlic temu le redkokrat najde. In ravno tu je bila nevarnost velika: govoriti o Rusiji v času, ko so vse mogoče sodbe in obsodbe zatemne-vale jasni pogled, in bi bilo mogoče srce tako rado slepilo se z lepimi in tolažilnimi besedami. Posebno spretno roko ima Vošnjak v risanju hipnih vtisov in kontrastov. Kakor impresionističen slikar zgrabi za misel, ki mu zalehdi pred očmi, in potem pripoveduje mirno dalje, kakor bi se ničesar ne zavedal. En primer: opisuje »Hitri rinok", trg v Moskvi, kjer so doma bosjaki, junaki Gorkega, ljudje, ki jih je vrglo življenje iz človeške družbe, in ki prežijo sedaj tam na tistem trgu, kjer kraljuje beda, glad, žganje in najnižja prostitucija, koga bi okradli in osleparili. Za tre-notek zmakne to žalostno in temno sliko in prikaže se druga: „Evo, čez trg hodi s koso na hrbtu gruča mužikov v rdečih in modrih niajcah. Široka in okrogla so lica teh kmetov, ki se ne ozirajo na levo in desno na vso to bedo, ki jih obdaja. Hodijo s kosami preko rame, kakor da bi hodili črez pokošen travnik..." Med najlepšimi poglavji je ono o Tolstoju. Kakor sovražnika si stojita tu nasproti veliki ruski filozof in mladi Slovenec. Dve an-tipodni svetovni naziranji: vera v bratstvo in ljubezen, in vera v sovraštvo in boj, ki pa je pogoj vsakega spopolnjenja in napredovanja. „ŽaI, vsakdanji dogodki nam pričajo, da je v najkulturnejšem človeku še skrita bestija..." mu odgovarja Vošnjak. In sedaj, ko se je v ruskem človeku res vzbudila tista bestija, in so zagospodovali boji in s mori in instinkti in zverstva — je zgodovina potrdila misli mladega Slovenca. Kaj bi rekel sedaj ruski filozof? a. g. Knjige „Matlce Hrvatske". Dobili smo letošnjo izdajo knjig te znamenite družbe. Tudi iz letošnjih knjig je raz videti, da je „ Matica Hrvatska" popolnoma kos svoji nalogi: preskrbovati hrvatskemu občinstvu za mal denar dobrega čtiva zabavne in znanstvene vsebine ter s tem ob enem pospeševati hrvatsko literaturo. Izmed domačih hrvaških literafcov je zastopan letos plodoviti in ob enem jako dobri Venceslav Novak s povestjo iz sedanjega hrvatskega življenja.„Zapreke", ki je izšla kot 287-289 zvezek Zabavne knjižnice. Dalje je zopet izdala enega prvih spisov znanega, žalibog prerano umrlega Evgena K u-mičica, namreč »Jelkin Bo sil j a k", ki je prvič izšel 1. 1881., z životopisom pisatelja; ter P r i p o v e s t i „1 z b o j n o g a o s j e k a" I delo starejšega hrvaškega pisatelja I. Per-Ikovca, z istega životopisom. V „SIa-| venski knjižnici" so izšle izbrane p r i p o v e s t i A. P. Čehova, prevedene od Martina Lovrenčeviea, in Nekrasova znamenito delo, „Komu je dobro v Rusi j i," v katerem ta genijalni ruski pesnik z velikim humorjem in ostro satiro opisuje vse sloje ogromne Rusije, in ki so Nerusu dragoceni za spoznanje značaja in razmer tega velikega slovanskega naroda. Prelagatelj je Harambašič. — Toda še eno novost moramo omeniti, ki kaže, da so v odboru »Malice" ljudje, ki razumejo in *najo upoštevati potrebe občinstva in literatov. Izšel je namreč letos prvič „nančno-književni umjetnički zbornik „Kolo". Kak je namen temu almanahu, pove že naslov. Objavljen je v njem tudi dr. llešiča spis „0 c r t n a j n o v i j e slovenske književnosti". — V „poučni knjižnici" je izšla iz peresa publicista Stjepana Radiča: „Savremena Evropa ili karakteristika evropskih država i naroda". — Iz navedenega je razvideti veliki pomen „ Matice Hrvatske" za kulturni napredek Hrvatov. Le obžalovati je, da se slovensko občinstvo tako malo briga za to družbo. S hlastjo požira naše ljudstvo nemške romane, ki so včasih tako majhne literarne vrednosti in zanemarja najsorodnejšo nam literaturo, katero spoznati in se v njo uglobiti bi delalo zlasti izobraženemu Slovencu prav malih težkoč. Bilo bi pač želeti, da bi se članstvo te družbe bolj razširilo tudi med Slovenci, in oi tako tudi mi postali deležni dobrot in vspehov tega zavoda. imam to dolžnost. Gospod Debrav, moj associe, je kriv moje izgube, naj torej prevzame tudi del izgube, in potem gre lahko vse svojo staro pot. Če pa prepusti celo izgubo meni, dobro, potem je petdeset takih, ki so vredni najmanj toliko kakor on, kajti moj Bog, Debrav je krasen dečko, toda samo toliko časa, dokler so resnična njegova poročila." Gospa Danglars je bila čisto strta, a vendar poskusi odgovoriti na to zadnjo, kruto obdolžitev, toda zastonj. Omah-nivši na stol, prične misliti na Villefofta, na dogodke pri grofu in na čudovito združenje neugodnih okoliščin, ki že nekaj dnij groze njeni hiši ter so izprennnili običajni domači mir v tako strašen prepir. Danglars se ne meni več za njo, dasi vidi, da je skoro omedlela. Molče zapusti sobo, in ko se prebudi njegova žena' iz svoje omamljenosti, se ji s i vse skupaj le strašen sen. i IX. ' j Možitve«! načrti. I Drugo jutro po pravkar opisanem prizoru se ob uri, ko je Debrav navadno, predno se je peljal v svoj urad, obiskal za nekaj hipov baronico, njegov tilbury ni prikazal na dvorišču. Ob istem času, to je okoli poldneva, je naroČila gospa I Danglars svoj voz in se odpeljala. Danglars je sedel za zastorom in pazil na ta odhod, katerega je pričakoval. NaroČil je, naj ga obvestijo takoj, ko se gospa vrne; toda čakati mora dve uri. Ob dveh zahteva tudi sam svoje konje, se pelje v zbornico in se da vpisati kot govornik proti budgetu. Do tedaj je odpiral v svojem kabinetu zapečatene papirje, štel števila za števili ter postajal vedno slabše volje, sprejel med drugimi obiski tudi obisk majorja Cavaleantija, ki je bil točen kakor vedno ter je prišel ob določeni uri, da opravi z bankirjem svoje zadeve. ' Tekom Beje je bilo Dauglarsu jasno videti njegovo razburjenost, zlasti trpek pa je bil proti ministru. Zapustivši zbor- nico, zapove svojemu kočijažu, naj ga pelje na Elizejska Polja, štev. 30. Monte Cristo je bil doma, toda ne sam, in bankii u«.ora nekaj časa čakati. Med tem časom se odpro vrata, duhovnik vstopi, pozdravi in izgine v notranjih sobah. Trenotek pozneje se vnovič odpro vrata, skozi katera je prišel duhovnik, in prikaže se Monte Cristo. »Oprostite, ljubi baron," pravi „toda pravkar je prišel v Pariš moj prijatelj, abbe~ -usoni; zelo dolgo se nisva videla in nisem ga mogel takoj pustiti samega; upam, da mi iz tega vzroka oprostite, d;i ste morali čakati." Prosim, prosim," pravi Danglars, „to je vendar čisto jasno. Izbral sem si neugoden čas in takoj zopet odidem." „Nikakor ne, le sedite, baš nasprotno. Toda, ljubi Bog, kaj pa vam je ? Videti ste, kakor da imate polno skrbij. Resnično, vi ste me oplašili: žalost kapitalistovo je primerjati s kometom, ki naznanja veliko nesrečo na svetu." „Kaj mi je? Nekaj dnij sem me preganja največja nesreča, ki si jo je mogoče misliti." „Ob, moj Bog," pravi Monte Cristo, „ali so padle cene na borzi V" „Ne, tega sem zdaj rešen vsaj za nkaj dnij, a gre se za bankerot.v Trstu." ,,Ees? In ali je morda vaš bankerot slučajno Jacopo Manfredi?" „Da. Mislite si, ta mož je imel pred ne vem koliko leti z menoj denarne zveze. Šlo se le za devetsto tisoč frankov. Nikdar njegova plačila niso bila prepozna, da, plačeval je kakor princ, plačeval je... Zavezal bi se bil zanj za milijon, a zdaj ta hudič, ta Jacopo Manfredi ustavi svoja plačevanja!" „Res?tt »To je nezaslišana nesreča, šeststotisoč liber izgubim pri| njem, da še več: imam še za Stiristotisoč frankov menjic, pod pisanih od njega, ki jih ima izplačati koncem meseca njegov pariški korešpondent. Danes je tridesetega; grem tja, da bi dvignil denar, ah, da, toda to je lep mesečni zaključek!" „Toda ali ste pri tej španski zadevi res kaj izgubili?" „ Gotovo, sedemstotisoč frankov." „ Vraga, kako pa se je moglo zgoditi to takemu staremu lisjaku kakor ste vi?" „Ah, tega je kriva moia žena. Ona veruje sanjam, in sanjalo se ji je, da se je don Carlos vrnil na Špansko. Igral sem na njene besede, kajti ona je sicer tako zanesljiva in ima tudi svojo lastno blagajno. Pri tem sicer nisem izgubil jaz, ampak ona; toda lahko vam je uvideti, če izgubi žena sedemstotisoč frankov, da to čuti vedno nekoliko tudi njen mož. Torej niste vedeli? Toda stvar je vendar vzbudila jako mnogo hrupa." „ Sicer sem slišal nekaj pripovedati o tem, a podrobnosti so mi bile neznane, kajti vse, kar se tiče borze,raije čisto tuje." »Torej na igrate nikdar!" „Jaz! Kako vendar hočete, da naj igram? Že druge zadeve mi dajo opraviti tako mnogo in mi provzročajo toliko . skrbij. Če bi hotel Še to, bi si moral najeti razun svojega inten-danta še vrsto komijev. Toda oprostite, kar se tiče Španije! Zdi se mi vendar, da se to ni samo sanjalo gospej baronici, ampak da so o donu Carlosu pisali isto Časopisi." „Ali verjemite časopisom?" „Čisto nič, toda zdi se mi, da je „Messager" izjema in ima vedno zanesljiva poročila, namreč telegraiična." ..Torej baš to je nerazumljivo," pravi Danglars; „to poročilo o donu Carlosu je bilo telegrafično." „Na ta način," pravi Monte Cristo, „ste izgubili približno sedemstotisoč frankov?" „Ne približno, vsota znaša .atanko toliko." Vraga, za premoŽenje tretje vrste je to zelo občutljiv vdarec," pravi Monte Cristo. »Tretje vrste!" pravi Danglars, čuttfse nekoliko ponižanega. Vraga, kako mislite to?" (Dalje pride.) tržne cene. , . za 100 kilogr. Kava: Santos •.....K 210*— do 235**— Sandomingo . . . „ 215«— M 250* ~ Java......,, 215— „ 250*— Portorioo .... „ 280-— „ 300*-Ceylon......• „ 280*— „ 340*— Eladkor ........ „ okuirjih po želji '{_ odjemnikou. — -- — - | Razstaua slik u I. nad. prostorih tiskarne. Knjigarna in trgovina z umetninami A. Gabršček \l Gorici. .opju, .Narodni kolek' Knjigarna A. Gabršček. koleke, poštne znamke in use poštne ored- nostnice prodaja Tr^oV5ko-obrtqa zadruga v1 Gorici reg-istrovara zadruga z neomejenim jamstvom Načelstvo in nadzorstvo «Trgovsko -obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 2&. decembra 1905. v zadrug::! register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra )005. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti G% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih, na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak isposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine '/,% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4%%, večje, staino naložene pa po dogo\ .u. Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča* h? »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. poltoežeue grofije ©orišK* it) (gradišHe s ^ a> &> prstom it) okolico ** ** ** narisa! E. Bombig izdala in založila $lovanska knjigarna A. Gabršček v Gorici. Nategnjen na platnu s palicama zgoraj in spodaj (obseg 90x130 cm) s poštnino vred K9- Isti zemjjevid ukusno opremljen z oglasi narodnih tvrdk, tudi na platnu in s palicama, s poštnino vred K5~. Dražbeiri oklic. Dne 9. februvarja 1906. ob 10. uri dopoldne bode pri tej sodniji v izbi št. 8. dražba srebrnih novih ur. Najmanjši ponudek znaša od 5 do 7 kron. — G. k»\ okrajna sodnija v Gorici odd. III. dne 4. jannvarja 1906. Dr. Mattioni. J.Primožič .——- optik = Odlikovana pekarija in sladčičarna. Hai*ol JDpaščiH, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo j po jako zmernih cenah. j Prodaja tudi različne moke. E 2104/5 Dražbeni oklic. Dne 12. februvarja 1906. ob 9. uri dopoldne bode pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi štev. 7. dražba edinega telesa vložba 761 d. o. Dorn-berg (njiva tik železniške postaje.) Vrednost je 1€0 K ; najmanjša ponudba 67 K. C. kr. okrajna sodnija v Gorici odd. III. tlne 10. januvarja 1906. Dr. Jnattioni. 5 kron in še več zaslužka na dan Dražba za domača dela ic strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo 'skozi celo leto. Ni treba J nobenih znanostij. Se ne 5 gleda na oddaljenost m delo prodajamo mi. Dražba za domača dela in strojev za pletenje Tomaž E Whittick & C.o — Praga trg sv. Petra 7. F. 434. — Trst, uL Campa-nile 13—434. naz •:>•¦:¦ daje otvoril svojo delavnico v ulici Vetturini števv3. Na prodaj ima: o8aia, zlata in niklasta vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. Po izredno znižanih cenah prodajam radi pozne zimske sezone use zaostalo zimsko blago, kakor: Vsakovrstno Jagerperllo, rokavice, nogavice, volnene šerpe in rute, kožu-hovne boa In muffe itd. J. ZORNIK GOR CA Gosposka uliea štev. 10. Andrej Fajt pekovski mojster v Gorici Corso Franc. Gius. št, t fiiiJAlkA V isti ulici št. 2Q. Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. ' Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Za reilko noč priporoča goriške plnee, potice itd. s cesarskimi brzoparniki »KAISER WILHELM II.", »KRONPRINZ VVILHELM« in „KAISER VVILHELM der GROSSE". Prekoitiorska vožnja traja samo 5-6 dni. *~d Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega JT^ parobrodnega društva kakor tudi listke za vse progo ameriških železnic dobite C*x.kxx Ponudbe na naslov : S. Dres ček - Kobarid. Jaz ne poznam za gojitev kože, osobito za odstranitev peg in za dosego nežne polti boljšega in uspešnejšega zdravilnega mila, nego je preizkušeno Berpannovo liltjno mleCnato milo Bergmann & Co.. Dečin ob Labi. Prodaja kos po 80 vin.: JOSIP ZORNIK Gorica. Raunokar je dospelo črno fino blago »Goriško vinarsko društvo" (vpisana zadruga z omejeno zavezo) ===== v Gorici • ima v svojih zalogah in prodaja naravna in pristna vina ~^**<* z Brd, z Vipavskega in Krasa. *—*»— Razpošilja na vse kraje od 36 litrov dalje. Vzorce vin pošilja na zahtevo. Cene zmerne, postrežba točna in reelna. gkdež diHišHa: Gorica, ulica ftapzdiini %% ===== za sedanjo sezono — pripravno posebno za plesne črne obleke za gospode kakor tudi noooporočence. Izdeluje se v vsakem kroju =—-..... ------- natančno po želji naročnikov. Cene oblek so sledeče: Sako-obleka...... Smoking-obleka..... Jaket-obleka...... Salon-obleka...... Frak-obleka...... „Čamara", češka narodna noša K 45-— „ 60-— „ 60-„ 65.-„ 80-— „ 70 — naprej Anton Krušič trgovec in krojaški mojster D Gorici, fekališče 3osipa Derdi 33 in fekališče frana Josipa Si. 35. Trskino (štokfiievo) Jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in spljšni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene oarve po KMO, bele barve K 2. Trskino železnato jetrno olje. Rabo toga olja je soselmo priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trskino jetrno olje se železnim jodccem. 8 tem oljen? se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. Cena ene steklenice je t kpono 40 vinarjev, -rrrr-:--:^-Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem. laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zauiorem jamčiti svojim ee. odjemalcem glede eistote in stalne sposobnosti za zdravljenje. 4K Cristofoletttjeva pijača iz kine in železa H> najboljši pripomoček pri zdravljenja s trskialni oljem. -zzz: Ena steklenica stane l krono Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. REVMATIZMU in PROTINU IG liker finitilia izd.elan v Trstu v Iekarnflh S»af»«l Godina, lekarna „Alla Kadonna della Solute" pri Sv. Jakobu; Josip Godina, JG IIRCI UUUIIM lekarna „mi« |0ea", Via del Farnefio 4. Cena steklenice E i'40. Iz Trata se ne razpoSHja manj nego 4 steklenice proti povzetju ali naprej poslanim zneskom K T- prosto poStnine. Lekarna Cristofoletti y loriGi na travniku.