ŠTIRJE TOMINČEVI PORTRETI K SENIJA ROZMAN, LJUBLJANA V osmi številki Zbornika za um etnostno zgodovino sem načela vpra­ šanje, ali je slikar Jožef Tominc res živel in ustvarjal tudi v Ljubljani.1 Po arhivskih dokumentih, časopisnih sporočilih in treh slikarskih delih sem na to vprašanje lahko odgovorila pritrdilno. Med takratnim razpravljanjem ni bil jasno opredeljen portret Primoža Martinčiča, ker je po ikonografskih in stilnih lastnostih visel med domnev­ nim Tominčevim portretom Leopolda Liechtenberga in Strojevim portre­ tom Jožefa (ne Janeza!) Martinčiča. Ko so bila leta 1971 za Strojevo re­ trospektivno razstavo zbrana številna dela, je bilo portret Primoža Martin­ čiča dosti laže prim erjati z drugimi Strojevimi portreti, tako da je bila ta slika brez pomislekov pripisana Strojevem u opusu.2 O Strojevem portretu Jožefa Martinčiča in portretu njegove žene Gertrude Martinčič3 je bilo nekoč zapisano,4 da naj bi bila nastala na Hrvaškem. Ko Martinčičevo ime Janez spreminjamo v Jožef, dodajamo tudi podatke o obeh portretirancih; ti zavračajo pisanje priim ka v obliki Martinčič.5 Življenjski podatki zakoncev Martinčič pomagajo pojasniti, kako sta sliki prišli v last hrvaške družine Pongratz in hkrati podpirajo misel, da sta sliki nastali pred Strojevim prihodom v Zagreb. Se naprej ostaja v veljavi prim erjava Strojevih portretov Jožefa in Primoža Martin­ čiča s Tominčevim portretom barona Leopolda Liechtenberga Janežiča. 1 ZUZ n. v. VIII, 1970, pp. 223—242. 2 K senija Rozman: Mihael Stroj, Ljubljana 1971, pp. 18, 47. (razst. kat.) 3 Gertrudin portret je signiran in datiran z letnico 1830. 4 A nka B ulat Sim ič: Mihael Stroy. Zagreb 1967, p. 16. 5 Jožef M artinčič (1787— 1842) je bil lastnik fužin v Železnikih. Iz stečajne m ase A ndreja Sm oleta je kupil Sm oletovo hišo v Ljubljani na nekdanji Du­ najski cesti št. 3—4. 18. dec. 1828 je zaprosil za sprejem m ed ljubljanske m e­ ščane in za dovoljenje za žitno trgovino na drobno in debelo. Prošnji je m a­ gistrat leta 1829 ustregel. Leta 1833 je sm el odpreti gostilno s prenočišči, im e­ novala se je Zur Stadt Triest. — Poročen je bil z Gertrudo (Jero), roj. 1806. Im el je vsaj pet hčera in enega sina. Hčerka M arija je bila rojena leta 1829 v Ljubljani. Hčerka A ntonija A lojzija, roj. 1838, se je 25. jan. 1854 poročila z bankirjem V alentinom P leiw eissom (1814— 1881) in je bila v svaštvu z vele- podjetnikom G vidonom Pongratzem iz Zagreba ter s Ferdinandom Dom inku- šem iz Maribora. Jožef M artinčič je um rl 10. sept. 1842 v Ljubljani. — Prim.: SBL II, p. 376. — V MALj Reg. I, fasc. 287, fol. 887—889; Reg. I. fasc. 288, fol. 1148— 1150 Conscriptions-Aufnahms-Bogen v. J. 1830; Ljudsko štetje 31. okt. 1857; Cod X X /2, register obrti; Vladim ir Fabijančič: K njiga hiš, V. del, Kapu- Ostaja tudi misel, da medsebojne ikonografske sorodnosti niso naključne. Tominčev portret Ferdinanda Schmidta (sl. 1) pa bo bržkone v oporo atri- buciji Liechtenbergovega portreta, ki sem ga pred časom skušala uvrstiti v Tominčevo delo. Podobo Ferdinanda Schmidta smo doslej poznali le z raznih repro­ dukcij po vedno isti predlogi.6 Tokrat izdana portreta sta oljni sliki tri­ desetletnega naravoslovca in njegove žene Frančiške, roj. Urbas, s sinom Ferdinandom .7 Sliki sta bili leta 1954 restavrirani8 in tedaj sta se pod novim nalepljenim platnom skrila Tominčeva signatura in datum na hrbtni strani Schmidtovega portreta. Ta se glasi: 1821 gemahlen / Monat May von Tominz. — Sliki sta pravokotnega form ata 60 X 45 cm, poslikani figuralni del pa je ovalen. Ozadje portretov je sivo-rjavkasto z lahnimi meglicami, ki jih splošno poznamo na portretnih slikah tega časa. Schmidt je upodobljen v tričetrtinskem profilu. Glavo mu poudarjajo razm ršeni kodrasti svetlorjavi lasje. Nosi zalisce in zlat uhan. Oblečen je v moder suknjič in belo empirsko modno srajco z visokim ovratnikom in s pentljo. Obraz je plastično m odeliran z mehkimi rožnatimi prehodi na licih, brez sivkastih senc. Oči so bleščeče, pogled odločen. — P ortret Frančiške Schm idt s sinom Ferdinandom (sl. 2) ima prav tako sivkasto megličasto ozadje. 2enin obraz karakterizirajo tem ne oči in kostanjevi lasje, ki so gladko počesani in razdeljeni s prečo sredi glave. Kiti sta zviti na temenu, navpično padajoči, svedrasto zaviti lasje pa segajo čez tilnik. Schmidtova je oblečena v visoko prepasano obleko s čipkastim ovratnikom. V naročju drži belo oblečenega plavolasega dečka z jabolkom v rokah in z verižico okoli vratu. Otrok se zvedavo obrača v levo. — Tudi ti dve figuri sta slikani plastično in barvitost njunih obrazov je svetla in rožnata. Oba portreta zakoncev Schmidt obdaja zelenkast okvir z ovalnim izrezom in z zlatim ornamentom. S tema slikama se je Tominčevo delo številčno pomnožilo, hkrati pa dopolnjujeta slikarjev zgodnejši opus, ki zajema tudi t. im. Tominčev »ljubljanski čas«. S prvim portretom nam stopa pred oči mladostna podoba znanega naravoslovca, gornika in jam arja, poznavalca Krasa, vrtnarja in sadjerejca, pobudnika in organizatorja prosvetnih in dobrodelnih za­ cinsko predm estje, fol. 394. — Za pom oč pri iskanju podatkov v M estnem arhivu v Lj. se lepo zahvaljujem dr. V alenčiču. — V arhivu ž. c. M arijinega oznanjenja v Ljubljani: Krstna knjiga za 1. 1826—31, 31. 1. 1829 in 7. 5. 1833; Sm rtna knjiga, 10. 9. 1842. 0 Josef Julius Binder: Geschichte der k. k. Staats-Oberrealschule in Lai­ bach. Festschrift zur Feier des fünfzigjährigen Bestandes. Laibach 1902, p. 70. — A nton Slodnjak: Frana Erjavca zbrano delo. I. L jubljana 1934, za str. 96. — France Kidrič: Prešernov album. Ljubljana 1950, p. 162. — Zm ago Bufon, Ferdinand Schm idt in slovanski biologi. Kronika X I/, 1963, p. 61. 7 Portreta sta last Schm idtove potom ke dr. H elge G allent, roj. Kočevar, živeče na Dunaju. N anju je opom nil Goro Skodlar v Članku Podoba genija, Delo X II, št. 36. 7. 2. 1970. P isec om enja, da sta sliki šteti kot T om inčevi deli, vendar m eni, da sta bržkone Langusovi. 8 R estavriral ju je restavrator Ludw ig Peyscha na Dunaju; pred rentoilira- njem je signaturo fotografiral. Fotografijo tega dokum entarnega posnetka in fotografijo stanja slik pred restavriranjem m i je ljubeznivo izročila dr. H. Gal­ lent in je hkrati tudi dovolila objavo um etnin. Za dovoljenje in fotografije se ji najlepše zahvaljujem . — R estavrator Peyscha je ugotovil, da se pod sedanjo Schm idtovo m odro obleko skrivajo obrisi neke uniform e. vodov ter Prešernovega znanca, ki ga je pesnik vpletel med svoje epi­ grame. Schmidtovi življenjski podatki9 nam povedo, da si je kot trgovec v dneh ljubljanskega kongresa leta 1821 denarno zelo opomogel. V tem letu je tudi naročil portreta pri slikarju Tomincu, ta pa je signiral in datiral le prvega. Besedilo je napisano v gotici, priim ek pa v latinici. Ob letnici 1821 je zapisan mesec nastanka portreta — maj 1821. Pri tem se spomnimo Kociančičevega in Kukuljevičevega zapisa, ki trdita, da je Tominc ob času ljubljanskega kongresa prišel v Ljubljano portretirat razne imenitne osebnosti.1 0 To poročilo smo svoj čas sprejemali s pomisleki,1 1 pred dvema letoma pa smo najzgodnejše Tominčevo bivanje v Ljubljani za trdno lahko postavili v čas okoli 24. avgusta 1821, ko je o Tominčevi sliki poročal Illyrisches Blatt.1 2 Danes s tema dvema portretom a prestavljamo Tominčev ljubljanski čas že v mesec maj 1821. Tega meseca — dne 12. m aja 1821 — se je tudi končal štiri mesece trajajoči ljubljanski kongres. Po Tominčevi in Strojevi retrospektivni razstavi je bilo mogoče jasneje določiti slikarske lastnosti teh m ojstrov in ju prim erjati še s tretjim slikar­ jem sodobnikom, z Matevžem Langusom.1 3 Prim erjava Tominčevega por­ treta Ferdinanda Schm idta s portretom Leopolda Liechtenberga nam na- vrže še eno spoznanje: portreta zbližujejo svetla barvitost obraza z lahno rožnatimi lici, oblikovanost nosu in ust, bleščeča belina oči ter modna empirska pričeska zrahljanih čopastih las in zaliscev. Ti so npr. pri Stro­ jevih portretih naslikani zlepljeno in negibno, pri Tomincu pa živahno in vihravo. Pri obeh je tipično tudi oblikovanje brez sivkastih ali črnkastih senc, kakršnih se Tominc — bržkone še pod močnim vplivom rimskega šolanja in klasicistične m anire — na zgodnejših slikah ni oprijemal, v poznejših delih pa zmerno in z velikim razločkom v prim erjavi s t. im. dunajsko šolo prve polovice 19. stoletja. — Portret Schmidtove žene in sina je bolj umirjen. Tudi ta slika je iz istega časa kot Schmidtov portret, o čemer priča kot drugotna opora tudi starost otroka (ta je bil rojen 15. avgusta 1820). Ko nekoč neverjetne trditve starih avtorjev spreminjamo v verjetne, ko skušamo zapolnjevati vrzeli našega znanja o Tominčevem življenju in delu, prihajajo na dan še druga doslej neznana slikarjeva dela. Ali pa so resnično neznana? Ko je Remigio Marini leta 1952 napisal prvo večjo monografijo o slikarju Tomincu, je zajel 79 njegovih slik. Na razstavi v 9 Dne 19. okt. 1819 se je 28-leten poročil s 24-letno Frančiško Urbas. Po­ ročna knjiga III, A rhiv župn. c. M arijinega oznanjenja v Ljubljani. — Bfn (Zm agoslav Bufon), Schm idt Ferdinand Jožef. SBL, 10. zv., 1967, pp. 225—227. — Dne 15. avg. 1820 se je rodil prvorojeni sin, krščen na im e Ferdinand Anton Johann. Krstna knjiga ž. c. sv. Petra v Ljubljani za 1 . 1819— 1833. 1 0 Stepan K ociančič (Stefan Kociančič), Odgovor na vprašanja društva za jugoslavensko povestnico, v: Ivan Kukuljevid Sakcinski: A rkiv za povjestnicu jugoslavensku, III, Zagreb 1854, p. 289; — Ivan K ukuljevič Sakcinski, Zapisnik IV, pp. 69—76. A rhiv Jugoslavenske akadem ije znanosti i um jetnosti, XV. 23/D. VII, Zagreb. 1 1 G uglielm o C oronini-Antonio M orassi-France Stele: Tominc. Ljubljana 1967, pp. 12, 14, 30 (razst. kat.). 1 2 K senija Rozman, A li je Jožef Tom inc slikal v Ljubljani? ZUZ n. v. VIII, 1970, pp. 223, 226—227. 1 3 K senija Rozman: Mihael Stroj. Ljubljana 1971, pp. 33—35 (razst. kat.). Gorici leta 1966 jih je bilo iz dosti večjega znanega števila zbranih in po­ stavljenih 89 (brez Castrove m iniature). V Ljubljani jih je bilo leto dni pozneje posojenih in prenesenih 60, iz Italije in Jugoslavije pa jih je bilo dodanih še 28 (med temi portret Gasperinijeve iz zbirk Narodne galerije in P ortret mladeniča iz Narodnega muzeja v Beogradu nista Tominčevi deli!). Kakšno je danes skupno število Tominčevih del, menda ni znano. Skoraj vsako leto pa prinaša ali pri italijanskih raziskovalcih ali pri nas še kakšno novo odkritje. Pričujoča portreta Justa Ramanna (sl. 4) in Dorotheje Ramann (sl. 3) priobčujemo zato, ker spadata med karakteristična in omembe vredna dela iz časa, ko je slikar bival v Trstu.1 4 Justus Ramann je um rl v Trstu za kolero leta 1848. V Trst je pripotoval iz Erfurta. Njegova žena M arija Dorotheja, roj. Schol, je bila prav tako doma iz Erfurta. Leta 1854 je štiriinpetdesetletna tudi ona um rla v Trstu. — Pri ženskem frontalnem portretu sta s spretnostjo naslikana slikovita čipkasta ru ta in ovratnik. Sivolasa starejša žena ima dobroten pogled, a vendar jo karakterizirajo odločne črte okoli povešenih lic in stisnjenih ust. Ramannov portret je zajet v profilu. K tej drži je bržkone slikarja naravnost vabil portretiran- čev dolgi, koničasti in nepravilni nos v podolgovatem, koščenem obrazu. Portretiranec je oblečen v suknjič s krznenim ovratnikom. Dolgi, vrh glave močno razredčeni lasje mu segajo do ramen. Spričo Tominčevih številnih poudarjeno reprezentativnih in dostikrat idealiziranih portretov je ta upodobitev vabljiva, ker se uvršča med spontane karakterizacije obraznih tipov tedanjih tržaških in goriških prebivalcev, ki jih v sorodnem, kar realističnem žanru predstavljajo II Nano Ostricaro (Pritlikavi ostrigar), Zuan Parussola in ne nazadnje tudi slikarjev A vtoportret v muzeju Revol- tella v Trstu. QUATRE PORTRAITS DE TOMINC Dans le huitiem e num ero des A rchives d’H istoire de l’Art, sur la base des docum ents originaux et sem blable, il a ete dem ontre que le peintre Jožef To­ m inc (1790—1866) a vecu et peint aussi ä Ljubljana. Dans un precedent article etait ouverte la question de savoir si le portrait de Primož Martinčič est l’oeuvre de Stroj ou de Tom inc et si 1’oeuvre de Tom inc a influe aussi sur celle des peintres M ihael Stroj et M atevž Langus. Et il etait laisse k la reflexion d’etablir si le portrait du baron Leopold Liechtenberg n’est peut-etre pas egalem ent 1’oeuvre de Tominc. Cette fois, on a etabli que le portrait de Primož Martinčič se range parmi les oeuvres de Stroj, ce qui a ete corrobore par les com paraisons faites avec de nom breux portraits de Stroj, rassem bles lors de l’exposition retrospective de 1971 ä Ljubljana. On a publie deux portraits de Tominc, inconnus jusqu’ici: celui du com - m ergant et naturaliste de Ljubljana, Ferdinand Schmidt, et celui de sa fem m e Francisca Schmidt avec son fils Ferdinand. Les deux portraits sont la propriete des descendants de Schm idt, vivant a Vienne. L e portrait de Schm idt est signe et date au dos de la toile: 1821 gemahlen Monat May von Tominz. Par la date de m ai 1821 est m aintenant attestee aussi la periode la plus ancienne du sejour 1 4 Lastnika slik, potom ca portretirancev, ki mi je ljubeznivo sporočil živ­ ljenjske podatke obeh Ram annov, ne om enjam z im enom , ker je tako želel. Obe oljni sliki sta v K obenhavnu in sta enakih mer: 80 X 67,5 cm, brez sign. de Tom inc ä L jubljana et par cette date on se rapproche aussi de l’assertion du philologue et historien Slovene, le G oricien Stefan K ociančič (1818—1883) et de l’historien croate Ivan K ukuljevič Sakcinski (1816—1889), qui ont note que Tom inc est venu ä Ljubljana faire les portraits de divers notables au temps du congres de Ljubljana. La com paraison du portrait de Ferdinand Schmidt et du portrait presum e de Tom inc de Leopold Liechtenberg confirm e l’idee pre­ m iere que le portrait de L iechtenberg est vraim ent l’oeuvre de Tominc. Les portraits de Justus Ramann et de Dorothea Ramann, qui sont la pro­ priety des descendants de Romann ä Copenhague, proviennent des annees, oü le peintre a cree ä Trieste. Les deux portraitures vinrent d’Erfurt ä Trieste, oü ils sont morts: Justus Ram ann en 1848, Dorothea en 1854. Surtout le portrait de Justus Ram ann tem oigne de l’interet et du savoir du peintre ä la peinture de portraits m em e m oins representatifs. Traduit par Viktor Jesenik Sl. 1. Jožef Tominc, Ferdinand Schm idt, 1821 (Last H. G allent-K očevar, Dunaj) Sl. 2 . Jožef Tominc, Frančiška Schm idt s sinom Ferdinandom, 1821 (Last H. G allent-K očevar, Dunaj) X LV Jožef Tominc, Doroteja Ramann (Kobenhavn, zasebna last) last)