Iz Ljllbljane. Naj imenUnejaa postava, ktero so letos pretrenovuli deželni zbori, je bila postava, zastran aolskega nadzorništva. §. 1. postave 25. maja t. I. se glasi: ,,Naj više vodatvo in ogledništvo vaeh šol in odgojilnic ima deržava, in bode to izverševala po poatavnih gosposkah". Ta paragraf je pa ravno nasproti 8. členu v konkordatu, ki izročuje cerkvi pravice do šolakega nadzorništva. Vladini predlog, o kterem so se poavetovali deželni zbori, pa cerkvi nekako pravice povračuje, ker očividno je, da Ijudska aola brez cerkve ne more shajati, in po §. 3. snovnih postav imajo vsi deržavljani enake pravice do javnih služeb. — Zanimive ao bile tedaj debate v deželnih zborih. V uekterih zborih jiin je bil vladini predlog premalo liberalen, kajti cerkvi preveč vrata v sole odpira; maiijšiiia v nekterih zborih je zahtevala šolsko nadzorniatvo atrogu po §. 1. poatave 25. maja, posebno pa so se nekteri spodtikovali nad §. 3., ki daje duaniin pastirjem viiilne glaaove, to je, vaak duani pastir je že po evojem stanu ud erenjskega ali krajnega šolskega sveta. — Ljudstvo si gotovo v tej reči ni tako navskriž miali, kakor so bili poslanci; iz tega se pa tudi spozna živa potreba, da se volijo poslanci, ki v r e s n i c i zasiopajo narod. V štirsketn iu kranjskem deželnera zboru so se tudi potegovali za virilne glasove g. g. katehetov. — Posebno zanirniva je bila ta debata v pražkem deželnem zboru. Pri aplošni debati se oglaai opat g. vitez Z e i d 1 e r in pravi, da se on in njegovi tovarši duhovni iz cerkvenegn slališča ne morejo vdeleževati zborovanja in sklepanja pri tej postavi; g. M a r e š, tndi prelat in že 38 let pri šolah, zagovarja vladini predlog, svari pa zbor, da naj nikar ne paba cerkve od aole, ker to bi bilo ravno tako kakor, ko bi hotel oče odpravljati mater pri izreji otrok. On želi, da bi ae vsi, ki so poklicani za Ijudako šolo, (udi vdeleževali njenega vodstva. Dalje pravi, da po tej postavi župniki in dušni pastirji ne bodo sami odgovorni za šolo. Ta postava ne jemlje cerkvi pravice do sol in poepeauje izobraženje Ijudstva. V tej postavi se cerkvi več pravic deli, kakor v politični šolaki postavi. Daljc pravi, da je to prazua fraza, da bi bile Ijudske šolc tako Hlabe, kakor svel vpije; dušni'pastirji in ačitelji so spolnovali svoje dolžnosti. Dalje se poteguje skušeni g. šol.ski nvetovalcc za to, da naj vlada Ijudake učitelje bolje plačuje. — Vidi se, da verli g. šolski svetovalec prav dobro razume , kajsi učitelji pred v s e in /. c 1 e, in kaj j i m je tudi naj bolj potreba. Vse so gospodje poslanci iz te in une strani pretresovali, ale edini g. Mareš se jespominjai pravega. — Dasiravno je oče Mareš zagovarjal vladini predlog in predlog večine, pa vendar njegovi nasvcti zastran ogledništva verakega poduka niso bili zboru po godo, —• Ravno v tem zboru je nastalo razpertje med deželnim poglavarjem g. baronom K e I I e r s b e r g o ra in ministrom pravosodja g. dr. Herbstom, ker je deželni poglavar vlado zagovarjal, g. dr. Herbst pa po svojem prepričanji govoril. V štirskem deželnem zboru je manjšina šolskega oddelka nasvetovala , da ni treba krajnega solskega oglednika, in da naj se srenjski šolski svet ne peča z metodiko in didaktiko, a to ni obveljalo. Nam se hoče dozdevati, da bi bil ravno učitelj na deželi pravi terpin, ko bi se ne mogel sklicovati na kako višjo autoriteto v šolskih rečeh, kakor je on sam. — Tirolski deželni zbor je nasvetoval vso drngačno postavo, kakor jo je vlada predložila, in ravno ko bi bila mogla obveljati, je c. k. namestnik zbor zklenil. Tirolci si mislijo: Prhicipiis obsta ect., t. j. upiraj se načelu! — Ako obvelja šolska postava , kakor jo je poterdil kianjski zbor, bo to cerkvi in narodu v prid in korist, ae ve, če bo vsak na svojem mesdi spolnoval svoje dolžnosti. — Ce pa nova šolska era učitelju n i č d r ug e g a ne prinese, kakor v e č gospodarjev, ko je dosihmal v soseski le enega imel, kteremu je bilo lahko vstreči, ako je imel učitelj pravo zavest svojega stauu in svojih dolžnosti, bi bilo pa res učiteljem boljše, da bi ostalo vse, kakor je bilo do sedaj. Bomo Ie videli, če bo nova šolska era ueiteljem še kaj drngega prinesla, kakor le samo več gospodarjev. Uklanjali se boderao sicer vsem, a spoštovali ia Ijubili bomo tiste, ki nam bodo kaj d a 1 i. — Prišla je na svitlo popotnica (rnarsch) z imenom: j,Z loga! V apomin pervega občnega zbora ljudskih učiteljev na Kranjskem 15. sept. 1868 1. zlo/.il L avoslavBelar, učiteljvraestni glavni šoli vLjub1 j a n i.a To delo je gotovo naj boljše, iz med vseh dosedaujih dobrih skladeb našega g. skladatelja; posamni in vkupni izrazi v tej seslavi vdihujejo akozi in skozi popolno tisti živi klic, ki naj nain vedno vdarja na uho: nZlata zloga objemaj nas!" Prodaja jo g. skladatelj po 30 kr.