i Delo^anfe inarib.®lirajnega cesfaiega odbora V prostorih Okrajnega cestnega odbora v Mariboru se je 15. oktobra vršila skupščina tega odbora. Skupščino je vodil načelnik Fr. Žebot, oblast pa je zastopal okrajni načelnik dr. Šiška. Ob tej priliki se je načelnik zahvalil g. banu za pomoč ter uradništvu za vestno in požrtvovalno delo. Delo uprave Vpostavitev sedanjega odbora je bila izvršena 26. maja 1937 in ob tej priliki je bil soglasno izvoljen za načelnika Franc Žebot. Delovanje uprave in odbora se je vsa tri leta vršilo v lepem sporazumu in je st*emela za tem, da se obmejni mariborski okraj olepša, dvigne njegovo gospodarstvo ter da takim občinam zveze z Mariborom, ki jih doslej še niso imele. To delo je rodilo dobre sadove, saj menda ni noben okrajni cestni odbor v Sloveniji izvršil toliko lepih del, kakor ravno mariborski. K temu uspehu je pripomogkt industriia in trgovina, ki je omogočila dobre dohodke na okrajnih cestnih dokladah. Skupščinskih sej je bilo v treh letih 9 in 25 sej uprave. Pregled triletiiega dela V treh letih je zgradil okrajni cestni odbor s pomočjo banske uprave 36 km novih eest. Največja dela so sledeča: velika cesta na Pohorjr, Sv. Peter-Ložane, Sv. Lenart-Sv. Benedikt, Slov. Bistrica-Oplotnica, Ruše-Fala, Bresternica-Sv. Križ, Žice-Sv. Ana, Marija Snežna-Ceršak, Sv. Rupert-Hrastovec, Sv. Jakob, Križai vrh, Slivnica-Radizel, most v Pečkah pri Makolah, most pri falski pečini in še več manjših del, n. pr. pomoč pri gradnji železobetonskega mosta čez Pesnico pri Zg. Sveti Kungoti. Za gornja dela je okrajni cestni odbor izdal na račun rednih proračunskih sredstev 12 milijonov in pol dinarjev, krediti izven proračuna so znašali 4,400.000 din, upravni stroški so znašali 5,000.000 din, torej skupno v treh letih 23,500.000 din. Banska uprava je k temu pri&pevala 19.25%. Posojil je bilo za 4 milijoae dinarjev. Za gramoz in vzdrževanje starih cest se je izdalo 4,500.000 din, stroški za cestarje in nadzornike so znašali 1,500.000 din, za gradnjo novega skladišča se je porabilo 550.000 din, za nakup gramoznih jam 25.000 din, za nabavo cestnih strojev, novega valjarja, enega drobilca, osebnega in tovornega avtomobila pa 580.000 din. Veliko skladišče na Koroški cesti .ie stalo 1,000.000 din. Uradništva in cestariev ima odbor nad 120, saj je delokrog velik, kajti obsega Maribor desni in levi breg, to je od Bo.a do Mure in od Ivanjc pri Radgoni do Ribnice na Pohorju. Te številke in ti uspehi triletnega dela kažejo, da so take samoupravne edinice velika dobrota za našo upravo in bi trebalo te edinice se razširiti po vzorcu nekdsmjih okrajnih zastopov. Sklepi odbora in aa^rti za bodoče Po soglasnem sprejetju zgoraj navedenih poročil o triletnem delu in odobritvi kreditov za dograditev ceste Sv. Lenart-Sv. Benedikt, so bili med drugimi sprejeti tudi sledeči sklepi: 1. Ker dohodki okrajnih cestnih doklad, ki nam jih nakazujejo davčne uprave, niti blizu ne bodo dosegli onih vsot, ki so v proračunu predvidene, moramo vse posamezne postavke našega proračuna za leto 1940/41 omejiti. To se pravi, da ne smemo vseh v proračunu odobrenih vsot izrabiti do zadnjega, ampak moramo izplačilo nekaterih postavk popolnoma opustiti ali pa jih znižati najmanj za 25 do 30%. To je potrebno radi tega, da ne pride okrajni cestni odbor ob koncu proračunskega leta, to je 1. aprila 1941, do težkega finančnega položaja, ki bi imel primanjkljaja morda več kot 100.000 din pri našem poslovanju. 2. Za nov proračun, dokler bo ta težka doba trajala, ne moremo predvideti prav nobenih novih cestnih del na vsem področju našega delokroga, razen onih, ki so že začeta in ki so nujno potrebna. Pisarni okrajnega cestnega odbora se naroča, da pri sestavi novega proračuna za leto 1941/42 opusti vsa nova dela. ki še niso zaeeta. 3. Z ozirom na to, ker nam je letošnje stalno deževno vreme pokvarilo naše do sedaj lepe ceste, In ker je bila vsako leto znižana vsota za gramozanje naših eest, moramo v Bovem proračunu predvideti večje zneske za vzdrževanje že obstoječih cest. Nekatftrp ceste, ki so v zadnjem času postale slabe, bo treba temeljito pogramoziti in valjati, da ne bodo popolnoma propadle. 4. Glede novih cest se predlaga, da se nikjer več ne plača sveta za nove ceste, ampak, ako želijo kje, da se jim s pomočjo okrajnega cest- nega odbora gradi nova cestna zveza, morajodotične občine brezpogojno skrbeti za brez-plačen odstop potrebnega sveta. Prav takomorajo občine prispevati tudi z ljudskim de-lorn, brezplačnimi vožnjami in brezplačno do-bavo kamenja. Debate so 3e udekžili v vseh točkah dnev-nega reda skoro vsi člani okrajnega cestnegaodbora, katerih je 18. Vsi sklepi so bili so-glasni, kar dokazuje, da temeljf vse delo teustanove na lepem sporazumevanju m slogi.