KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA
[J I’RAVA ZA ZAŠTITU RAZRED 23 (3)
INDUSTRIJSKE SVOJINE
IZDAN 1. AVGUSTA 1924.
PATENTNI SPIS ŠTEV. 2011.
Dr. ing. Karl Dammann, Essen-Rhur, Nemčija.
Postopek za izdelovanje mase, slične pclianenm asfaltu zn zgradbo cest. Prijava z dne 17. oktobra 1922.	Velja od 1 avgusta 192o
Pri pehanem asfaltu sličnih oblogah iz zmesi kamenja in bitumov izhaja njih trdnost kakor znano od lepljive moči spojnih sredstev (asfalt ali drugi biiumi) ter komprimiranja. Doslej se je obračala pozornost samo na prvi pogoj s tem, da so se uporabljali visokovrednosni bitumi z visokim kapališčem po načelih izdelovanja pehane ga asfalta ne pod 50 ' C), ali pa se je skušalo preprečiti omehčanje manjvrednotnih bitumov ob solnčni vročini z dodatki najfinejšega praška (knmenice, apna, žaganja.
Enostavm jše in namenu primernejše pa vodi obratna pot do cilja s tem, da se ob popolnem zanemarjanju lefljive moči bitumov stremi samo za tem, da se doveže kar najpopolnejše komprimiranje mase.
Po izumu se doseže komprimirljivost ma se s tem, da se od dosedanjih postopkov za izdelovanje naravnega ali umetnega p e hanega asfalta bistveno v naslednjem po stopa drugače:
1.) vzame se bitum bistveno nižjega ka pališča kakor doslej običajno od 50- 70', in sicer bitum, ki je še v bližini zmrzišča tekoč.
2 ) vzame se možina bituma, ki se zmeša s finozrnatim kamenjem (kamenje nekako z zrnatostjo pehanega asfalta), bistveno manjša kakor navadno doslej; množina naj znaša mesto 8—14% samo 4—8 ' o.
3.) se tako sestavljena masa mnogo dalje in tesnejše zmeša kakor doslej navadno, in sicer tako dolgo, dokler nadaljnje mešanje
ne izkaže več nobene izpremembe barve zmesi
Nizko kapališče bituma je potrebno, da ostane masa pri vsaki obst ječi temperaturi stisljiva, ter se da tudi pri gradnji, kakor pozneje pri vsaki temperaturi po prometu komprimirati brez umetnega segrevanja.
Majhna vsebnost bituma je potrebna da se masa vzlic nizkemu kapališču istega strdi pod prometom in da se zabrani, da ne (ostane testirata, da se ne stlači od kopit in voznih koles, ter s ne premika vsled pro meta
Kar najtesnejše zmešanje mase je potreb no, da se ji da vzlic majhni vsebnosti bituma za komprimiranje potrebno plastičnost
Kot kamenje je najbolje pripravno apno, žlindra iz plavžev, bazalt in tudi granit, do čim je kremenov pesek manj uporabljiv.
Pri 6 — 7% dodatku bituma h kamenju se dobi ro prav temeljitem mešanju v posebni intenzivno delujoči mešalni pripravi (n pr. betonsko mešalo s krili) medločrn prašek, ki se čuti v roki posebno mehek in nekoliko masten. Ta prašek nima nobene prave sprijemne moči; pod močnim tlakom s: sicer nekoliko skepi, da se pa z lahko to zopet smljeti v prašek.
Cestna obloga iz te mase se da stisniti pri vsaki temperaturi, tudi po zimi, nekako na polovico pivotne nasipne višine, ter do bi s tem vzlic manjkajoče lepljive moči tako trdnost za vožnjo ki je najmanj enaka najboljši pehano asfaltni oblogi. Čim Živah
Din. 2.
nejš'i je promet, tem popolnejše postane zgogčenje. Praznine mase. ki snagajo pri nepokatranjeni rudnini v nedrmanem stanju 43%, se pri tem zmanjšajo na 3—4%.
V posameznem se je treba ozirati na naslednja pravila za izdelovanje mase in cest nih oblog.
1.	) Ako sestava dopušča možnost zgog-čenja, ni velikost zrna rudnine podvržena v obsežju gotovih mej nobenim omejitvam, posebno se pa ne vzame pri prometnih ce stah z ozirom na obrabo zrnatost nič večja, kakor se je izkazala pri pehano asfaltnem prašku.
2.	) Kot bitum je pripraven navaden od-destiliran katran, ki ima trdnost megavine iz 40 delov briketne smele in 60 delov an tracenovega olja. Po zimi naj se uporablja namenu primerno ge nekoliko židkejgi kat ran, poleti pa nekoliko trdnejši. Tudi navaden surovi katran včasih pripraven.
3) Množino bituma je treba odmeriti kar najmange; na splošno bo znašala 4-8 'h, kakorgna je ravno kakovost rudnine.
4.	) Ker preprečuje vsaki prepitek bituma potrebno komprimiranje, pa je na drugi strani potrebna neka gotova najmanjša mera kot mazilo je popolno mešanje pri tem postopku mnogo važnejše kakor pri doslej običajnih. Zmeganje bituma in rudnine se mora zatorej vršiti v kar najbolj popolnih mešalnih strojih, ter se mora na vsak na čin tako dolgo nadaljevati, dokler se opazi najmanjšo izpremembo zmesi.
5.	XSegrevanje katrana in rudnine je nepotrebno, razen morebiti pri hudem mrazu enako je tudi nepotrebno poprejšnje sušenje rudnine, ako vlažnost ne znaša več kot 2—3 utežne odstotke.
6) Debelina obloge ni vezana z ozirom na izvedljivost na nikake določene omejitve, iz praktičnih razlogov pa se ne bo smelo iti pri pešpotih pod 2 cm pri voznih potih pod 3 - 4 cm. kakorgen je ravno promet.
7.	) Nasipna višina rahlega praška mora znašati nekako dvojno mero zaželjene debelosti obloge.
8.	) Vgradnja se lahko vrši brez poprejšnjega segrevanja ob vsakem vremuiu, po sebno tudi pri deževnem vremenu
9)	Za kompromiranje zadogčaje zvaljanje z nekurjenim ročnim valjcem, vse ostalo se lahko prepusti prometu.
10)	Ker ima površina takoj po dovrgitvi sicer veliko trdnost zoper vtise, pa samo malo zveznosti, se mora varovati, da se voz nega pota ob bolj vročem vremenu ne da prvič v promet.
11.) Kjer se pa temu ni mogoče izogniti ali se iz kojihkoli vzrokov ne more računati na hitro utrjenje po prometu, se more večje sprijemanje doseči s tem, da se malone dovršeni zmesi pridoda kake 2	4"'o
fino zmlete smole Ta se v katranu ne sme raztopiti, — v tem slučaju bi kvarno vplivala na stisljivost — temveč ista izvaja le v dotiki z vlažnim praškom gotovo prav očito lepljivo učinkovanje.
Tehnične prednosti takih cest so v glav nem sledeče:
1	) Obloge ostanejo tudi v zimi popolnoma elastične, prelom je celo na popustljivi podlagi izključen in obraba je tudi po zimi kar najmanša.
2	) Ker imajo obloge svojo trdnost ne od lepljive moči bituma, marveč edino od trdne stisnjenosti, ne pliva manje, kedar so trdno isvoženi, tudi največja solnčna vročina.
Ravno tako znatne so gospodarske prednosti :
1.	) Dodatek bituma ni dosti večji kakor pri cestan s katranovim gramozom, podlaga iz katranovega gramosa radi tega ni potrebna niti iz tehniških, niti iz gtedilnih ozirov. Obloga se lahko dene na presek kakor tudi na beton ali tudi na izvožen kameniti tlak.
2.	) Vsako kurjenje pri obdelovanju zm si in pri njeni vgradnji je odveč, ker se more celo mešanje kamenitega praška s katranom vršiti hladnim potem v navadnim betonskim mešalih
3) Masa se da, ker celo pod pritiskom ne dela grud in nesnage, poljubno in zložno upotrebljavati ter vgraditi brez nadalj-nega podelovanja
4.) Ista pa se tudi lahko izdeluje brez posebnega orodja (potrebno je samo navadno betonsko mešalo s krili) na vsakem kraju, da se izogne transportnim stroškom.
PATFA'T.mE L \ ST IT VE :
1 ) Postopek za izdelovanje mase, slične pehanemu asfaltu za gradnjo cest, označen s tem, da se finozrnato kamenje dobro zmeša z bitumom, katerega tališče leži v bližini zmrzišča, pri čemur se vzame kamenje in bitumen po množini in vrsti tako, da bi tu-men ravno še zadošča, da tvori na kameni tih zrnih tanko kožo, s kojo ostane masa tudi pri nizkih temperaturah lahko stisljiva, ne da bi se kamenita zrna trdno zlepila.
2.) Postopek po lastitvi 1.), označen s tem, da se masi pridoda v mrzlem stanju fino zdrobljena smola.