ftfcrte	éetPtrk fe»
• ?fíí&Sr,o ví r>-i ■* ?tavfberu « poiili-mjt« «w«M»^eeb>cil<j •*>dín„ vé Ua-Í-50 din., ¿íííí^ Jeta
Í-» «Sfe. bvan iat jiovfie
«f *M-«»WÍNO
Oo8(>o«ki*r <j h,
KoroSka ee*fe
Hm ae «bpooSfa ot Naročnine a» pk
I * MtWCl
y. «3.
»WTMowjmai StervlOca &?í*rs*» s
f>t>šfxt3ran plačana v ^ofo-vir&f.
UST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Ure^nfSbo je t MestV** Koroita ses.<i M. 5. ?t ú fjai se ne vračajo, Ü? ttiiivo sprejema oar<*is<v-.
taaereie in .-tkluinat-Cene ktvzrt>osi pa <4t veni. 7*. ve icfeiae «g*, Sarinem»
TTÍ^ff fT^jT* U pdjte&č
prt íísl. čukpml »ČIL. ar»3a y»í»lj«a & ft
5. éteyiika
MARIBOR, dn© X Februarja 1923,
letnik«
Značilni pojavi.
Iz raznih krajev naše slovenske domovine prihajajo zelo zanimiva poročila, kako volilci odločno odklanjajo vse druge stranke in strančice, ie naša Slov. ljudska stranka, odnosno Kmetska zveza zboruje povsod sijajno in nemoteno. Celo v popolnoma delavskih krajih, kakor so Štore pri Celju, se izrekajo za naš program in za našo stranko. Ker so razni socijalno demokratski hujskači in kričači skušali onemogočiti shod tir. Korošcu, so vdrli organizirani naši pristaši v dvorano in izgnali ter precej prerešetali nasprotnike.
V	drugih krajih nasprotnikov ali sploh ne pustijo zborovati, ali jim ne dajo prostorov, ali pa ne pridejo na shod. da govornik gleda prazne stole in prazne ste-nel Ne pomaga zastonj jroslano časopisje, ne agitatorji, ne podkupovanja.
Vzgledi, kako ljudstvo sodi in obsodi.
Ni jih bilo hujših kričačev in hujskačev, kakor so bili samostojni, nihče pa tudi ni ljudstva politično tako osleparil, kakor samostojni voditelji. Ni čuda, da sedaj ljudje Mermoljo, Drcfenika in druge naravnost preganjajo in se !i bivši volilci sramujejo.
Ko niso na Štajerskem mogli več zborovati samostojni poslanci, so klicali svojega ministra Pucelja, da ministrski sijaj in kranjska liberalna nesramnost, kakor jo kaže ravno Pucelj, rešijo njihovo stranko. Ker to ni šlo in so ljuuje uporabili Pocljeve shode za ugodno priliko, da so mu precej odločno izprašali vest, so skušali sedaj pridobiti iz naših vrst može, ki naj bi iz častihlepnosti prodali svoj značaj, svoje moštvo. Znano je, kako so ponujali kandidaturo tudi našemu staremu kmetskemu narodnemu bojevniku Thalerju, a ta je odgovoril s tem, da je izročil pismo svojemu prijatelju župniku Vračku, naj jim on odgovori. Od Thalerja še odgovora niso dobili in to je pač najkrepkejši odgovor. Naši možje v družbo političnih sleparjev ne gredo!
Značilen je tudi pojav, da skuša Mrmolja kakor svetopisemski prireditelj gostije loviti ljudi na cestah, križpotih in sejmih, pa mu ljudje posvetijo z gorjača-mi. To pove več, kakor vsi govori!
Ubežni kralj!
Ravno tako hudo še godi liberalnemu mladinu s precej osivelimi možgani dr. Kukovcu. Siromak piše, prosi, moleduje, pa ga niti njegovi bivši somišljeniki nr marajo več. Sedaj si je izmislil bajko, da bo Prek-murje liberalna Indija Koromandija. Nič ne pomagajo novi naslovi, nič kupi «Tabora«, nič vse drugo. Eden najveselejših pojave,' te pomladi bo. ko se bo oglasila prava kukavica, za vedno pa bo utihnil politični Ku-kovec. Ljudstvo bo obsodilo in pokopalo enega največjih svojih škodljivcev, ki se je prodal Beogradu in nas politično in gospodarsko zasužnjil centralizmu.
Kako sprejemajo Novaeana?
Po svetu hodijo delamržni ljudje, ki se kažejo v cirkusih kot «umetniki« in «neumni Avgusti« ali «Pav-lihi.« Takšen je tudi Novačan, mož neresen, precej surov, še bolj })a domišljav. Vse kaže, da ima malo poštenja in nič znanja. Celo Radič se ga je prav odločno
V	libijski puščavi,
j	Roman,
i	Angleški spisal A Conan Doyle.
(Dalje.)
«Najbolje je, da ostanemo tesno skupaj, je ueja: polkovnik. «Leg je nemogoč in druga ne moremo storiti, ko da p>>čakiimo in se držimo drug drugega.«
«Obstali so!« je pripomnil Belmont.
«Opazujejo nas. Dobro vedo, da jim ne morem« uiti, in nič s : jim ne mudi z naj dom. Res ne vem, kaj naj storimo —?«
«Kaj če bi skrili ženske —?« je svetoval Headingly. «Ni verjetno, da vodo natanč. o, koliko nas je tu gori. Ko nas moške odvedejo seboj, bodo ženske zlezle iz svojega skrivališča in bodo brez posebnih nevarnosti našle same pot nazaj h «Kleopatri«!*
«lzvrsti a misell« je vzkliknil polkovnik. «Imenitna misel! — Tule sem, prosim, gospodična Adams! — Pripeljite dam< semka j, Mansur! — Niti trenutka ne smemo izgubiti!«
Del plar.ote vrh griča jc ležal tako, da ga ni bilo mogoče videti s puščave. Tam so z mrzlično naglico pozidali skrivališče ? be ženski. Kamenitih plošč je bilo dovolj nnokrog in „večjo izmed njih so s krepkimi rokami drgnili in po lonili k pečini, ki je štrlela črez rob planote. Tako h. lipravili med skalo in med ploščo prostor ozek sic ■ ' -i silo velik dovolj, da sta se mogli v njem skriti robni osebi.
Gcspod	vams in Sadie sla se stlačili za ploš-
čo in se les	uili druga druge. Odprtino na ol
otresel in noče imeli z njim nič skupnega. Novačan je «šviga švaga črez dva praga«, enkrat slavi Radiča, še tisti teden ga preklinja, je s samostojneži in je kmalu proti njim, je demokrat in je kmalu sovražnik demokratov, je agitator in propagator Avramovičeve srbske monarhistične stranke in pokaže figo stranki in monar-hizmu, ko ni več iz Beograda srbskih dinarjev. Ali je čudno, da ljudstvo odločno odklanja takšno pustolovstvo in sleparstvo?! Še naš jezik, kakor ga je pisal in govoril Slomšek, bi nam rad s srbščino mrcvaril in pokvaril! Pa ne boš, Jakec, kaše pihal! Pojdi raje zopet pisat svoje vodene povesti!
Sejmarski kričači.
«Pojte liutra, nutra, samo deset krajcar!« smo slišali večkrat po sejmih. Takšni sejmarski kričači so naši razbiti socijalni demokratje. Znajo prav imenitno šuntati, pa še bolj imenitno slabo gospodariti. Značilen pojav zato imamo v Mariboru. Tam imajo župnana in podžupana, imajo relativno večino, a naša stranka mora braniti revno ljudstvo pred njihovimi davčnimi neumnostmi. še poštenega občinskega proračuna za Maribor vsi skupaj ne spravijo in ne sestavijo. Kako tudi?! Saj dobro vemo, da cigan kot konjski rnešetar še nikdar ni bil dober ko.njcrejec. Ali je potem čudno, da ne soglašajo nekateri pametni in pošteni v njihovi lastni stranki s takšnim brezglavim gosjiodarstvom? To je tudi zelo značilen pojav.
Prazno slamo
mlatijo med vsemi najbolj takoimenovani narodni so-cijalisti. Prej samostojni, sedaj njihov tajnik Šnuderl skuša na led sjieljati nekaj viničarjev, a istočasno pa Brandtner divje šunta po mariborskih zaupnih shodih proti vsemu ljudstvu na deželi. Ti ljudje ne vedo, ali so centralisti ali avtonomisti, ali so tiči ali miši, ali so topli ali mrzli. V Ljubljani so v zvezi z najgršimi kapitalisti, ki so sodnijsko kaznovani, ker so dražili in kvarili živila. V svojem listu pa oznanjajo skoraj komunistični program. Več kot jasno je, da takšne ljudi naše ljudstvo odklanja.
O slovenskih radikalih cijalisti. Prej samostojni, sedaj njihov tajnik žnuderl radi mandata potikal in dobrikal pri jugoslovanskem klubu, ni vredno govoriti. Ljudstvo odklanja stranko že s tem, da ima njihova gornjeradgonska «Samouprava« ravno celih IGO plačanih naročnikov in še to so večinoma kavarne. Niti radikalni pater uskok dr. Le-nard Zupaniča in njegove stranke v Sloveniji ne bo rešil. Zupanič, Lenard in Novačan so si po duhu in delu precej podobni.
Tako imamo na vseh koncih in krajih veliko zanimivih pojavov, kako se naše ljudstvo zaveda resnosti položaja ter se otresa neresnih vsiljivcev in dosedanjih svojih škodljivcev.
Odklonitev ni dovolj!
Ni pa dovolj, da ljudstvo svoje nasprotnike le odklanja, treba je ludi odločno nastopiti za zmago. Pomislite! Niti eden nasprotnik ne ostane doma, ko so volitve, ljudi j našega mišljenja pa gotovo polovica. To mora jx>stati drugače! Ne obsojajmo samo, temveč poj-
dimo vsi odločno v boj za popolno zmago: Kdor trpi u i pusti, da se kuga in gnjiloba razpase. je ravnotako kri j kakor kdor kugo sam širi. To si zapomnite! To poveji« i vsem, ki ostajajo doma!
MaaBUuraeaKi..
Kukovec In Pucelj kriva diife na vozove.
Lastnike vozov na vzmete (Srbi imenujejo t. vozove «kola sa fedrima«) v Ljutomerskem okraju in Prekmurju (in menda tudi v drugih okrajih na Slovenskem) je zadela te dni huda globa. Davčni uradi iztirjujejo od kmetskih in obrtniških lastnikov pokritih in nepokritih vozov od enega po 200 dinarjev takse. KDOR DO 15. JANUARJA T. L. NI PRIJAVIL SVOJEGA KOLESELJNA ALI POKRITEGA VOZA, KATERI JE NA «FED-RE« IN KDOR ŠE NI PLAČ A L TE TAKSE DO TEGA DNE, TEGA SEDAJ NEUSMILJENO RUDI JO, ne samo prvotno svoto 200 dinarjev, ampak mu še TAKSO ZVIŠAJO ZA PETKRATNI ZNESEK to je 1000 dinarjev od enega voza. A to še ni vse! ZRAVEN TEGA ŠE NALOŽIJO pri zadetim POSEBNO GLOBO, katera znaša 190-200 dinarjev!
Radi teh v nebo vpijočih krivic, je kmetsko in obrtniško ljudstvo razburjeno do skrajnosti. Posamezniki dolžijo razne osebe, katere so baje krive tega šikaniranja od strani davčnih uradov. Da bodo prizadeti znali, kdo jih je «oblagodarü« s temi krivičnimi bremeni, PRIPOROČAMO vsem prizadetim, DA VZAMEJO V ROKE «URADNI LIST« pokrajinske up, ave za Slovenijo štev. 100, l*t. III. z DNE 22. AVGUSTA 1921, stran 499 pod tarifno podstavko 100 «Začasni zakon o državni trošani, taksah in pristojbinah«, kjer najde pod odstavkom a natiskano, do se mora plačati od takih vozov, za prijavo 200 dinarjev, in za letno takso od voza z dvema konjema 200 dinarjev, z enim konjem 100 dinarjev vsakoletne takse. TA ZAČASNI ZAKON TUDI DOLOČA, DA SE KAZNI, IZREČEM PG ZAKONIH O PRISTOJBINAH NE MOR -JO ZNIŽATI, NITI MILOSTNO ODPUŠČATI. (Člen 20 tega začasnega zakona).
Vsem prizadetm priporočamo, da si potem, ko so prečitali to skrpucalo demomokratsko-radi-kalske-samostojne vlade, pogledajo, KDO JE TA ZAČASNI ZAKON SESTAVIL, IZD.AL IN PODPISAL. Z debelimi črkami najdemo tam med drugimi demokrati in radikali tudi po<lpisa dveh slo-

straneh plošče so zakrili s kamenjem in manjšimi ploščami, kolik« mogoče naravno in preprosto, in ker so bile plošče iste temnorjave barve kakor skala saina, je skrivališče res izgledalo kot bi bilo le navaden kup kamenja in površni opazovalec ni mogel izlahka sumiti kaj posebnega pod njim
Ko je bilo delo storjeno, so se možje z olajšanim srcem spet obrnili proti puščavi, da vidijo, kaj so ukrenili njihovi sovražniki.
Krak — je v tistem trenutku ostro in svareče zapela pu-lka udanskega vojaka in za njo druga in tretja, toda ti posedki streli so kmtlu utonili v gostem, za teglem prasketanju, ki se je v nerednih valovih zdaj pa zdaj usulo z ravnine proti griči , in fin, fin, fin — so žvižgale svinčenke izletnikom okrog ušes.
Koj so se vsi poskrili za skale in grebene, le Francoz Fardet je besno skakal sem ter tja in se tolkel s pestjo po glavi. Belmont in Cochrane sta se splazila doli k Sudancem, ki so počasi in umerjeno streljali izza svojih kritih postojank, naslanjajoč puške na skale pred seboj.
Kakih [>esto metrov pred gričem so se Arabci, ustavili. Njihove počasne kretnje so pričale, da se jim prav ni'1 ne mudi. Dobro so vedeli, da jim nobeden ue more uiti in da i najo ujetnike popolnoma v pesteh. Ustavili so se ie, da seštejejo svoje žrtve, preden jih končno zajamejo.
Večinoma so ostali na svojih jezdnih živalih in so strel. !i s sedla, le tu pa lam jc kateri zlezel s kameie in j>oklekml v pesek. Izgledal je kakor bela bleščeča se lisa na zlalorumen m ozadju peščene planjave. Ostro, rezko in počasi se je oglašalo njihovo strfljanje pa se
kmalu spel strnilo v gosto, dolgotrajno prasketanje, grič je brenčal kakor čebelni panj in z ostrini panji pang pang so treskale svinčenke v skalovje, da so nevarno odletavali drobci kamenja na vse strani.
«Ni prav, da se tako zelo izpostavljate!« je svari! Belmont polkovnika in ga potegnil za široko pečino, za katero se iežali varno kriti že trije Sudanci.
«Krogla v glavo — to je še najboljše, kar scftnio pričakovati!« je zagodrujal Cochrane srdito. «Kak pro-klet norec sem bil, Belmont, da nisem z večjo odločnostjo ugovarjal zoper ta izlet —! Jaz si pač zaslužim svojo usodo, pa bridka in nczasiužena je za teie nedolžne duše, ki niso ničesar hudega slutilr in ki sploh ne vedo, kaj je nevarnost!«
«Bojim se, da ni nobenega upanja za nas?« J
«Niti najmanjšega!«
«Ali ne mislite, da bi streljanje morebiti privabili' angleško posadko iz Wadi Halfe?«
«Niti čuli ga ne bodo! Dobrih šest milj je odto 1 do parnika. In od tam pa do Wadi Halfe je novih p» l milj.«
«Ampak če se ne vrnemo do dveh popoldan, kakm smo se domenili, — se bo ljudem na «Kleopatri« zdela stvar sumljiva in opozorili bodo posadko ''«
«In kje bomo mi tistikrat —?«
«Uboga Eleonora, — moja ljuba, uboga Eleoaorr. > je Šepetal Belmont za svojimi osivelimi brki. —
«Kaj mislite da bodo storili z nami, Cochrane —h je vprašal črez nekaj časa.
«Porezali nam bodo vratove — ali pa nas bodo o) vedli v Karlum v sužen jstvo! Mislim da nimamo mn go izbire —. In tale vsaj je že oskrbljen —!« je pok«/., na Sudanca poleg sebe.
večji bo propagandni fond, temveč se bo lahko storilo na tem poiju.
Vinarski in sadjarski odsek Maribor.
I/ južnega alkoholnega trga.
.ledini trg, na katerem padajo cene, je pri nas trgovina z vinom po južnih krajdi. Pri južnih vinogradnikih se opaža pomanjkanje denarja, izvoza in dobrih letošnjih vin. Nova južna vina so zelo slaba, se kaj rada pokvarijo in za nje ni kupcev. V okolici Zagreba se dobi letošnje vino po 2.50 do 3 din., v Vršcu po 1.50 do 2 din. Stara vina so mnogo dražja in se plačujejo po kakovosti 4.50 do 8 din. Dalmatinska vina so po 3 do 3.50 din. Glede prevoza južnih vin po železnici je zelo slaba in rabi 1 vinski vagon iz Bakra v Dalmaciji do Zagreba 3 do 4 mesece. O kakem izvozu naših vin ni niti govora. Pucljeva vinska pogodba s Čehoslovakijo je ostala samo na papirju, mi sicer pijemo češko pivo. Čehi pa rajši pijejo madžarska ter italijanska vin, ki so za nje mnogo cenejša od naših.
Dobro slavonsko slivovko plačujejo pa 28 do ¡59 din.
Nekaj o naši svinjereji.
Zagrebški list «Obzor« je prinesel zanimive vrste o svinjereji v naši državi, katere hočemo ponuditi našim cenj. čitateljem in naročnikom:
Se pred preobratom je bila Srbija važen in naravnost odločujoč činitelj v mednarodni trgovini s svinjskimi proizvodi; sedaj pa je poklicana Jugoslavija, da daje smernice za srednje-evropski svinjski trg.
Skoro 40 odstotkov zemlje v naši državi je obdelane s koruzo, a moramo tudi pomisliti na jugoslovanske bukove ter hrastove gozdove, ki dajejo žira in želoda, ki je tečna svinjska hrana. Jugoslavija je edina država v celi Evropi, ki lahko vzreja svinje tako poceni s koruzo, žirom in želodom, kakor n. pr. samo amerikanske Zedinjene države. Ako še upoštevamo naravne prednosti in bližino Jugoslavije s sosednimi tržišči, ki so vsa navezana na uvoz svinjskih proizvodov iz naše države, kakor: Avstrija, Čehoslovaška, Italija ter Nemčija, lahko rečemo, da je Jugoslavija glede svinjske trgovine še na boljšem kot Zedinjene države.
Pri vseh ravnokar naštetih prednostih pa tudi v naši svinjski trgovini ni pričakovati v bližnji bodočnosti velikega razmaha in to pa radi tega, ker jugoslovanska svinjska industrija je še do danes popolnoma neorganizirana. Pri nas nimamo dobro urejenih klavnic, ne pravih ledenic in ravno vsi ti nedostatki so žalostna dejstva, ki zavirajo našo svinjsko industrijo. Ne smemo pa tudi pozabiti, da smo v državi, kjer vladajo najbolj sla- ; be in neurejene prometne razmere. Koruza, ki je pri nas glavni žitni produkt, se bolj uporablja kot prehrana za ljudi, kakor pa za ščetince. Ako je koruzna žetev pri nas dobra, potem dobijo svinje tudi svoj del od preobi- i lice, sicer pa nič, ali vsaj zelo malo. Svinjereja na Dan- ; skem, kjer je poljedelska industrija v celi Evropi orga- ; nizirana najbolje, je popolnoma neodvisna od doma- j čega žitnega proizvoda in se vsa koruza za svinjerejo uvaža. Pri naših skrajno slabih prometnih razmerah pa je naravnost izključeno, da bi se koruza kot prehrana za svinje uvažala od drugod.
Statistični popis od aprila 1922 beleži, da je bilo tedaj v Jugoslaviji 3,087.020 svinj napram 3,283.135 aprila leta 1921. Po službenih podatkih pa je to število v nadaljnih mesecih še znatnejše padalo, ker se je pričakovalo od koruzne žetve zelo malo. Povrh je še vrgla beograjska vlada na izvoz koruze tako visoko carino, da je prodaja naše koruze v inozemstvo povsem prestala. Celo amerikanska mast se že uvaža k nam dokaj časa in prodaje vrednejše nego naša. Izvoz svinjskih proizvodov iz Jugoslavije bo v drugi polovici tega leta silno omejen radi visokih izvoznih carin-Srbijansko svinjsko industrijo, o kateri so pričakovali, da bo po končani vojni vzcvetela, je zadržala v razmahu dveletna slaba koruzna žetev in radi tega ne moremo s svojimi svinj-
skimi proizvodi konkurirati na evropskem tržišču. Glede bodočnosti je odvisna važnost konkurence od koruzne letine, ureditve prometa in organizacije svinjske industrije. Svinjsko industrijo bi se dalo pri nas bolje organizirati potom okrajnih poljedelskih zadrug, ki so s®: sicer po vojni pojavile v znatnem številu, a jih oviraj»' v razvoju prometne neprilike. Ako bi bila enkrat gotova jadranska železnica, potem bi tudi lahko govorili o začetku procvita in razmaha naše svinjske industrije. Jugoslovanska svinjereja bo gotovo tekom let odločevala glede svinjskega trga v Evropi, a do te odločujoče stop- • nje se bo povspela počasi. Amerikanska izvozna trgovina masti in slanine bo dobila v bližnji bodočnosti najnevarnejšega konkurenta in ta bo — jugoslovanska svinjska industrija.
Iz zagrebškega živinskega trga.
Živinske cene na zagrebškem trgu so se zelo utrdile in močno poskočile. Kakor hitro je tako močno paoeli dinar, so si nabavili trgovci iz inozemstva našo ceno valuto, z našo ceno valuto kupujejo naše živo blago in tako dvigajo živinske cene. V zadnjem času se iz naše države izvaža veliko mesnatih m debelih svinj. Naš živinski trg so preplavili kupci iz Dunaja, Nemčije in Francije. Francija prepoveduje uvoz živih svinj, pa jih po-koljejo na meji v Nemčiji in jih uvažajo na Francosko v zaklanem stanju. Samo dunajska tvrdka Saborskjr je kupila pri nas 2000 komadov svinj. Naše tvornice z mes nimi izdelki, ki delajo za izvoz, komaj in komaj vzdržujejo konkurenco inozemskih firm in podjetij. Mastnim svinjam so poskočile cene na 22 do 23 din., cene mesnatim svinjam so se dvignile na 22 do 26 din. Tudi za trgovino z govejo živino je prišel ugoden čas in bodo začeli v Zagrebu trgovati z govedo na debelo in drobno. Domači hrvatski živinorejci še sicer ne conijo svoje živine na sejm, pač pa je na prodaj dovolj bosanskih volov, za katere se plača 7 do 8 din. za 1 kg žive teži-r. Za teleta plačujejo v Zagrebu 1250 do 15 din.
Zagrebški žitni trg.
Vsled naglega padca dinarja so se žitne cene dvignile, posebno se je poživila trgovina z belo moko, ki se zadnje dni izvaža v znatni meri v Avstrijo. Cena pšenici se je tudi dvignila, a večjih pšeničnih kupčij se ne sklepa, ker upajo producenti, da se bodo pšenične cene še bolj zvišale. Kakor hitro se je začel v sredini minulega tedna popravljati dinar, zastala je radi valutne negotovosti celotna žitna trgovina. Žitne robe je vedno več na trgu, a kupci ne kupujejo radi valutne nesigurnosti. Na skakanje žitnih cen so tudi vplivali snežni meteži, ki so onemogočili izvoz žitne robe iz nekaterih krajev.
Pšenico so kupovali začetkom minulega tedna po 450, a se je dvignila celo na 500, nato je zopet padla na 475. Sedaj se giblje v cenah med 475 do 487.50. Ječmen so prodajali po 350 do 375. Za trgovino z ječmenom ni velikega zanimanja. Cena rži je 400, oves pa koleba med 295 do 300 din. Cena koruzi se ni tako dvignila kot pšenici ter moki. Stare koruze ne kupujejo, ker je sploh predraga. Zadnji Čas se je zelo razvila trgovina z umetno posušeno koruzo, a do pravega razmaha se tudi ta trgovina ne more povspeti radi slabih prometnih razmer. Sicer je obljubila železnica razne ugodnosti glede hitrejšega prevoza koruze, a vse to je ostalo samo na papirju in se v resnici ne izvršuje. Stara koruza je po 290 do 320 din., suha po 290 do 300, umetno posušena pa po 235 do 250 din. Minulo nedeljo je bila prvovrstna moka po 7 din., a že v pondeljek se je dvignila cena na 7.50 din. Največ moke se je prodalo za izvoz v Avstrijo, Slabejša moka glede prodaje radi izvoza v Avstrijo sploh ni prišla v posiev. Sedaj pa, ko dinar zopet raste, naša moka ne bo prišla za izvoz v poštev.
Zbirajte za volilni sklad!
venskih ministrov: DR. VEKOSLAVA KUKOVEC in IVANA PUCELJ!
Kdor irm oči naj čita, kdor ima pamet, naj misli!
■"«s«»
DOHODNINSKI DAVEK IN PRIJAVA DOHODKOV IN IZDATKOV.
Naznanjamo vsem, ki so podvrženi plačevanju dohodninskega davka, da je rok za vlaganje prijav dohodkov in izdatkov podaljšan uradno od 1. do 28. februarja. Naše ta jništvo je nanovo založilo tiskovine za napovedi dohodnine, kakor jih je sestavil g. Alojzij Supanič iz Jarenine. Te tiskovine se dobijo sedaj zopet v našem tajništvu komad po 1 dinar. Na podlagi Supaničeve tiskovine lahko vsak posestnik sam sestavi napoved dohodnine.
Druga stvar pa je glede plačilnih nalogov. Davčne oblasti ne pošiljajo več plačilnih nalogov posameznim davkoplačevalcem, ampak samo sezname davčnih ob-vezancev razpoložijo pri občinskih uradih v času od 1. do 15. februarja. Naj vsakdo, ki plačuje dohodnino, pogleda pri občini, koliko so mu predpisali tega davka. Če je predpis previsok, mora do 15. februarja vložiti priziv na davčno okrajno oblast. Ako priziva ne vloži, nima potem pravice do kake pritožbe radi previsoke ob-dačitve.
Tako se glasi pravilnik, ki ga je določila bivša de-mokratsko-samostojna vlada.
Tajništvo SLS v Mariboru.
iz poglavja o narodnem gospodarstvu.
Propaganda naših vin.
V zadnji seji vinarskega in sadjarskega odseka Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru (13. januarja 1923), kot one institucije v Sloveniji, ki se največ briga asa interese našega vinarstva, se je med drugim sklenilo izvoliti pododsek za propagando naših vin v tu- in inozemstvu ter ustanoviti v svrho kritja iz tega povoda naraslih stroškov posebni «propagandni fond.«
Propagandni pododsek ima pred vsem nalogo, da oskrbi brošurico z natančnim popisom vseh naših vinskih okolišev, najznamenitejših vinskih vrhov ter najznamenitejših vrst naših vin, s slikami glavnih krajev naše vinorodne pokrajine in posameznih najlepših objektov, vinskih kleti, vinskih stiskalnic itd. Brošurica, namenjena tujcem, pred vsem vinskim kupcem in drugim vinskim interesentom, bi naj bila nekak vodnik po našim vinogorju in bo morala torej vsebovati vse, kar hi zameglo služiti v propagando naših vin, torej tudi natančne naslove vseh znamenite j ših vinogradnikov, vinarskih društev in zadrug ter vinskih trgovcev, in se bo tedaj morala dati tiskati v večih jezikih, pred vsem v nemškem in češkem in v večji nakladi.
Nadalje je odsek sklenil prepustiti kot temelj imenovanemu propagandnemu fondu iz svoje imovine znesek 20.000 din.
Ker se pa s tem zneskom nikakor ne bo dalo doseči postavljenega cilja, se odsek obrača tem potom na vse p. n. korporacije in društva, kakor tudi na posamezne gg. vinogradnike in druge ličnosti, ki jim je prospeh in procvit našega vinogradništva na srcu, s prošnjo, da prispevajo po svojih močeh za ustanovljeni propagandni fond.
Naloga propagandnega pododseka bo nadalje, da skrbi tudi drugače za reklamo za naša vina, potom reklamnih člankov po tu- in inozemskih časopisih, potom lepakov itd., sploh, da podvzame vse korake, ki bi za-mogli služiti v svrho boljšega spoznavanja naših vin in nam dovesti novih kupcev za naše vinske produkte. Čim
Črnec je hipoma sedel in se sklonil preko kolen. Njegova kretnja, njegova lega, — vse je bilo čisto naravno. Težko je bilo verjeti, da ga je krogla zadela- v glavo. Ni zastokal, ni se genil več. Tovariša sta se za trenutek nagnila črezenj, skomignila z rameni in obrnila spet črna svoja lica proti Arabcem.
Belmont je pobral puško padlega Sudanca in njegovo torbico z naboji.
«Škoda —1 Samo trije streli še —!« je dejal in držal naboje v dlani. «Pregosto in prenaglo so streljali! Počakati bi bili morali na napad!«
«Izvrsten strelec ste, Belmont!« je vzkliknil polkovnik. «čul sem o vas! — Ali mislite, da bi pogodili njihovega poveljnika tamle?«
«Kateri je?«
«Kolikor se meni zdi, — tisti tam na desnem krilu, ki jezdi kamelo, tistega mislim, ki nas opazuje izza dlani, — nad očmi si jo drži.«
Belmont je vložil naboj in računal razdaljo.
«Presneto slaba razsvetljava! Težko se da presoditi prava razdalja!« je godrnjal. «Dobro, pa poskusimo na petsto —!«
Strel je počil — pa bela kamela in jezdec z dlanjo nad očmi se nista genila.
«Ali ste videli, kam je udarila krogla? Morebiti je kje pesek vrgla kvišku —?«
«Ničesar ni bilo videti.«
«Mislim da sem pomeril previsoko.«
«Poskusite še enkrat!«
Dolgo je meril, preden je sprožil, strelec in puška in nkala — vsi trije so bili mirni in nepremični, pa spet Be nista genila ne jezdec ne njegova žival.
Tretji strel pa je najbrž zadel bližje, kajti Arabec
se je pomaknil za nekaj korakov na desno, kot bi se ne čutil več varnega.
Nevoljno je vrgel Belmont puško od sebe
«Ta preklicana razsvetljava —!« se je jezil in obraz mu je rdel v nevolji. «Tri naboje sem imel — pa z no- i : benim nisem zadel —! To je zaradi tega, ker zrak tako ; i miglja od vročine in ker se vsa puščava blešči od hu- j dega solnca. — Pa kaj je našemu Francozu —?«
Gospod Fardet je divjal po planoti vrh griča in mahal okrog sebe kakor človek, ki ga je pičila osa. «Prokleto! Prokleto!« je vpil in kazal svoje bele zobe izpod črnih brk. Z desnico je krilil po zraku in kaplje krvi so odletavale od njegovih prstov. — Krogla ga je zadela v zapestje.
Hladingly je planil izza skale, za katero je čepel, da bi potegnil zbesnelega Francoza v varno zavetje.
Ni pa še naredil treh korakov, ko ga zadene strel v trebuh —
Padel je, da se je kamenje ropotaje zasulo za njim. Spet se je pobral, pa iznova je padel in se nemirno valjal po tleh.
«Pri kraju je z menoj!« je mrmral —.
In nato je mimo obležal in njegov smrtnobledi obraz je čudno odseval iz očrnelega kamenja —.
Ko je pred letom dni kot novoimenovan doktor zapuščal vseučilišče, tedaj si pač ni mislil, da bo tako kmalu končal, — in že celo ne, da bo padel zadet od krogle strastnega mohamedanca v divji libijski puščavi —.
Sudanci so prenehali s streljanjem. Nabojev jim je zmanjkalo. Še eden je padel smrtnozadet in njihov načelnik je dobil strel v stegno. Na kamenu je sedel in si je povezava! rano z zabriženim obrazom. Trije od vsega
vojaškega spremstva so še ostali zdravi in ti so nataknili bajonete na puške z odločnim in grozečim trrrrrk, ki je oznanjal, da hočejo prodati življenji: kolikormogoče
drago.
«Že prihajajo!« je vzkliknil Belmont, ko je pogledal črez ravan.
«Naj le pridejo!« je godel polkovnik in tiščal roke v hlačne žepe.
Hipoma pa je potegnil desnico iz žepa, «tisnil pest in besno mahnil po zraku.
«O — ti suroveži, — ti kruti suroveži!« je kričal in oči so se mu krvavo zalile od jeze.
Usoda ubogih gonjačev, ki jo je gledal pred seboj spodaj v puščavi, ta je spravila mirnega, ravnodušnega polkovnika v toliko besnost.
Med streljanjem so se ubožci plaho stisnili v tesno gručo med skale ob griču. Ko pa so derviši prenehali s streljanjem in se pripravljali na napad, so bili siromaki prepričani, da bodo krvoločneži najprvo pobili nje. Planili so na osličke in se v divjem kriku in diro pognali v beg po planjavi.
Pa pot nazaj k Nilu je bila zasedena —J
Deset Arabcev je pridrlo na kamelah izza griča, padli so nad bežeče gonjače in jih pobili in posekali« krvavo in brez usmiljenja. Droben fant v belem bur-nusu se jim je izmuznil, skušal jim je uiti, pa rzonoge kamele so dohitele slabotnega oslička in krut derviš m« je pognal dolgo sulico skozi hrbet.
Posejana po pesku puščave so ležala trupla gonjačev, oblečena v bele burnuse. Izgledalo je, kakor bi s« pasla po ravnini čreda belih ovc —.
^.	(Dalje prihodnjič).
1. svečana (923.
Politični ogled.
Drža',ti SHS.
Ministrski svet se neprestano bavi z volilno agitacijo v korist radikalne stranke iu pod pretvezo zarot-ništva in komitskih napadov od bolgarske in albanske strani v južno Srbijo pojačuje žandarmerijo in policijo v južnih krajih, prestavlja in nastavlja uradnike in vse lo samo iz agitacijskih in strankarskih razlogov. Do-znalo se je, da radikalski zaupniki naravnost pisarijo gladi» naj tega nradnika odstavi, onega pa nastavi, da bo agitacija imela uspeha. Pašič še ima vedno mnogo skrbi s kandidati, katerih je več kot preveč. Svojega sina Radeja bo najbrž v Bosni ustoličil, ker se Bosanci me bodo znali ubranili tega, vsled umazanih kupčij raz-upitega človeka, kakor so se ga ubranili Sremci.
Največ skrbi dela radikalni vladi in stranki Stojan Protič, ki z velikimi uspehi agitira tudi po južni Srbiji a geslom: avtonomija. Radi Protiča še tudi volilni proglas radikalcev ni izšel med narod, ker Pašičevci čakajo na zborovanje Protičevih pristašev, ki se baš sedaj vrši, da potem v svojem proglasu lahko še Protiča — •psujejo.
Srbski liberalci in naprednjaki, ki so bili poprej sestavni del demokratske stranke in so se potem zopet od-«epili, so tudi imeli svoja zborovanja ter so sklenili, da gredo samostojno v volitve. To je hud poper za demokrate, ki zopet sedaj zborujejo v Beogradu ter se tako kregajo, da se bodo najbrž še na Pribičevičevo in Davi-ilovičevo skupino razcepili. Poročila policajdemokrats-kih listov o dobri volilni agitaciji demokratske stranke •o navadna laž.
Srbski republikanci gredo v Zagreb nagovarjati hrvatske republikance za osnovanje skupne republikanske stranke. To najbrž ne bo šlo, ker se Radič ne bo odrekel svoje slranke in samostojnosti.
V nedeljo je bil v Zagrebu volilen shod Radičcve republikanske stran ce, na katerega so bili pozvani Ra-dičevi pristaši iz sedmih okrajev. Na zborovanje je prišlo okoli 3000 Radičevcev in ¿000 zagrebških meščanov. Radič je pozdravil Srbe, ki jih vodi republikanec Jaša Prodanovič, zemljoradnik Avramovič in Ljuba Davi-dovič. Zahteval je, naj se skliče najprej hrvatski sabor, ki raj sklene sporazum s Srbi. Rekel je, da bo dobila seljačka republikanska stranka v banskl Hrvatski 60 poslancev od 68, v Dalmaciji 10 od 15, v Hercegovini 4 «i 7, glede Bosne pa je izjavil, da ne ve še ničesar. Glede kandidature v mestu Zagrebu je izjavil, da pripušča, naj kandidirajo zajedničarji kogar hočejo, republikanska stranka bi samo želela, da se poveri kandidatura izrazitemu republikancu, pri čemer je mislil ■na dr Lorkoviča, in zastopniku delavstva, ki ga naj po-trtavi radnički savez. Zatem so govorili razni kmetje, končno je zopet govoril Radič, ki je napadal dr. Korošca in SLS. Demagoški Radič se ni sramoval izreči pred kmeti iz zagrebške okolice laž, da je baje dr. Korošec imel s Pašičem in Pribičevičem dogovore, po katerih bi Hivatsko Primorje tvorilo most med Slovenijo in Veliko Srbijo. Rekel je: To niso Slovenci, to so Kranjci-magarcil — Radičevi prijatelji v Zagrebu so želo nezadovoljni s shodom in pravijo, da bi bilo bolje, ako bi se ne bil vršil.
Ceutralisti bodo strahovito poraženi v prečanskih krajih in ne bo jim pomagala ne vladna pomoč v denarju in tudi ne razni pritiski od zgoraj.
Minister dr. Zupanič se mudi že 10 dni v Sloveniji, da agitira za radikalce. V isto svrho potuje ž njim tudi veliki župan dr. Pioj. Poizkusi, pridobiti Nemce za sadika Ice, g. Zupaniču niso uspeli. Zupaniču se ni posrečilo niti toliko glasov pridobiti, kolikor jih je po-irebno za podpis kandidatske liste. Po teh neuspehih je «dpotoval dr. Zupanič v Griblje, v svojo rojstno vas, pa tudi tam ni nič opravil, čeprav so vaščani skoro sami njegovi sorodniki.
Naše ljudstvo je prestalo hudo šolo, zralo bo pa •edaj obračunati s predstavniki centralizma in p« z njegovimi prikritimi pomagači.
Francoska zasedba.
Zasedbetie oblasti so aretiral«* šest uradnikov poit-aega in brzojavnega urada, ki niso hoteli dati pismeift fajave, da se bodo pokorili francoskim odredbam. Odvedli so jih neznano kam. Vsled vmeši fanja francoskih oblasti v obratovanje so nemški železničarji ustavili delo na nadaljnih progah. V Dortmundu je bila a-tirana zopet cela vrsta višjih uradnikov, med njimi policijski predsednik, predsednik višjega poštnega ravnateljstva in kolodvorski nadzornik. V Horde je obkolila stotnija f<«moških vojakov z več oklopnimi avtomobili poštni urad. Francoski oddelek vojakov je vdrl «a kolodvor Tsehaude t» aretiral ob 4. uri zjutraj po-«tajenačelnika v postelji in odvedel s seboj. V Essenu •o Francozi celo bolnišnice zasedli, celo bolniki iz oddelkov za nalez.iive bolezni so se morali umakniti, tu-3i oni, ki bolujt ¡o na legarju. Nemški zdravniki so ia-lavili, da prepuščajo Francozom vso odgovornost, ako izbruhnejo nalezljive bolezni. V zasedenem ozemlju «ilno raste draginja, narod pa vsiraja ter upa, da bode •vet končno le obsodil francosko nasilje.
Turiko-grške zadeve.
V Lozani je že izdelana mirovna pogodba za Turke itn Grke. Pogodba obsega mejna, politična, finančna in pravna določila, ne ve se pa, če bo sprejeta, ker se Grki ie sedaj izgovarjajo, da ne bodo mogli umakniti svojih čet, kakor se zahteva. Od druge straal se pa zopet fevori, da obstoji «ned Turčijo i« Rusijo vojna pogodba.
SLOVLNSKi GOSPODAR.
po kateri se Turčija obvezuje, da ne bo sklenila nika-kega dogovora s Francozi brez predhodnega sporazuma s moskovsko vlado. Obvezuje se tudi, da bo v slučaju oboroženega spopada Rusije s katerokoli evropskih držav zatvorila morske ožine za vojne ladje onih držav, ki bi se vojevale z Rusijo, kateri bo tudi pomagala in ji pošiljala vojno opremo. Turčija ne sme na svojem o~ zemlju trpeti nikake organizacije, ki nasprotuje sedanjemu režimu Rusije.
"v «nHBnHBBBODVMnHanMMUBHHaiU&f vli
Naš* zMravani*.
SI? odi dr. Hohnjeca v petek dne 2. februarja, po i prvem cerkvenem opravilu pri Sv. Juriju ob Sčavnici, j popole ne po večernicah pri Mali Nedelji. V nedeljo, dne j 4. februarja, po prvem cerkvenem opravilu na Kapeli, j popolc ie pp v Ivanjcih. V nedeljo, dne 11. februarja, po ; prvi sv. maši v Žičah, po drugi sv. maši v Špitaliču.
Narodni poslanec Franjo žebot priredi volilne sho-| de: na Svečnic <>b Kil. uri pri Spodnji Sv. Kungoti, j dne 4. februarja nedeljo) po sv. maši pri Sv. Križu n. j Mariborom in isti dan popold ie ob K3. uri pri Gornji Sv. Kungoti. V nedeljo, dne 11 t. m., zboruje zjutraj ¡jo
Stran 8. i
i se je rrŠil na Dolu shod dr. Korošca. Čeprav je dvoran« , «pri Petru« precej prostorna, je bila natlačeno polna, j veliko ljudstva pa je moralo zunaj ostati. V začetku sao-l da so nekateri komunisti, ali kakor se že hočejo imeno-I vati, voditelji, noteii delati z medklici nemir, toda na! i voditelj jim je njih ugovore tako temeljito razjasnil ia I pobil, da so končno tudi navzoči delavci zahtevali, naj j voditelji mirujejo, ali pa se jih naj ven ¡zbaciic. V le-f pem govoru nam je nato dr. Korošec temeljito pojasnil | vso škodo in krivico centralizma te, vse navdušil, da j pojdemo z vso eneržijo v boj za SLS, ki je edina prava [ nositeljiča avtonomistične idtje. K sklepu so se slavile resolucije: Izreka se odkritosrčno zai: inje vsem poslancem Jugoslovanskega kluba, posebno voditelju dr. Korošai. in zahvala za ves dosedanji lapor v boju za avtonomijo, s prošnjo, naj še v bodoč- neomajeno ter krepki vztrajajo v tein smislu. V gospodarskih zadeval* se je prelagalo, na j Jugoslov. klub .skrbi za pravice eb-čin, oz:>-'s \a krajnih šolskih svetov iii naj se ne goji strankarstVo (Sokol) v šoli. Opomnilo -e je tudi na krivico, ki se godi občinam Sv. Krištof, Marija Gradec !n Jurklošter zaradi odvzema ribolova. Zahtevali smo pravično ureditev uvoza In izvoza posebna glede živine. Ta
rani maši pri Sv. Martinu pri Vurbergu, isti dan po { M naJ dovoii v Jeseni. ko Jc st*nJe žh ine odvišno to • nnvni sv mali nri Sr Rnrhnri ni*P Marihnr*	*em ohrani bolj stalno cei:o živini. Sedanje skakanje
pozni sv. maši pri Sv. Barbari niže Maribora.
Shodi Slov. ljudske stranke v okraju Maribor, des
f
živinskih cen je škodljivo za kmeta in delavca, koriblno
ni breg—Slov. Bistrica. Na zaupnem shodu iz okrajev I leb mešetarjem.1in ™P;.arfm- katj.ri' ko so cene *viD*
•km , P. ,,„ • i C1 „ p- . ;r	, . .... , ,J .. <	visoke, znajo prilagoditi temu tudi cene mesa, ko pa
Maribor desni breg—Slov. Bistrica so se določili sledeč- ■	živins]L ..„,,„ 1 . ° ,„,.., .,„ mno2okrat liano, ra<;tnr.i
volilni shodi: Na Svečnico, dne 2. februarja po rani ma- j	¿lvinska ce"a pad^takoda mnogokrat napol zaston/
tj«:,, /„_____: t ' YTi„,,\ v , j j t I mesar goveda dobi, pozabijo ceno mesa znizati. Zahte-
si v lmju (govori dr. Jerovšek). v nedeljo, dne 4, fe- - i: J° ,	. * J v ..	, .
bruarja Po rani maši v Makolah, po pozii sv. maši v ! VaU smo.tudi, naj se po možnosti uredijo valutne raz-
Foljčanah (lokal določijo poljčansld zaupniki), nopol-	j naj-Se kl ^.ulatlv™ defJ° na ?adct Ya?u"
due po večernicah v Studenicah. Na vseh treh shodih	| te'	" Vse resoluciJe 80 *»le ^'zoch «prejete
govorita kmet Štefan Falež iz Orehove vasi pri Slivnici	i 1 0 i! r;^anjem.
L dr Jerovšek iz Maribora V nedelio rine 11 februirii	! Sv" Peter na Mcdvcdovcm selu- V nedeljo, dne 2». n, A;*;!;? , nedeljo, dne 11. februarja n! se ■ vrSU pri Das prav dobro obiskani volilni
fežIT ™erovšek) V nedeljo	" t shod' »a ^ ^	Polneč Vladimir Pužen-
Sši v Smartneiii Ja^ & ^«^C SiL !	aekaj ^^ * 50 **
- -.-- -	J v	> no zadržali. Poslanec je v dolgem govoru narisal delo-
vanje starega parlamenta, ki ni sklenil niti ene koristne postave, pokazal je na številkah krivično razdelitev davkov, osebne dohodnine in nazadnje še je osvetlil vso hi-navščino samostojne in republikanske stranke. Povedal uam je, kako je vlada podpirala vojno in mornarico, za katero je v proračunu 4400 milijonov, za kmetijstvo pa samo 440 milijonov dinarjev, za mariborsko gledališče je dala 8 milijonov, za škode in požare v Sloveniji pa samo 1 milijon dinarjev. To so vnebovpijoče krivice. Vsi voiilci so se nad takim krivičnim postopanjem vlade silno zgražali. Točna in jedrnata izvajanja g. govor-nil a so z velikim zanimanjem in s hvaležnostjo poslušali in so sklenili, delovati na to, da bo dne 18. marca. «aSa poštena in zaslužna Slovenska kmetska zveza —> «magala!
POLITIČNI POLOŽAJ V PREKMURJU.
Po celem Prekmurju od Dolnje Lendave pa gori do avstrijsko-ogrske meje se vse prekmursko ljudstvo na strani naše Slovenske ljudske stranke pripravlja na volitve dne 18. marca. Kandidati so že določeni. Shodi se vrli jo po vseh vaseh. Vsako selo ima izbrane izurjene agitatorje, katere tam nazivajo «kor^"5i Prekmurec ne
Gril). Isti dan v Št. Lovrencu na Pohorju po rani sv. maši in v Puščavi po pozni sv. maši (Štefan Falež). — Dne 25. februarja Ruše in Limbuš. Natančni spored se 3e določi. — Dne 4. marca po rani maši pri Sv. Ven-česlu (dr. Jerovšek—Falež). Isti dan veliki okrajni shod v Slov. Bistrici po deseti sv. maši v hranilnični dvorani (Falež, dr. Jerovšek in Gril). — V nedeljo, dne 11. marca pri Devici Mariji v Brezju po pozni sv. maši (Falež in drugi). — Prosimo zaupnike, da agitirajo po vseh krajih za obilno udeležbo. Dnevni red shodov se ne da spremeniti, ker so govorniki oddani za vse nedelje!
Volilni shodi v okraju Sv. Lenart. V nedeljo, dne 11. februarja po pozni sv. maši pri Sv. Barbari v Slov. gor., isti dan popoldne po večernicah pri Sv. Rupertu.
V	nedeljo, dne 18. februarja 1923, po rani sv. maši pri Sy. Trojici v Slov. gor., isti dan po pozni sv. maši pri Sv, Lenartu v Slovenskih goricah v gostilni Arnuš.
V	nedeljo, dne 25. februarja 1923 po rani sveti maši pri Sv. Ani v Slov. gor, isti dan popoldne ob 2. uri v Gornjem Cmureku in isti dan zvečer ob 6 uri na Sladkem vrhu v hiši g. Scheff (pri tovarni). Na leh
shodih govorita Žebot iz Maribora in Hinko Fanedl,	_
posestnik iz Sv. Jurja v Slov. gor. Prosimo zaupnike, da jJarTjaz ¡?e.m"vo£ ¡^¿k ou'"^avi: «Jaz idem^ shode razglasim ter določno zborovahie nrostore. Dnev- jj u,m<( (glas) dajats> ali Totume {učati T kišto (yoii]rlo
i žkrinjico). Zadnje dni prejšnjega tedna so se vršili veliki diodi v Veliki Polani, Beltincih, Bogojmi, Fokov-cih, Murski Soboti (zbor zaupnikov) in še več drugifc
shode razglasijo ter določijo zborovalne prostore. Dnev ni red shodov se ne d* spremeniti, ker je čas do volitev kratek.
Pri Sv. Jakoba v Slov. gor. bo volilni shod Slov. ljudske stranke pri g. Peklarju v nedeljo, dne 4. marca po rani maši, v Jarenini isti dan po pozni sv. maši in v St. Ilju istega dne poj>oldne ob 3. uri v dvorani gostilne Haring v Girknici.
Shodi naše stranke v ptajsko-ormoškem okraja na Svečnico in v nedeljo, dne 4- februarja. Na Svečnico po rani maši se vrši shod v Ptuju, po rani maši in popoldne po večernicah na Hajdinu. V nedeljo, dne 4. februarja se vrši shod po rani maši v Onnožu, po večernicah
krajih. Med drugimi sta govorila tudi bivša poslanca Že bol in Klekl. Prekmurci imajo dar jezika. Skoro vsak mož in mladenič jc govornik. In kako lepo znajo gova-f rili v svoji vabljivi prekmurščini. Med katoličani in e-
Ivangeličani vlads lepa zastopnost. Oboji bodo po ogromni večini glasovali za našo Slovensko ljudsko stranko. | O razkričanih dr. Kukovčevfh 10.000 glasovih ni ne dn-| h& in ne sluha. Če bo dr. Kukovec dobil v Prekmurju Ž00 glasov, bo lahko vesel. Tudi Samostojni :;e ne godi
Iz orotikrnetstce ocitifika
pri Sv. Miklavžu. Prosimo somišljenike iu krajevne od- | dobro v Prdunurju. Ves denar in trud nasprotnikov, bore, da sarbijo za polno^tevilno udeležbo.	i pr5dobitl vrle Prekmurce za svoje ničvredne stranke, je
Volilni shodi v smarsk<>-rogasKo-kozjanskewt okra- 1 jn na Svečnico: Sv. Florjan ]>od Bočem po rani sv. ma- i <n ši, Stoperce po večernicah, govori kandidat Jakob Vreč- ? ko. — V nedeljo, dne 4. februarja: Olimje po sv. maši, i Imeno ob pol 3. uri popoldne, Govorijo kandidati Jakob j Vrečko, Jos. Počivalšek in drugi.	j	OD KOD IMA NOVAČAN DENAR?
Slov. ljudska stranka je priredila v nedeljo, dne 28. j Novačan je prvotno trdil na svojih shodih, da mn januarja zborovanje v čadramu. Zborovanje je bilo v | ¿e Radič priskočil st volilnim denarjem na pomoč. Radii Orlovskem domu, kjer se Je zbralo veliko število vofll- \ pa je, kakor znano, Novačana proklel in ga izključil b cev. Poročal je poslanec dr. Hofenjee, ki je govoril o de- f svoje republikanske stranke Novačanu namreč ni hil» iovanju slovenskih strank in o velikem pomena bo- i z* nič drugega, nego d« postane poslanec in eato ni ma-
' ta! ubogati Radiča, fei je hotel kandidirati.
dočih voiitev v narodno skupščino. Voiilci so izrazili popolno zaupanje Slov. ljudski stranki in njenim poslancem. Naši možje in mladeniči bodo Sli z velikim ■avdušenjem na volilno agitacija
V Selnici ob Dravi se je v nedeljo, dne januarja vrfiil volilni shod SLS. Bil je dobro obiskan; eborovalci so z zanimanjem in odobravanjem sledili govoru gosp. Žebota. Znamenje, da se je ljudstvo tudi pri nas spametovalo in ne mara več za pogubonosno samostojno i* socialdemokratsko stranko. Zborovanje je spretno vodit župan g. Ivo Urbaa
Pri Veliki Nedelji in v Središču so volilni shodi Slov. ljudske stranke prav lepo vispeli. Zborovalci so soglasno odobravali izvajanja prof. Vesenjaka. Shodu pri Veliki Nedelji je predsedoval pos. Gasparič in govoril je tudi načelnik posojilnice Posavec ter dva druga moža. Shodu v Središču je predsedoval župan Bedjanič. Naši središki somišljeniki se držijo naravnost vzorno, posebej pa jhn moramo čestitati, da so si ustvarili tako lep Društveni dom. Poštena naša stranka stoji med poštenim našim ljudstvom trdno in neomajno.
Shod dr. Karafea na Dal«. V nedeljo, dne 28. jat>.,
Dasiravno sta se Novačan in Radič resno skregal» i« ločila od mize in postelje, vendar razpolaga Novačan •4 velikim! svotami agitacijskcga denarja. Te dni piše!» Novačan Dt njegov «ekonom« in bivši žandar Štampar pisma posameznim zaupnikom, da ima Novačanov» stranka za agitatorje na razpolago «večje svate«. Oba-dva živita ftadnje tedne tako prešerno kot kaka milijonarja in verižnikn,
Ljudje v njuni okolici s« začudeno povprašujejo, •dkod imata »a «Iva iioveka naenkrat toEko denarja n» razpolago.
Jasno je, da je N-Jvačan dobil velika svote od vodi-» tefja demokratov dr. Gregorja Žerjava in bančnega natelja ter milijonarja Praprotnika pod pogojem, da adrobi edinost slovenskih volilcev na Štajerskem. Novačan se je nedavno vozil tudi v Beograd — kaj je lan*, iskal, si lahko mislimo.	<
Še enkrat povdarjamo: Novačan j« najet in plača» od najhujših sovražnikov krščanskega slovenskega Ijod stva, naj odvrne naše ljudi od tega, da bi nastopili ai t« caocai v naši kričanski Slov. Ijudsld stra«W,^ a
Mi pa pravimo, da Jadeževi zlatniki äe nJkeasnr ai-10 prinesli sreče!
SB NEKAJ O DIVJASTVU REPUBLIKANCA DB. i NOVACANA.
y zadnjem «Gospodarju« smo poročali, kako je divjak In surovina, predsednik republikanske slovenske slranke dr. Novačan dejansko napadel y celjski kavarni oašega neuomornega poslanca VI. Pušenjaka, Nad dr. j Novačanovo divjostjo se zgraža vsa javnost in so ga I obsodili kot divjačino tudi njegovi najožji rojaki, ka- j kot nam to svedočijo naslednji dopisi iz Novačanovega I rojstnega kraja:
Gaberje pri Celju. Republikanski general Novačan j ahna samo močnih rok, ampak tudi ostre zobe. V do- • kaz za danes samo par dejstev. Leta 1921 meseca julija ! je obgrizel na roki natakarico, ki je morala iskati zdrav j aiško pomoč in ravno tako odvetnika O. Saj tudi ni iudno, ker on sam trdi, da je človek potomec živali, i Mogoče je on ravno pasjega rodu in mu je grizenje pri- ] rojeno, saj stekel pes obgrize tudi vsako stvar, do ka-ter« pride. Res lep raj bo v tej svobodni republikanski j ■nenežariji, ki jo zelo priporoča grizenje in klofutanje 1 Novačanovo. Radovedni smo, kdo bo hotel delali cbuž- i bo do sedaj še osamelemu potomcu živali.
Gaberje pri Celju. Da je dr. Novačan navajen spre- i jemati zaušnice, smo vedli, ker je meseca septembra 1. j 1921 dob d krepko zaušnico od ženske, ki drži še nekaj ; na svojo čast; nismo si pa mislili, da se. more on kot ( akademično izobražen človek, kot pisatelj in kol na-čelnik stranke, ki hoče drugim narekovati politično moralo, tako izpozabiti, da v javnem lokalu kaže svoje div-jaštvo.
Trnovlje pri Celjn. Ker Vi, g. urednik, gotovo ne \ Sitate tako zakotnega in nepomembnega lista, krkor je j «Republikanec«, Vam sporočam, da ta list od dne 25. jan, razglaša vest, da je SLS dobila 12 milijonov \ za volitve iz Beograda. Vi se gotovo budite, ker še niste j do sedaj prejeli nakaznice za teh 12 milijonov. Sv®tu- j jem Vam, da vprašate dr. Novačana, kako se tako težki ! milijoni iz Beograda — odkoder mi Slovenci dobivamo i kvečjemu nove davke — dobijo, ker on je gotovo v tem > strokovnjak, ter prepustite vseh 12 iniiljonov njemu, ki l Vam je prvi prinesel to veselo novico, da ne bo kot j brezposelni postopač in ljudski zapeljivec odjedal doma j truha svoji sestri, ki ga mora sedaj rediti, ker si ni znal i Irugega prislužiti, kot zaničevanje poštenih, delavnih j judi.	;
Novačanev shod v Rečici v Sav. dolini Poročamo j bralcem «Slov. Gospodarja« o Novačanovem shodu in > njegovih kandidatih in agitatorjih, da jih ljudje spo- i majo in se vedo ravnati. Novačan je imel pri nas dne i 21. t. m. shod v gostilni Fürst. Ker nismo hoteli temu j Lažipreroku verjeti in smo mu kar med govorom sproti ! odgovarjali, je dohtarski republikanec postal tako hud, s glasen in jezen, da si je med govorom slekel suknjo in j celo razpregel telovnik. Priporočal nam je kandidata j P. T., katerega pa mi preveč poznamo, zato ga nočemo. ! Ta P. T. je Nackov sin, ki je na svojega očeta tako po- j ¿abil, in ga tako malo spoštoval, da ni prišel k očetu ne \ k smrtni postelji ne k očetovemu pogrebu. Novačanov \ kandidat je med vojsko posebno skrbno pazil, če je g. j T. peljal v mlin, da je to orožnikom ovajal. Sam si je ' preskrbel karte, da je imel vedno dve porciji, kmetom i pa še ene ni privoščil. Za agitatorja ima Novačan in j njegov kandidat nekega Železnika iz Ljubnega. Ta je v ] gostilni v svojem govoru rekel nesramne in bogokletne j besede, da je Bog smrkovec proti njemu. Okrajna sodni- • ja v Gornjem gradu sedaj hrani pod ključem tega tiča. j Mi smo vsi prepričani, da pameten in pošten človek ne more biti za Novačana in njegove kandidate. Pa bomo teko tudi pri volitvah možato delali.
Žalec. Hišni prekupčevalec in hmeljarski mešetar Piki se je pred par tedni dal od Robleka postaviti za .kandidata Samostojne kmetijske stranke. Da si pridobi saupanje hmeljarjev, se je proglasil za glavnega hmeljarja Savinjske doiine. Dne 21. januarja je sklical v Žalcu protestni shod proti davkom in osnoval «Odbor j za preureditev zemljiško-dohodninskega davka.« Ta od- J bor razpošilja sedaj županstvom resolucijo proti dav- i kom, da jo potrdijo z žigom občine. G. Piki! Ali ste otro- > iji! Kaj menite, da so naši Savinjčani tako kratke pa- j meti, da Vam bodo šli na lim. Kandidat Samostojne tik ! pred volitvami snuje odbor zoper davke in prireja protestne shode proti davkom! Vsak otročaj ve, kaj to po- 1 meni in kam to cilja! Zakaj pa se niste pridružili Slov. ' ljudski stranki, ko je ona protestirala proti neenako od- ■ merjenim davkom? Zato ne, ker je prvič bil tedaj v vla- ; di in se držal ministrskega stolčki; Vaš samostojni Pu- i celj! In zato ne, ker tedaj niste kandidirali! Prav je, da »e protestira proti neenakomernosti in krivični odmeri j davkov in je to tudi ponovno storil Jugoslovanski klub. Le berite «Slovenca« in «Gospodarja«! Otročja neumnost in velik kos lumparije pa je, če hoče kdo zdaj, ko kandidira, s takimi protesti svoje rojake vleči za nos! iladi bi pač poznali Savinjčana, ki se bo dal od Pikla potegniti!
Brezglava demokratsko-samostujna politika v Sre- ' Jišču. Naši samostojneži so v hudih škripcih. Eni so za uapredno koncentracijo dr. Kukovca, kateremu so že pred vojno dali glasove, drugi pa nočejo o liberalcih nič vi slišati in pravijo, da hočejo biti samostojni. Upamo, da jim bo Kočevarjevo vino razsvelilo pameti Večina pa {• že spoznala brezglavo in brezplodno politiko liberalci v in saicostojnežev!	I
m* «*«•«.«» ^MaMMaaanamMraMMaansen>
fedansk^ novice j
VOLIŠČA OSTANEJO STARA.
Naša stranka je sicer t Beogradu stavila predlog.
da naj dobijo večje in srednje občin? vsaki mu « volišča, posebno v hribih, a le male obči ne, se naj U n tri združijo v eno volišče. A v Beogradu so določili, tia ostanejo volišča ista kot leta 1920.
To vest sporočamo volilcem, da že sedaj vse potrebno pripravijo r svrho polnošteviine udeležbe naših na volišču. Ker imajo nekatere občine po tri do štiri ure daleč na volitev, prosimo agitatorje in zaupnike, da za oddaljene naše volilce pripravijo vozove, oziroma, da jih na dan volitve dne 18. marca zberejo na gotovem mestu za skupen odhod na volišče, V to svrho prosimo, da prirejajo naši zaupniki po takih oddaljenih občinah in vaseh ve . krat pred volitvijo male volilne shode. Na teh shodih je posebno treba povdaijati udeležbo naših vo-lileev na volišču.
Za kakih 10 volišč še nimamo predstavnikov. Te dni smo poslali naknadne pozive za imenovanje predstavnikov in njenih namestnikov. Prosimo prizadete zaupnike, da blagovolijo takoj ugoditi našemu pozivu.
Tajništvo SLS v Mariboru (Cirilova tiskarna).
Male volilne shode a'i estanke volilcev naj prirejajo po vseh vaseh in občinah ne samo naši kandidati, ampak vsi naši zaupniki in agitatorji. Govorite na teh sestankih o veliki važnosti sedanjih volitev, o avtonomiji Slovenije ter o drugih točkah programa Slovenske ljudske stranke.
Vzorno pripravlja na volitve volilni odbor Slovenske ljudske stranke v Laškem pod vodstvom agilnega krajevnega in okrajnega načelnika g. Hrastnika. Samo v mesecu januarju so se od?>orniki udeležili 5 krajevnih sej in dveh okrajnih s j. Na njih so izpopolnili odbor in zaupnike, prerešetali volilni imenik in si razdelili volilce, vsak odbornik po 15. Tako vzorno delo krajevnega odbora se tudi pozna. Vsa župnija Laško razven nekaj JDSarjev v trgu, je v taboru Slovenske ljudske stranke. 6e nekaj v zgled dragim krajevnim odborom: SLS v Laškem vodi o vsaki veji natančen zapisnik, ki je danes narastel že v veiiko knjigo. Tak zapisnik bi morala iineti vsaka krajevna organizacija SLS! — Tajništvo SLS v Celju.
Nekaj iz Apačke sotline. Samostojna in demokratska klika in njeno gospodarstvo v krajnem šolskem svetu v Stogovcih. Gospodje krajnega šolskega sveta, z izjemo načelnika, so aahlevali za leto 1922 od davkoplačevalcev od pet majhnih krajev svoto 40.500 kron, akoravno bi 20.000 K popolnoma zadostovalo. Bilo je še nekaj prebitka in državne podpore za obmejne šole pričakovati in zadnja je tudi došla. Za leto 1923 je naredil samostojni gerent in renegat Propst zopet za 30 tisoč kron proračun, akoravno še danes ne ve, koliko je bilo v preteklem letu izdatkov in koliko znaša prebitek. Torej je vse površno. Ti pa, ubogi davkoplačevalec, le plačaj visoke odstotke na občinskih dokladah, za govoriti nimaš nič, odločil bo že samostojni kričač in zagrizeni Nemec, koristoljuben Propst. Mož, kateri nima niti sposobnosti ene seje voditi, ima toliko masla na glavi, da si ne upa na solnce, je pri nas gospodar, žali-bog. Za nekaj litrov žganja in pečenih piščancev je on vse to dosegel in dobil nalog, na poinje klerikalnega zmaja v Apački kotlini. Denunciral iri tožaril je prejšnjega izvoljenega načelnika krajnega šolskega sveta in gerenta občni Drobtinci in Podgorje. Tudi na sodnijo so hoteli Propst in Ivanuša spraviti tega nevšečega jim pristaša SLS, pa še dosedaj niso našli vzrokov, akoravno jim je isti vse blagajniške knjige in spise izročil, o-sobito v to svrho. Ta zagrizeni Vsenemec, samostojni širokoustnež, ie s pomočjo demokrata poštarja Ivanuša hotel doseči, da se razreši poslov občinskega gerentstva zaveden Slovenec. Nato pa je pristaš poštene stranke gerentstvo sam odložil, naj se preišče nepoštenost in pa krivičnost tega najbolj zaslužnega Slovenca v Apački kotlini. Zakaj pa danes ne toži Nemec in tako dobro-znani koristoljubnež Propst in pošlar Ivanuša, ki sta oba po njih mnenju največja državotvorca Jugoslavije, prejšnjega načelnika in gerenta? Za gerenta občin Podgorje in Drobtinci je bil imenovan šolski vodja v Sto- j govcih. Davkoplačevalci morajo plačati visoke davke, na štirirazredni šoli so pa trije učitelji, oziroma dve učiteljici, ker šolski vodja je obenem gerent in mora v času, ko bi moral v šoli podučevati, doma občanom reševati živinske potne liste ter druge zahteve. Po razumevanju priprostega vaščana tedaj ni umestno, da je učitelj in šolski vodja obenem tudi gerent dveh občin, in tako mora zanemarjati svojo dolžnost kot učitelj. — Ako bi okrajni in višji šolski svet imel malo več objektivnosti, bi pač ne mogel dovoliti enemu fantu in enemu samostojnemu kričaču, da se učiteljstvo odteguje poklicu. Demokrat Ivanuša je naredil v Žihercih občinski proračun s 5f<6?« dokiadami, akoravno je bi! isti za 300% pretiran. Krajni šolski svet bi za to leto ne potreboval po mnenju dobrih gospodarjev nobenih doklad, ali vsaj majhne, ker je in mora biti dovolj prebitka, občina Žiberci bi morala 300% več plačati kot potrebno, to si zapomnite volilci za bodoče volitve. Več o demo-kratsko-samostojnem gospodarstvu še bomo pisali in ob priložnosti volitev povedali javnosti.
Razne novice. Od Sv. Križa nad Mariborom nam poročajo: Viharni snežni zameti prejšnje dni so nam skoro vso snno zaprli. Vendar pa smo se navzlic vsem sneženim oviram prav veseli skup zbrali dne 22. jan. na gostiji našega zavednega Joškota Hlade in pridne Marijine družbenke Netke Krois. Smeha vredno je bilo, ko je vo :nik pripeljal pred goste vinskega prodajalca v šajtrgi. Le prehitro so minile lepe ure v gostoljubni Na-basievi hiši. Novoporočencema pa kliče vsa župnija: Bog vaju živi mnoga letal — Letos nas zelo privija za denar. Preteklo jesen smo imeli precej vina in sadja, kupcev pa ni skoro nič. Naše mašančke so priznano pr- , vovrstne, pa ker ni nobenega pravega železniškega prometa, ni kupcev, ki bi spravili blago v denar. Ali bomo
res obsojeni v to, da nam fco sao je v shrambah zgnilo? Dosti kn-.elov je bilo prisiljenih, k so že obležano lepo sadje morali sprešati. Denar nima nobene vrednosti več, cer nam valuto zmirom bolj do; tiščijo. Ali ni smešno, a so žemlje bile takoj po tri krone, kakor hitro je dinar padel na 3.60. Peki in mlinarji so še gotov imeli i t še imajo zdaj moko po prejšnjih nižjih cen* i; a iz-ieike so takoj podražili. Kmet pa ne more prav -česar dražje prodati. Za lepe jabolke obljubljajo po i K, po vinu pa sploh nikdo ne p,-vprašuje. Zdi se, da bomo pri 1 ih razmerah morali začeti nagi in bosi okoli hoditi, j ni mogoče, posebno boli ubogim, da bi si kupili ob-:u;o. Vsi pametni ljudje so že spoznali, da sedanja vla-,!a za nas skrbi ravno tako, kakor kozel za zelnik. Slovenci bomo polagoma v naši državi čisto v nič djani, ¿e se n« bomo spametovali pri prihodnjih volitvah. Zato je vuzve. eijivo, da se po naši občini dela na to, da bomo nastopili pri volitvah vsi kakor en mož za svoje pravice. 7 tem smislu so se že pogovarjali naši volile! v nedeljo, dnfe 21. jan. G. Hlebič je s prepričevalno besedo pojo mil nevarnost, ki nam preti, če bomo pri vo* litvnh kmetje in delavci razcepljeni. Kjer se prepirate dva (ali trije ali pet), tam tretji dobiček ima. Srbski cai tralisti (Pašič) bodo razmetali milijone denarja za volilno agitacijo, da bi ubogo ljudstvo zmešali in ga pu-tem še hujše izmozgavali. Slovenci so vsled tega prisiljeni, da držijo vsi skupaj in si izvolijo take poslance, ki ne bodo Pašiču in Pribičeviču ali pa celo Žerjava pete lizali, ker se centralistične pete spremenijo v konjska kopita, ki teptajo v blato pravice Slovencev. Ker je silno potrebno, da s« vsak volilec dobro pouči o važnosti sedajnih volitev, pridite v nedeljo, dne 4. t. m., po maši vsi v občinsko pisarno. Vsak bo lahko povedal svoje mnenje, naše geslo mora biti: Ker smo pod sedajno vlado bili vsi tepeni, delajmo na to, da se bomo pri prihodnjih volitvah za vse batine prav lepo in ponižno zahvalili. Naše zborovanje dne 4. t. m. je za vse stranke brez izjeme, samo tistim ni treba priti, ki z veseljem plačujejo visoke davke, in ki so v centralizem tako zaljubljeni, da mu žrtvujejo svoje zadnje hlače ter rajši sami stradajo, samo da se Pašič s svojimi prijatelji debel. pri mastnih vladnih koritih.
Smrt pohorske korenine na Keblo. V sredo, dne 24. januarja smo pokopali tukaj vrlega gospodarja Andreja Gričnik. Velikanska množica ljudstva, šolski otroci, ob;-luski zastop, zastopniki Kmečke zadruge in Posojilni e iz Oplolnice, vse je pričalo, da smo položili k večnemu počitku moža, poštenjaka. Bil je 28 let cerkveni ključar in načelnik krajnega šolskega sveta, sezidal j« tukajšnjo šolo, kjer je imel le sitnosti pa malo haska» in dolgoletni naročnik «Slov. Gospodarja« in drugih krščanskih listov in irvešt prepričan pristaš Kraetske zveze. Bil je še tiste vrste pohorskih korenin, ki se niso dale ma;ali ne prej nemsicutarjem, ne sedaj samostoj-nežem. Daj mu Bog obilo posnemalcev takšnih mož in o samostojnežih bomo brali le še v zgodovini.
. Vsi na volišče! (Dopis od Sv. Lovrenca v Slov. gor.) Naša župnija je že od nekdaj znana, da je po večini v taboru SLS. Tega so se oi> zadnjih volitvah prav dobro zavedali slabostojni sadiki goriških črešenj in vrtojb-skih štorov ter s svojim rokovnjaškim nastopom dosegli delitev naše župnije na dvoje. Nekaj jih je bilo pri-deljenih k volišču na Polenšak, drugi pa k Sv. Andražu. S tem so seveda dosegli, da mnogo naših, posebno starih n> šlo na volišče, med tem ko so seveda oni pobrali vse, ter jih peljali, ker iti seveda niso mogli. Tudi letos bode menda tako, da bode ena polovica šla volit na Polenšak, druga pa k Sv. Andražu, toda naj nas ne straši dolga pot, ali pa morebitno slabo vreme, ampak vsi od prvega do zadnjega storimo vsak svojo dolžnost, ker s tem bodemo koristili sebi in Sloveniji. Volilci, Lov-renčani, pokažite, da se ne daste komandirati od samostojnih ljudi, ks eri so si sezidali nove hiše in nakopičili tisočake, me t tem ko ste morali vi plačevati in trpeti! Pravica zmacuje, in pravica mora zmagati. Bog živil
Občni zbor KZ pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. V nedeljo, dne 21. m, m., je imela tukajšnja krajevna organi-, zacija KZ svoj občni zbor. Navzočih je bilo precej naših možakarjev, čeravno je bilo zelo mrzlo. Po poročilu pred sednika in tajnika se je prešlo na volitev novega odbo-ra.Za predsednika je bil zopet izvoljen splošno priljubljeni g. Ivan Čuš. Upamo, da ne bode ostalo vse samo na papirju, ampak da se bode tudi delalo, posebno sedaj, ko se bližamo času, oziroma dnevu 18. marca, torej dnevu, ko mora naše slovensko ljudstvo dokazati svoje krščansko prej)ričanje. Po začrtani poti pojdimo naprej in dne 18. marca pa vsi na volišče, po zmago za našo Slov. ljudsko stranko. Bog živi!
Najprej avtonomno Slovenijo, potem še le drugo! (Dopis iz Laž pri Ločah). Kadar se začne na morju ladja potapljati, prve bežijo podgane. Tudi samostojna barka na vseh koncih in krajih širne Slovenije škriplje in tone in za to se je pri nas že eden zbal in z nje izbežal. Kdo neki? Kdo drugi, kakor večni «tožnik« Juiij Pevec, ki je prišel v našo mirno vas nemir in razprtije delat. Iz zagrizenega samostojneža je postal republikanec z dušo in telesom. Cele kupe «Republikanca« dobivlja in da deli med ljudi, agitira in napoveduje velik shod svoje nove stranke v Ločah, kjer misli sam nasiopiti kot govornik. Ločani! Republike, kakršno vam Pevec oznan- ' ja, ne boste nikdar doživeli, za to si pripravite za njegov shod zaprtkov in mn namlatite njegovo republiko na hrbet rumeno, da jo bo pomnil. Pevec spreminja svoje politično mišljenje kakor cigan hlače ter skače iz stranke v stranko, od katerih je ena bolj za nič, kakor druga, ker drugače bi se ja ene držal. Zato Ložani pameti Enkrat ste se že dali od Pevca nafarbali, ko vas je zapeljal v samostojno kašo, v kateri ste doživeli ravno nasprotno od lega, kar vam je on obljubljal. Dovolj menda že poznate Pevca, saj sle ga že vsi siti do grla, zato se ne?
,1. svečana 1021-.
Stran S. T
»aUipajte stranke, v kateri vidite njega. Ona je toliko vredna, kakor on sam! Kmetje, v slogi je moč. Držimo tnkrat skupaj, volimo vsi kot en mož Slov. kmetsko zvezo. Z volilno krogijico v roki si dae 18. marca priborimo najprej samostojno Slovenijo, potem bomo sa-mi Srbom lahko povedali, ali hočemo monarhijo ali republiko, kar bo boljše kazalo in nas najprej rešilo srbske komande in naše žepe njihovih nenasitnih prstov, l evca pa pošljemo v Beograd Pašiču za «štifelpucerja«.
Slabi živci. Od Sv. Barbare v Halozah nam poročajo: «Slov. Gospodar« gre 'našemu gospodu šolovodji grozno na živce; popolnoma zmeden je včasih, posebno v večernih urah. (Pa pravijo in govoričijo, da je kriv «mu all ohol. Ljudje pač včasih mnogo govorijo! Kdor pa našega «junaka« pozna, bo lahko pričal, da niti eae^a škafa vina ne izpije v enem dnevu). Vsekakor pa -hi bilo umestno, da odgovorni faktorji že vendar enkrat dajo napraviti ograjo okoli 3 m visokega zida sredi va-ruža. Kaj, če se nam možakar lepega večera ubije! Kdo bo potem požiral klerikalce, vino in sline, namesto njega? Na delo tedaj!
Kako je na Polenšaku pri Ptuju? G. urednik, prosim Vas, da zadnji dopis v toliko popravite, da «Slov. iiospodarja« prihaja v našo župnijo blizu 50 iztisov, če eeio ne več, ker samo Kat .izobraževalno društvo dobiva pod skupnim ovitkom 33 iztisov, kaj ne, lep napredek za nas Polenšane! Novi trgovec g. Muršič je našemu šol-•aiku Finku in ostalima dvema naprednima trgovcema im v peti, ker noče tako piesati, kakor bi ti gg. naprt d-njaki piskali. Ker je pa g. Muršič edini na Polenšaku pošten, vesten trgovec, bralec in naročnik «Gospodarja«, jomo ga podpirali in kupovali redno pri njem. Sliši se, da namerava priti k nam za šolnika g. Burja od Sv. Lovrenca. Ta gospod je nam še dobro znan iz prejšnjih časov. Vprašamo višjo šolsko oblast, ali nima za n;.s Polenšane nobenega drugega? Mi hočemo imeti pošteno katoliško učiteljstvo, vseh drugih se bomo branili!
Za druge veljajo predpisi, za samostojnega župaisa pa ne! Iz Vitana pri Središču poročajo: Pred tednom nam je konjederec pobral vse pse, ker se je od nekod priklatil stekel pes. Samo naš župan Ivan Tomažič je bil baje tako kunšten, da je spravil psa začasno drugam. Ser je hotel radi lepšega nekaj protestirati proti pasjemu koi.iumacu, pa je sam nezmožen, da bi kaj vkup spravil, se je obrnil na nekega advokata, da bo imela občina več stroškov. Dobro si bomo zapomnili tega samostojnega generala pa tudi tiste njegove pomagače, '¿i so ob Božiču poslali žandarje v hiše, da so preiskovali .cje so ljudje vzeli božična drevesca. Sv. pismo pravi: Po njih delu jih boste spoznali.
Sumljiva darežljivost samostojnega trgovca. (Porodilo od Sv. Bolfenka pri Središču.) V občini Vitan se je Ustanovila nova trgovina v hiši samostojnega g. župn-aa ateka. Blago se dobiva od nekega židova, trgovina in irgovec pa sta samostojna. Gliha pač vkup štrilia. 2en-jke, ki prinesejo jajca, še dobijo povrh kot plačilo «Kme tijski list.« Samostojni menda dobro vedo, kdo je samostojen. Zato pa agitirajo pri jajcah. Bilo bi pravilno, ako bi si ta novi samostojni trgovec, predrio odda «Kmetijski list«, vsako številko dobro presvetil in natanko pre Iskal, koliko je v njem pisane resnice, gotovo bi vsaka številka «Kmetijskega lista« zavoljo samih pisanih laži »frčala v razbeljeno peč, kakor tudi mora vsako pokvarjeno jajce nazaj v koš. Pokvarjeno jajce smrdi, tako iudi «Kmetijski list« s Samostojno vred smrdi, zato pa volilci dne 18. marca pokopljite to smrdljivost enhcat sa vselej.
Dekliška Marijina družba ustanovljena pri Sv. Miklavžu pri Siovenjgradcu. Na binkoštno kvatrno nedelo lanskega leta smo pri nas vpeljali tretji red sv. Frančiška, h kateremu je pristopilo 33 uciov. Na nedeljo, dne 21 .t. m. ju bila tudi pri nas na slovesen način ustanovljena ■tudi Dekliška Marijina družba. Č. g. duhovni svetnik Ivan Jurko iz Starega trga je s krasnim govorom nam popisal pomen Marijine družbe. Nato je bilo 17 pogumnih deklet sprejetih v Marijino družbo. Naj njihovem zgledu sledjo tudi še ostala dekleta naše župnije.
Nekaj iz torbice škrica iz ŠL Uja pod Turjakom. Ser se nikdo drugi ne oglasi iz našega Št. Ilja, bo pa ikric razložil novice. Dne 21. jan. je imeio tukajšnje Bialno društvo svoj redni občni zbor. Kakor razvidno iz poročil odbornikov, smo se začeli gibati. Odseka Orel in Dekliška zveza dobro delujeta. Imata mesečne sestanke, na katerih se potom podučnih govorov priprav-ijajo fantje in dekleta za svoj bodoči poklic kot gospodarji in gospodinje. Za pust pa mislijo naši mladi prirediti dve igri. Tako je prav! Namesto plesa naj se naredi druga poštena zabava, s katero se tudi pridobi izobrazba. Fantje in dekleta izven društev, kličemo Vam: pridružite se še Vi nam, ker le v pošteni krščanski organizaciji je veselje za mlade ljudi. — Dne 23. m. m. smo pokopali berača Tevžeka. Nekateri mladi fantje so ga večkrat dražili, kar pa upamo, da jim je že odpustil, in zdaj pri Bogu za nje prosi, da bi oni bili bolj pametni v mladih letih, kot pa on, ki je v mladosti samo veseljačil, za kar je moral zdaj v starosti delati bridko pokoro s palico v roki in beraško malho na hrbtu. — Naši novi zvonovi nam prav lepo pojo, kakor se sliši, hotno še orgle popravili, potem bo pa ravi raj v šent-lljski fari. — Vrli možje so zbrali za volilni sklad 500 fcron, za. kar se jim Kmetska zveja toplo zahvaljuje. Bog povrni! — Dne 18. marca pa bodo naši možje in fantje volilci s krogljico v roki pokazali ničvrednim strankam, češ, poprej ste nas vi, socijalni demokratje in samostojni pri zadnjih volitvah preslepili, a sedaj Vam hotno mi pošteno vruilil
Malo čudno odlikovanje. Iz Gornjegagrada nam po-fl&čajo: V listih smo čilali, da je bil odlikovan z redom Save V. razreda tukajšnji vpokojeni nadučitelj g. F. Kocbek in sicer za zasluge na polju prosvete in litera-
ture. Kcjt strmeli so ljudje, ko so to čitali Da je pri današnjem režimu vse mogoče, je razumljivo, ni pa razumljivo gorenje odlikovanje za nikogar, ki količkaj pozna razmere. Kar se tiče literature, je tozadevno znano tu samo to, da imenovani dopisuje v liberalne časopise in da je zložil planinski koledarček, čegar vsebina pa i itak ni povsem njegovega duševnega izvora. Radi istega i mu je sicer v «Novi dobi« pel slavo liberalni advokat i dr. Kalan v Celju, pa on že ve zal aj, mi pa tudi. O pravi | literaturi, oziroma tozadevnih zaslugah, pa ni tu niko-| mur nič znano, pač pa o neki drugi «literaturi«, o kateri neki pesnik ve povedati. Kar se tiče prosvete, nam ! je znan le po svojih nes'anih dovtipih, ki jih ponavlja j v oštarijah in po svojem grdem in pohujšljivem govor-j jenju in obnašanju v gosiilnah, za kar je polno prič : na razpolago. Znano je tudi, kako se je mož trudil in ; pehal v rajni Avstriji za vojno posojilo in se hvalil, ko-I liko je že nabral. No, ordena le ni bilo, pač pa gu mar-j sikalera ženica še danes preklinja, ko je prlila ob t--žko j prislužen i:i prihranjen denar. V naši držav; je bil ta-| ko vnet za šoio in prosveto, da je pred vpokojenjem si i znal dobiti bolezenski dopust skoro poidru; ;> leto, med | t°m časom pa je brez ozira na svojo «bolezen« pridno rajžal po planinah. Pa kaj bi nadaljevali, Kocbek se za take klepete ne zmeni in glavno je, da: Ena se želja je tebi spolnila, v zemlji domači si orden dob .
Obsojeni občinski svetovalec. (Poročilo iz Gornjega-grada.) Kadi razžaljenja časti je bil obsojen v Gornjem-gradu trgovec, občinski svetovalec ter načelnik trajnega šolskega sveta Josip Prisinn na 3000 dinarjev globe ali 1 mesec dni zapora ter poravnavo vseh pravdnih stroškov. Vložil je seveda priziv.
Listo naših kandidatov za narodno skupščino bomo objavili še le v prih. številki, ker bo glavni zboF zi.upnikov SLS dne 5. februarja v Ljubljani končno-veljavno sklepal o kandidatih.
Pomiioščenje obsojenih vojakov. Vojni minister je podpisal odlok, s katerim se popolnoma odpušča kazen vojakom, ki so bili obsojeni od vojaškega sodišča do 6 mesecev zapora, delno (polovico) se pa odpušča kazen vojakom, ki so bili obsojeni od 6 mesecev do 1 leta zapora.
Nesreče. V soboto, dne 20. t. m., zjutraj je šel 761et-ni g. Anton Zdotšek, p. d. Hriberiek iz Bohovega na Ponikvo k sv. maši. Pod hribom mu na ledenem potu spodrsne, pade in si zvine nogo v ledju. G. zdravnik iz Loč mu je nogo zopet naravnal. Upati je, da bo še hodil. — V ponedeljek, dne 22 t. m., zvečer, je šel g. Fr. Kristan, p. d. Karnajzar iz Boletine, župnija Ponikva, iz j sejma s Teharjev po cesti z drugimi tovariši proti do-I mu. Med potoma zavijejo v gostilno «k cestnem Jože-j ku« v ŠL Juriju likof pit, ker je Karnajzar kupil konja, j Ze vinjen gre šara iz hiše, pa pade na ledenih stopnji-| cah pred hišo tako nesrečno na glavo, da obleži nezavesten. Čez dva dni ga pripeljejo donsov, kjer je v petek, dne 28. t. m. zvečer previden umrl, ne da bi mogel še kaj govoriti. Bog tolaži žalostno vdovo in otroke! Ne-j srečni alkohol, napravi glavobol, al spravi te okol.
Uboj in dve smrti radi pijanosti. V Pečovju pri Što-rah je vnuk Vizjak s sekiro ubil svojega starega očeta I Jožefa Krajška, ker je imel ta prepire z njegovim oč-mom. Vizjaka so izročili okrožnemu sodišču v Celju. — Ignac Šubel v Velnuji pri Skalah se je 19. t. m. vinjen vračal na svoj, tričetrt ure oddaljeni dom. Alkohol ga je na potu vrgel in Šubel je na mestu obležal. Zjutraj so našli zmrznjenega. — Hlapec Miha Uršič iz Plesa pri Kozjem je 22. t. m. ponoči pijan zašel v majhen potok in tam utonil. —
Požar bi bil skoraj uničil parno žago. Na Dobrni pri Celju je izbruhnil te dni v novograiski žagi požar. Ako bi ne biia požarna bramba takoj na mestu, bi bila pogorela žaga do tal in škoda bi bila znašala več milijonov.
Blagoslovitev naših zvonov. (Poročilo iz Sevnice ob j Savi). Naša sevniška župnija je ugledna, ima zveste dušne pastirje in vrle ter poštene župljane Zelo obširna je tudi naša fara, kakor malo drugih. Šteje v.eh i cerkev 14, pri eni izmed teh smo 21. t. m. obhajali dvojno slavnost, namreč cerkveni god sv. Neže in blagoslovitev dveh novih zvonov. Pr i'a sta čč. gg. iz Sevnice, župnik je blagoslovil zvonove !er razložil v krasnem ter ganljivem govoru pomen zvonov, lako, da je segalo res do srca in vsakega ganilo. Topiči so že v ranem jutru grmeli na vsako stran, da je odmevalo daleč črez hrib in plan. Udeležilo se je tako zažaljene sfavnosti na našem prijaznem gričku Sv. Neže okrog tri tisoč ljudi.
Novice iz Sromelj pri Brežicah. Dne 22. januarja se je poročil vrl mladenič Butkovič Anton z Marijo Mat-jašič. Bog daj svoj blagoslov. — Izobraževalno društvo priredi na pustno nedeljo igri «Kmet in Herod« in «Do-mokljejev meč«. Smeha bo dovolj!
Novi most. Pri Novem Sadu hočejo zgraditi novi mos! preko Donave in sicer na državne stroške. Most so že začeli graditi v poletju minulega leta in delo bi se naj nadaljevalo bodočo pomlad.. 2>lezne konstrukcije za ta most bi morale priti iz Nemčije na račun reparacij, a jih še do danes ni. Strokovnjaki izjavljajo, da bo most predan prometu leta 1925.
Veliki požar in eksplozija v Kosovski Mitrovici. Minuli petek zjutraj je izbruhnil silovit požar v pavi-lijonu prve divizije kosovskega artilerijskega polka. V neposredni bližini požara je artilerijsko munirijsko skladišče, ki se je vnelo in zletelo v zrak med strahovitim pokom. Škoda je nepregledna, o človeških žrtvah še doslej ni poročil.
Darežljivi svatje v Olimju pri Podčetrtku. Dne 22. prosinca se je poročila obče priljubljena mladenka Ci-lika Košak s Franrom Dob- ršek od Sv. Štefana. Na gostiji se je na vznodbudno besedo starešine gospoda Ant. Paik. nabralo 29fi kron za volilni sklad SLS. Mlademu paru obilo sreče! Vsem darovalcem pa Bog plačaj!
Zavedni sva t je. Pri Sv. Jakobu v Slov. gor. se je dne 29. j ar*. viši:a poroka Jakoba Ferliac iz Partin ja z Mimiko Živko. Na predlog ženinovega očeta, odličnega našega somišljenika Jožefa Ferlinc, so gostje zložili aa volilni sklad Slovenske ljudske stranke 1100 K. 1'ožrt-! vovalnim svatom iskrena hvala! Novoporočencema obilo nebeškega blagoslova!
Na gostiji llajh-Selič se je nabralo za volilni sklad j! SLS 120 K. Darovalcem iskrena hvala.
Dar Dijaški kuhinji v Mariboru. Gospod Franc Se-j pec, odvetniški uradnik v Brežicah, je nabral od veselih ; svatov na gostiji gdč. Ivanke Šetinc iz Trnja št. 2 pri j Brežicah 77.50 din. Prisrčna hvala! j Za volilni skla<t so nabrali pri Sv. Miklavžu 160 kron. i Bog plati 1
Odborniki Kmciske zvo- e pri Sv. Andražu nad Pol-j zelo so zložili za volilni sklad Slov. ljudske stranke 118
1 dinarjev.
Objava. Vsi zavarovanci iz Maribora iu okolice, ki po-' sedujejo police življenskih zavarovalnih družb: Allianz, ; Atlas, I. Allgemeiner Beamten verein, Giselaverein, Janus, Universale Wiener städtische Versicherungsanstalt (vse na ! Dunaju) in Erste Militärdienst-Versicherungsanstalt v Bu-j dimpešti se najuljudnejše pozivajo, da se osebno zglasijo v i dnevih od 2. do vključno 5. febrnarja 1923 pri Hranilne» la j posojilnem konzorciju nradnikov, Sodna a lica št. 32 v Ma-5 riboru in prinesejo seboj zavarovalne police v svrho o;.na-; ke na istih, da se jim bodo zavarovane glavnice svoječasne : v celoti izplačale v jugoslovanskih kronah. Uradovalo se bc
<	v zgoraj omenjenih dnevih vsak dan od 8. do 12. in od 14. ' do 18. ure. Istotako se naj v smislu naših predhodnih časo-| pisnih izjav zglase vse stranke, čijih zavarovalne police s« j vsled smrtnih slučajev ali poteka zavarovalne dobe v času 1 od 1. XI. 1918 do današnjega dne v izplačilo zapadle, pa od j zgoraj imenovanih zavarovalnih družb dosedaj še niso bile ; likvidirane, v svrho likvidacije, oziroma izplačila zavaro-j vanih svot. Stranke iz oddaljenejših krajev, katere se ne j bodo zamogle osebno zglasiti, pa bodo obiskali naši poto-! valni organi na njih domu. V interesu vseh prizadetih j strank je, da se zglase točno v določenih dnevih! — Zava-s roralna družba na življenje «Feniks«, ravnateljstvo za kra-l ijevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu, Zolgar i m. p.
Koledar Kmetske zveze za leto 1923 se še dobi v taj-1 ništvu Kmetske zve e. v Mariboru, Cirilova tiskarna. I Cena 28 K komad.
Tiskovine za n»;;oved dohodnine, kakor jih je seji stavil g. Supanič se zopet dobijo v tajništvu SLS v Ma-| riboru, Cirilova tisi rna. Komad stane 4 krone.
Izkaz darov za «IHjaško večerjo.« P. n.: Kat. izobraže-! valno društvo v Ribnici na Pohorju dinarjev 306; Hranil-| niča in posojilnica Sv. Peter pri Mariboru 250; Dekliška ! zveza Št. Ilja pod Turjakom 110; odvetnik dr. A. Veble, Sv. ) Lenart v Slov. gor., 100; sratje na gostiji Antona Teršek j in Ane Žveplan v Harju (Laško) darovali 100; Mohorjain t župnije Sv. Križ na Murskem polju 75; Zadravec Ivan, župnik pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, 50; župni urad Sv. Primož na Pohorju 50; Simcnič Vinko, Sv. Bolienk v Slov. gor., v imenu žalujočih na sedmini po pokojnemu Ai. Čeh, 50; Marijina dekliška družba v Galiciji pri alcu nabrala 40; Neimenovan iz Braslovč 10; Zdovc Franc, pos. v Kotljah, 10; upravništvo «Glasnika« je odstopilo od darov za kruh sv. Antona po «Glasnikovib« naročnikih, ki so izkazani v posameznih številkah «Glpsnika« za Dijaško večerjo 169 din. V živilih so od zadnjega izkaza darovali: Zupanič Alojz iz Vajgna 1 vrečo krompirja in dve vreči jabolk; župnišče Sr. Jernej pri Ločah pa nekaj zabojev jabolk. Opetovano se opozarja, da «Dijaška večerja«, katere ' blagajništvo je v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, ni istovetna ; z «Dijaško kuhinjo« in tudi ne z «Akademično menzo.c — V imenu ubogih dijakov, katerih se vedno več javi k «ve-i čerji«, se za vse darove prisrčno zahvaljuje in še za na-i daljne priporočuje blagajnik «Dijaške večerje..«
VINIČARSK1 KOTIČEK.
(Ker imamo posebno v novem letu mnogo naročnikov iz viničarskega stanu in tudi pre> ej dopisov, katere ; smo dosedaj mešali med druge novice, smo se odločili, da otvorimo v «Slov. Gospodarju« «Viničarski kotiček.« i Čim več bo dopisov iz viničarski) krogov, tem daljši in \ širši bo. Viničarji! Dopisujte marljivo, povejte tudi svo~ j je mnenje o današnjih razmerah, o vašem trpljenju in i. recite, kako bi se prišlo do ozdravljenja sedajnega neznosnega stanja. Kdor molči, ta trpi! Kjer ni tožnika. : ni sodnika! «Slov. Gospodar« pe je in bo vedno stal na stališču krščanske pravičnosti.
Haloze. Mi haloški viničarji smo bili vedno na najslabšem stališču. V Slovenskih goricah ie drugačen svet in tovariši so tam na boljšem, ker jim tudi zemlja več
<	rodi. Mislili smo, da bo po vojni kaj bolje, pa se je še \ vse poslabšala Agrarna reforma in viničarski red sta
obtičala nekje v blatu. Kdor ima poštenega gospodarja, ki se drži gesla: daj viničarju, kar je viničarjevega, še že ' gre; mnogo pa je tudi takih gospodarjev pri nas v Halozah, ki večkrat sami nimajo kaj dati. Tiste gospodarje pa ,ki imajo po mestih lepe in visoke hiše in se vozijo v kočijah, pa z nami ubog .ni viničarji grdo ravnajo,, bomo prihodnjič malo pokrtačili. Za nas uboge viničar-je se dosedaj nihče ni brigal. (Samo pišite marljivo, za pravično stvar Vam bo «ViničarsKi kotiček« vedno na razpolago. Op. ur.)
Iz Slovenskih goric nam piše napreden viničar: Mi viničarji nismo vedeli nikdar za «beli« kruh. Veseli smo bili, če smo le imeli zadosti črnega kruha. Ko je pred leti začela trtna uš uničevati vinske gorice, se nam je začelo goditi še slabše. Od gospodarja nismo dobili nič, ker gorice niso rodile, drugega zaslužka pa po naših.' bregovih tudi ni bilo. Nasi otroci se ne spominjajo več teb hudih časov, čeravno že pomnijo morda 20 ali 25 let. Z regulo in sajenjem novih goric so začeli prihajati zopet malo boljši časi. Zadovoljni smo bili, če smo si zaslužili na dan po 20 do 25 krajcarjev, torej po 2 kg moke. Za tri dni težke regule smo si lahko kupili srajco I ali breguše igate) in v celem tednu smo si zaslužili za eno suknjo ali hlače. Kako pa je danes? Dva dni morait
Stean 6.
¡H t O v»
K' iinsvaii*';
1. s ccaua li&i>.
ftelau za i kg boljše moke, srajce si ne zaslužiš cel mesec, o novi suknji pa rajši ne govorimo. Kje pa so čcv-tii in drva? Kam bomo prišli mi revni viničarji, če bo Aa tako naprej in če bo draginja še vedno rastla?
Viničarski red- Vinarski strokovnjaki so sporazumel« z viničarskimi in posestniškimi zastopniki izdelali nov viničarski red, kjer so bile natančno zabeležene vse pravice in dolžnosti viničarjev. Samostojno-liberalna Vlada pa je na komando g. Puclja in dr. Kukovca t» novi viničarski red zavrgla in sedaj se naj viničarji za to eahvalijo samostojnim in demokratom.
Shod viničarjev. V nedeljo, dne 21. m. m. se je vr-m v Ljutomeru krasno obiskan občni zbor Zveze vini-farjev, na katerem se je odločno zahtevalo, da se čimprej uzakoni viničarski red. Viničarji, zahtevajte po vseh shodih uzakonjenje tega načrta in vprašajb samostojne in liberalne mešetarje, ki bodo sedaj hod ii lo*it vaših glasov, zakaj vam tedaj niso dali pravic, ko je bil Pucelj in dr. Kukovec na vladi. Po celi Sloveniji naj mogočno zadoni viničarski klic: Mi hočemo naše pravice, mi hočemo viničarski redi Mi hočemo tudi pr imerno Starostno zavarovanje, da se kot pošteni delavci ob kon-«u svojega revnega življenja ne bomo potikali po občini od hiše do hiše kot beiačil
Gospodsrsim
Uporaba žveplenoapnene brozge. Žvepienoapneno t» <>zgo splošno priporočajo kot izborno rastlinsko ob-rai ibno sredstvo. Posebno zabranjuje v vinogradih nastop oidija, ako se trte ž njo namažejo koncem zime prei brstenjem. V tem slučaju je primešati 1 litru žveplenoapnene brozge 2 do 3 1 vode. Za mazanje enega orala se rabi okoli 1 hI že za rabo pripravljene, to je z dva- do trikratno množino vode zredčene brozge. Tudi sadno drevje, škropljeno pred brstenjem z enako raztopino, obranimo pred oidijem, škrlupom.kodravostjo, list nimi in krvavimi ušmi, pred koparji in drugimi rastlinskimi in živalskimi škodljivci. Maže se celo trto od vrl ta do tal. Da se vrši delo temeljiteje, je pri rezi ostrgali vso staro skorjo in rožje znositi iz vinograda ter seigati. Z žvepleno brozgo mazano trsje odganja dosti posneje, kakor nenamazano, radi tega je tudi bolj varno pred pomladno pozebo. Žvepienoapneno brozgo se rabi pa tudi v poletnem času za škropljenje trsa proti oidiju. Tedaj se primeša 1 1 brozge 30 do 40 1 vode. Škropiti se «te sme v prevročem dnevnem času. Škropilnico je takoj po uporabi dobro očistili, ker žveplovoapnena brozga razjeda bakreno posodo. Priporoča se tudi škropiti sadno drevje v poletuem času pred in po cvetenju ter se vzame za pečkasto sadje na 2 1 brozge 25 do 30 1, za koščičasto sadje pa 30 do 40 1 vode. Žveplovoapneno brozgo je shraniti v dobro zaprtih, lončenih, steklenih, železnih ali lesenih posodah, ker sicer zgublja na zraku sčasoma učinkovitost.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 107—108 dinarjev, francoski frank stane 6-80—6.90 din. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1525—0.1540, za 100 nemških mark 0.26—0.30 za 100 čehoslovaških kron 315 do 320 za 100 laških lir 515 do 525 dinarjev. V Curiliu znaša vrednost dinarja 4.60 cent. (1 centim je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost dinarja poskočila za 45 točk.
ob zadnji uri. — Pogreb obeh se jc vršil dne 12. i. m. ob precejšnji udeležbi faranov, le žal, da mu domači cerkveni pevski zbor kot dolgoletnemu cerkvenemu služabniku ni privoščil žalostinke. — Gospod župnik je vse stroške za pogreb, krsto itd. poravnal do pičice iz lastnega žepa, tako, da uboga vdova ni ime la nobenih izdatkov, jo obdržal še celo dalje v cerkveni službi, jo tolažil in podpiral, kolikor je mogel, kar mu naj dobri nebeški Oče tisočero povrne.
Jarcuiua. Poročil se je g. Ivan Breznik, občinski predstojnik v Polički vasi, z gdč. Verono Muster, vzorno druž-benko Marijino. Bilo srečno! Na svatbi se je nabralo za nove zvonove od veselih gostov 2100 kron. Bog povrni in Marija!
Šmartno na Pohorju. Tukajšnje katoliško slov. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 4. februarja ob 11. uri po službi božji v šoli predstavo t kliške igre «Goslarica naše ljube Gospe« v štirih dejanjih. Povabljeni domačini in sosedje!
Velika Nedelja. V nedeljo po večernicah. dne 11. bruarja se vrši v stari šoli občni zbor Katoliškega si. •alnega društva «Mir«. Člani, pridite vsi in pripeljite s seboj prijatelje poštenega berila. Odbor.
št Pavel pri Preboldu. V nedeljo, dne 4. t. m. popoldne po večernicah, ima kat .izobraževalno društvo in tudi kat. politično in gospodarsko društvo v prostoru društvenega doma občni zbor. Somišljeniki, pridite v obilnem številu!
št. Lovrenc poti Prožinom. Na pustno nedeljo, dne 11. svečana, bomo pri nas blagoslovili dva nova zvona, katera je napravila livurna v Jesenicah. K tej redki slavnosti se uljudno vabite od blizu in duleč. Kakor razvidno iz letnice na ostalem bronastem zvonu, se je vršila enaka slav-nosi leta 1776, kateri zvon je bil vlit v Celju. Na svidenje na pukino nedeljo pri St. Lovrencu ob pol 10. uri dop.
Sv. Marjeta na Dravskem polju. V zadnjem času uganjajo naši nasprotniki tako gorostasne bedastoče, da človeka kar glava boli. Vse mogoče laži trosijo o nas, kakor da bi bili ini res največji hudodelci. Tukaj smo i-meli do sedaj mir od strani samoslojnežev in socijalnih demokratov. Le v zadnjem času nosi svoj rdeči greben
(Nadaljevanje dopisa na 7. strani).
i kupujete
Brt, verižice, pntane, rinčke, zapesfr'ce, zlatnino bi sreunlaj, nakit in siične potrebščine?
Že 20 let znana od-po&djaloa tvdka tur H. SUTTNER je uredila svoje poslovanje zelo bobro za svoje odjtmalce, taka, da more vsak vrniti predmet, katerega ne že i obdržati, a za oni denar se mu pošlje vsak drag elien predmet.
MMt^^šm
zaželjen predme Nimate ieuaj uikarte rizike in morete priti
do dobre, ranesljtoa
katera Vam prihrarl popravke in jeio, ravnotako Vam pu»>j«
v».. drr* predn-.et iz lata, sr.bra ali kovine v najlepši ts naj-bo ji. Izvedbi, Tu najdete vbe; kar iščete za 3ebe ali za darila. ZiJite*^.« k?a»r.o ilustovani cenik, za kater 'ea Vam !e treba
cenik, za kater-ga Vam Je treba pos'ati samo 2 dinarja.
Oopoiilalna fcvrdkp, za ur«':
SUTTNER.Uufel}Ma §92
GLASBA IN UMETNOST.
V Mariboru so te dni izšle v samozaložbi Postne pe*mi od g. Janka Grudnika. Ravno o pravem času za letošnji post. Upati je, da bo vrednost teh pesmi trajna in da se bodo vsem priljubile, ki jih bodo slišali. Pri tem, da so času primerno resne, so vendar zelo melodi-jozno ter brez težjih disonanc in zapletljajev. Zato jih bodo lahko izvajali tudi manj izobraženi pevci. — Pesmi so za mešani zbor. Samo zadnja (šesta) je za dvo-glasni ženski zl>or. A tudi druge se bodo dalo — even-tuelno z malo spremembo v altu — peti dvoglasno. Kn. šk. lavantinski ordinarijat jih je odobril vsled ocene svojega cenzorja, ki se je o njih oz^azil takle;
«Besedilo in ktmipozicija se strinjata s cerkvenimi predpisi. Glede na kompozicijo je invencija dobra, mestoma izvirna, kar velja zlasti o štev. 3 legato dolce, čigar mirni k — ritem tvori zgovoren kontrast s prvim in zadnjim stavkom. Melodija je v vseh pesmih izpeljana blagoglasno, vsebini primerno. Po melodijoznosti se odlikujeta štev. 3 in 6. Harmonizacija je mirna, in v cerkvenem duhu.. Tehnično so pesmi vkljub svoji preprostosti in lepoti lahko izvedljive«.
Če se ozrem.-» tudi na čedno vnanjo obliko, dober čvrst papir in občno draginjo je cena (7.50 D, po pošti 8 D) pač nizka. Prodaja jih gospod Josip Bauman, Maribor. Cafova ulica 9.
n.AJ,m mlinzha^m pcse-rfOsam «tTOsn na d-bri vodi, gid»n z opeko krit. Zadnja cena 580 0O0 K. Iva i Iva-naša, na Lešnici 6, p. Oriaož. i—4 los
ii»« « malo trgovino z vso |»£cal pripravo in stanovanjem i najemali kaoiti,kupiti kako malo trgovsko hišo v prometnem kraju ali pa malo posestvo. Naslov v upravi. i—3 'OO
f| niSa ss posestvo v vedri O Po kosti 12 oralov v bližini Pefcrovč pri Celju Cena u-godna. Naslov v upiavi.l—2103
Proda se velika z opeko krita , srsven je vodna mo5
___1 s staro vod 10 pravico,
pripravna sa mlin ali ža-jo, in sudi okoli 2 orala dobre rodovitne - emlje. Hiša stoji ob okrajr.i cesd tri ietrt ura od posti ji Sv Jurij ob jaž. »;leza. Cena: 200.0 o K. Pri biši _ sc tuli afchaja kovačnica. Pcjas-cda dije g. Jožef Lonča?, Csr-aolica 24, Sv. Jurij ob juž. sel. __ 95 1-2
za ii delovanj» žganja (obsežni prostor 100 1) se po čeri proda pri g. f'rister-aika »Gostilna pri Hočkam kolodvori«, pešta Hoče. §8
z iepim sidono-scikom is njivami, okoli 5 oralov, poslopje 7 dobrem stanu se proda v Do-broTcth 81 pri Mariboru. 99
Hranilnici So^KSJ
?adni občn' «bor, dne 18. februarja 1923, ob pol 3. uri popoldne t zadtužnJi prostorih z daev
mm reiom: t. Odobrenje računa sa i. 1923. 1. Porožilo načelstva in nc.dzor-itva. j. Sprememba pravil. — 4. Dopolnilna volitev v a» čel" stvo in nadzorstvo. 5. Slučaj« ¿osti. V slučaju nesklepčnosti *e vrši pol ure posueje cA i>tem
Vis6irodef)ein3 ^
(jablane), Sfoo homs.lov se proda. Maribor, Ružka cesta 18.
^04 _______
I,]««. P drisini se zaliva-i&i JsS» ljujem gasilnemu dtaitvu v Račjem posebno gg. načel lika H /aieo-u in Ujn fcu Jaačiču, da je opustilo kazsn-aito postopanje proti meni, ker sem vedama trosil ueresntčze ■seiti o istih katife tudi prekli-čem tem potom.
Frsnc Štepihar, ?lo Sekf.ni «r v Račjem. Račje, dne 'O. jan. 1923.
Pikirijs tudi takoj Anton Osrajnik, Josipdoi, Ribaica na Pohorju.	111 I—4
Prodam zidano hišo z malim gospodir . ira poslopjem ia 23 oral >v i Ija tik državne ceste. Ivan Bscugf rtner, Selnica ob Dravi Stav. I04. tla
More injsrc^gfi rilca $m%
ob gornji Oosposkl »dk!
psi porokah, pr itdjah, sah tn društvenih prit ditvah.
Stroškov se ne sarsčur.a, cene kskor v mesta. Nafvečji in najstarejši atelje t mesta.

kupuje po najvišjih cenah
«« M S
Na prodaj je turbina, pripravna za žago, mlin, tovarno ali elektrarno. Turbina je popolnoma nova z regulatorjem in potrebuje zelo malo vode, 20 cm promerne cevi, katerih je na razpolago 100 metrov.
Jmmrm Pafrli, Mm sb Pakl.
in poSienega k psru ;onj zi domačo vožnjo in delo spreinem Tovarn* PKTRIC.Rečieaob Paki
hočete z prodajanj« m nek« ga iedelka sa dan do 200 kron zaslužiti mi pošljite svoj našlo» in znamko za odgovor. Josip Batič, Litij» «1.	1—7 27
srednja posestvo v naje« letošnjo j«s*n. Naslov v upravaiStiu. 2—4 89
Lepo posestvo
je vendar najboljša streha in najcenejša. Je pravi zajamčeno pristni asbest-škrilj in ne rabi eikdar popravila. Ponndbe in proračune pošlje:
fmm Hočevar "4 Žirovnica (liste), Sorenjsko.
Okrožni iei*zntiki in blsgajniSki zdravnik
UftTv. Dar. Kami! Morocutti
e posueje i nestu občni zbor pri ^akem Številu zadružnikov.	103
Posislvo daijeao od okr.
ceste Lnčane-Ernovž, 4 orale, poaloje v dobrem stana s« poda. Vpraša se> pri g. Koller, Gomilica (Ganlite, Nemška Avstrija).	loS
Mlekarna
s omejeno zav., vabi ca svoj redni ubčsi zbo -, ki se vrži dne T. februarja ¡013 ob 9. pri dop. v gostilniških prostorih g. Fr. Žlič r na Podkvi. Dnevni red: 1. Odobritev rač. zaključka za
leta I9I4 do I92]. 1. Citanje rev poročila. 3. Likvidacija «adruge. t. Določitev likvidatosja. 5. Sinčajnosti,
I08	Načeirtvo.
Dopisi
Selnica «b Dravi. Dne 10. t. m. je umrl po dolgi in irufcii bolezni v 49 letu starosti naš cerkovnik Simon Podgoršek. Dan poprej je izdihnila svojo nedolžno dušo njegova devetletna hčerka Anica, koji je istotako km4a jetika pretrgala nit življenja. Bil je srce pretre-aujoč prizor, ki se ti je nudil ob vstopu v sobo mežna-rije, V eni in isti sobi ležita dva — oče in hči — s smrtjo se boreča. Moral bi imeti kamen mesto srca, ko-jega bi ne presunil pogled v toliko gorja. Žena-mati, »ama bolehna je njima sicer stregla z vso požrtvovalnostjo, toda ohraniti njima življenje ni mogla, ker je bfla božja volja drugače. Naj pa tolaži ubogo vdovo zave?*, da ste umrla nje ljubljenca smrt pravičnega, k«r je njim,v &e par dni pred smrtjo podelil domači g. 6ufntk «ve« Knaaeate in piMieha« še rajnega tolažil
ceste, kjer bo v kratkem dograjena želernična proga is Draže vasi v Oplotnico- Iskanja, je na prodaj lepo posestvo (vse v ravnini) v velikosti j oralov njiv, sadonosnika in trivišča. Proda se iz rodbinskih razlogov za ceno 80.000 Din. Kje, se isva pri Francu PoUak, občina B--iina, p. <rmiic«.	88
Stsre čebelarske kajlge,
tudi zgodovinske, nadalje med ia vosek kupi ttfartia Pere, čebelarska trgovima, Za vodna pri Celju.	4—25
Proda sc prvovrstno
POSeStVi danehfšefaigt spodarskega poslopja, svinjaki obokani, gepelj, lasten domač mila, T«e v dobrem stanju ter 13 oralov travnikov ha prvovrstnih njiv, t $ oralov g^sda ta posekat. Lttao se pridela okrog I20 hI sadjevca. Posestvo se tukoj prodi za l.fuo.ooo 'ion* radi pr«?elitv« na svojo drag« posi8t*o. Več nata#neje se izve
Sri Blaž Lmoviek, ToUti vrk 1. ii, p. Guimaj. i-l U
emer. sek. zdravnik na kliniki za notranje bolezni, na kirurr^ični kliniki in na kliniki za ženske bolezni in za porodništvo v Gradcu, ordinira kakor dosedaj v Št. liju vsaki dan redno od 9. do 12. are predpoldne.
Zahvala.
Za vse iikreno sočutje povodom smrti naše preljube žene, sestre, svakinje, sinahe im tete, gospe
izrekamo najsrčnejšo zahvalo znancem in ottalim, kateri so jo spremili na poslednji poti posebej še daiovalcem cvetja ter pevcem v Št Jurju 01 Ščavnici in vsem tistim, ki so jo na drog način počastili.
Žalujoči rodbini:
Ketle-iganjšič.
1. svečana t £23.
Sf.OVF.Nbkt
»DAM
Su&n 7.
po koi>ru po domače Jagasov Lojzek, kateremu je dala ubčina iz usmiljenja stanovanje, ker se je smilil občanom. Odkar si je uredil svoje stanovanje, pa že pridno lazi od hiše do hiše ter agitira za svojo faiirano. stranko. V ponedeljek, dne 22. prosinca 1923 si je poklical svoje pristaše v gostilno vrlega pristaša SLS g. Kalčič Miha v Trničah, kateri mu je radevolje dal sobo na razpolago. Ivo smo ga vprašali, zakaj da takim ljudem sobo na razpolago, nam smehljaje odvrne: «Pustite ga, naj kvasi svoje budalosti, nas se itak ničesar ne prime!« Soba se začne polniti in se napolni do zadnjega kotička s samimi vriimi pristaši SLS, le dva «posilisamostojne-ža« jo klaverno priromaia- G. urednik! če bi biii Vi slišali ta kvas kvasiti, Vas bi gotovo kap zadela, le večna sreča za Vas, da Vas ni bilo tukaj. Mi smo pa bili tako srečni, da smo imeli vsaj enkrat v letu gledališko predr-stavo «Matijček se ženi« zastonj, katere smo na kmetih redkokedaj deležni. Čisto potrt od «uspeha«, ki ga je imel govornik-peteiin, je povesil svoj rdeč greben ter jo urnih nog mahnil proti Dravi. Prišedši domov, udari /. roko ob mizo ter pravi: «Da, od začetka so me poslušali, potem se pa začeli smejati. To so pravi strici, lopovi!« Svetujemo Ti, Lojzek^petelinček: Pusti nas zaved-ue kmete v miru, ne trgaj tako dragih podplatov, katere bomo morali mi Tebi kupovati! — Očividec.
Sv. Barbara v Slov. gor. že dolgo se nismo oglasili mi Barbarčani v vašem cenjenem listu, torej tokrat par vrstic iz našega kraja. Kot povsod, se pripravljamo tudi pri nas na volitve. Leta 1920 se je pri nas najbolj šopirila ter širokoustila slabostojna s svojimi kričavo praznimi obljubami. Na vsakem volilnem shodu pred volitvami v ustavotvorno skupščino so slabostojni generali pobirali od ztorovalcev dinarje kot udnino, nato pa ljudi farbali z znižanjem davkov, o republiki itd- Niti ena od samostojnih obljub se ni izpolnila, ampak slabo-stojnim izdajicam je le bilo za denar in naše glasove in za nič drugega. Ako bi se letos pred volitvami zgubil k nam kak samostojni farbar, mu bomo že pokazali, da v naši fari ni prostora za samostojne lažnjivce, izdaji-ce in zapeijivce. Barbarčan pač nobeden več ne bo tako nespameten, da bi volil zeleno listo in Urekovo siabo-bostojno kravo. Na dan volitev bomo mi Barbarčaai kot en mož volil listo dr. Korošca, v kateri edino vidimo rešitev domovine in osobito še mile nam samostojne Slovenije.
Sv. Andraž v Slov. gor. Dnevi veselja in žalosti. Dne 22. prosinca sta sklenila zakonsko zvezo vrla Jakob Pucko in Alo zija Horvat. Ženin, vnet pristaš naših krščanskih organizacij, ravno tako tudi nevesta, ugledna družbenica in veliko let vstrajna cerkvena pevka, bode-la gotovo tudi v bodoče v ponos župniji. Bog živi novo-poročenca! Pa kako hitro poda veselje roko žalosti. Drugi dan vesele gostije zboli naglo osiveli hišni oče in ob polnočni uri je bil spreviden s sv. zakramenti za umirajoče vpričo cele gostije. Pač redek slučaj! — Dne 23. januarja pa smo spremili k zadnjemu počitku posestnico Katarino Pucko. Spomenik, lepši kakor katerikoli drugi, si je postavila pokojna v župniji andraževski s tem, da je zapustila svoj vinograd za nove zvonove. Blagi do-brotnici daj Gospod obilno plačilo v večnosti, obudi pa Ac veliko novih dobrotnikov. Na sedmini za blago do-brotnico so nabrali navzoči 210 K za KZ.
Sv. Urban pri Ptuju. Pišejo nam: Tukaj je nastalo med ljudmi malo razburjenje zaradi posojilniškega tajnika, ki je bit aretiran zaradi tatvine v župnišču. Govorilo se je namreč, da je izvršil večje poneverbe tudi pri tukajšnji posojilnici, navajalo se je znesek 10.000 kron. To razburjanje je popolnoma neutemeljeno. Tajnik posojilnice Ljudovik Pečnik ni v Posojilnici poneveril ničesar, kar je ugotovil tudi gospod revizor Zadružne zveze, ki se je zadnje dni mudil pri zadrugi. Posojilnica stoji slejkoprej trdno in varno ter je vsaka bojazen neupravičena. Urbančani naj se ne dajo zbegati po praznih govoricah, ampak naj tudi zanaprej mirno in brez skrbi zaupajo svoje prihranke posojilnici. Posojilnica . obrestuje hranilne vloge po 5% in je kmetski zavod, katerega so ustanovili in ga vodijo sami kmetje, katerim mora vsakdo brezdvomno zaupati.
Plaearovei pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Na sedmini '¿A pokojnim Janezom Kelenc se je med navzočimi sorodniki in znanci nabralo za šmarjetsko bralno društvo 250 kron. Vsem darovalcem Bog plačaj!
Sv. Križ pri Ljutomeru. Vrli Mohorjani naše župnije so pri odnašanju društvenih knjig za uboge dijake darovali 900 K. Ta svota se je v treh enakih delih poslala Dijaški kuhinji v Mariboru, Dijaški kuhinji v (^elju in Dijaški večerji v Mariboru in sicer vsaki po 300 kron.
Sv. Vid pri Ptuju. V Sv. Vidu pri Ptuju je umrla dne 19. jar. ob 13. uri gospa Emilija Tombah v 80. letu. mati g. Davorina Tombaha, veleposestnika in trgovca pri Sv. Vidu, in dež. sodnega svetnika g. dr. Jožeta Tombaha v Mariboru. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 21. jan. ob 14. uri. Mnogobrojno število ljudstva je spremilo rajno blago gospo k večnemu počitku. Prelepe in ganljive besede je govoril ob grobnici preč. g. župnik P. A. Svet, nakar je zapelo pevsko društvo nagrobno pesem «Nad zvezdami.« Blag ji spomin!
Sv. Miklavž pri Slov. Gradcu. (Zbirka za nove zvonove. Enodušnost mišljenja in požrtvovalnost naših iciranov se je v pretečenem letu pokazala sosebno pri zbirki za nabavo novih zvonov za tukajšnjo župnijsko cerkev sv, Miklavža in njeno podružnično cerkev svete Helene v najsijajnejši luči. Tukajšnja župnija šteje samo 460 duš, pa čujte, koliko so naši vrli farani zbrali za našo nove zvonove; vsa zbirka izraža ogromno svoto 270.464 kron. Od te svote so naši farani sami darovali 247.464 kron, tedaj pride na vsako osebo 538 kron. Z veliko hvaležnostjo priznamo, da so nam tudi naši prijatelji in znanci h sosednih župnij darovali v naš namen ve-
liko svoto 23.000 kron. Bog naj jim vse obilno poplačaj! Tu se vidi, kaj edinost in krščanska ljubezen zamore, bo malo župnij v mili Sloveniji, ki bi kazale enake požrtvovalnosti. Pa ta svota ni samo obljubljena, ampak je že dozdaj 222.958 kron izplačanih, ostalo bodo pa farani zdaj prinesli. Vsled te izredne darežljivosti smo mogli celo štiri zvonove naročiti in sicer dva za tukajšnjo župnijsko cerkev v teži 865 in 412 kg in dva mala zvona za podružno cerkev sv. Helene v teži 136 in 70 kg. Naročili smo bronaste zvonove in sicer pri zvonarni v Mariboru. Obljubljeni so nam bili že do septembra 1922, pa, ker ima zvo-narna v Mariboru preveliko naročil, ni moglo jih do zdaj izvršiti. Zdaj je pa zvonar pisal, da bosta mala dva zvonova v kratkem gotova, velika dva pa okrog meseca maja t. L dobili bomo seveda vse štiri zvonove na enkrat skupaj. Vsled tako sijajno posrečene zbirke vlada med našimi farani nepopisno veselje in že nestrpno pričakujejo dneva, ko bodo novi zvonovi slovesno blagoslovljeni. Naši vrli fantje so nabraii že do 50 majev, katere bodo ob slavno-sti biagoslavijenja postavili. Dan klagoslavljenja bomo že poprej po časnikih našim dobrim sosedom naznanili, da bodo prišli z nami se veselit. Za zbirko sta se poleg dru-ghi naših kmetov izredne zasluge stekla naša cerkvena ključarja Končič in Grušovnik, največ pa je k tako sijajnem uspehu pripcmogelnaš vrli kmet spodnji Komik. Bog živi naže vrle farane, pes tudi naše dobre, darežljive sosede.
Ljubno v Savinjski dolini. Gospod urednik, gotovo ste mislili vi in bra!ci vašega cenjenega lista, da naše Bralno društvo spi spanje pravičnega, pa temu ni tako. Evo, dokaze, kako vrlo deluje. Preteklo leto smo si nabavili nov oder, priredili smo več iger, katere so vse dobro izpadle, vsa čast igralcem, ker je vsak svojo ulogo dobro rešil. Društvo je imenovalo dva gospoda svojim častnim članom: Jožefa Dekorti in Petra Jura-ka, mestnega vikarja v Celju in so se jima izročili častni diplomi za njune premnoge društvene zasluge. Pre-menili smo društveno ime in času primerno ludi pravila. Ime se glasi Katoliško slov- prosvetno društvo. — Ustanovili so se društveni odseki in sicer: pevski, mia-deniški in dekliški. Preseduje pa prvemu g. Krančič, drugemu Jože Jeraj in tretjemu Ana Budna. Imena jamčijo za procvit društva. Namerava se ustanoviti orlovski odsek, fantje se že pridno vadijo. V kratkem se-sestavi pdbor za napravo društvenega doma. Največ truda in dela pač ima društveni tajnik, g. Vrhnjak. — Mladina, le pogumno naprej po poti katoliških načel, po dr. Krekovih smernicah! Naša politična organizacija vrlo napreduje, včlanjenih je v KZ oziroma SLS okrog 200 članov in število še zmiraj narašča. V preteklem letu je bilo več sej, na katerih se je sklepalo in rešilo več perečih vprašanj in pošiljale so se zahteve in želje tukajšnjega prebivalstva tajništvu SLS v Celje. Krista- | nova barka je obtičala na skali, kakor vse kaže, se bode težko rešila. Ljudstvo spregleduje in se vprašuje: kje je republika, agrarna reforma in vse druge obljube, s katerimi so nas mazali? Priplula sta pa med nas tudi s . svojo jadernico «republiko« dr. Novačan in neki Peter iz Brežic. Odprla sta brezžični brzojav in tako pričakujeta 18. marca uspeh. O samostojnih in demokratskih ničlah se ne splača pisati. Imamo pa seveda nekatere mlade gospode, ki se veliko trudijo za te centralistične strančice. Kakor povsod, tako tudi tukaj je nekaj takih, ki niso ne ptič ne miš, o njih pa veljajo besede, ker nisi ne gorek ne mrzel, te bom izpljuval iz ust.	j
Št. Janž na Vinski gori. (Smrt vrle deklice). j Dne 18. decembra minulega leta smo položili k zad- j njemu počitku Kristinko Drev. Imela je lep pogreb. Spre- J mila jo je na zadnji poti šolska mladež, Marijina družba j in g. kr.plan Hrastelj je govoril ganljivo slovo. Kaj smo s j Krstinko izgubili, vedo najbolj povedati njeni starši, ki ' sc< jo ljubili kot vrlo hčerko, vedo povedati čč. šolske sestre, njene vzgojiteljice v Mariboru, kjer se je priprav- : Ijala za učiteljski stan, vedo povedati tudi njene sošolke, ; ki so jo cenile kot dobro, značajno tovarišico. Bog daj i Kristinki večno plačilo, njenim potrtim domačim pa obilo ; tolažbe!
Sv. Vid na Planini. Na Svečnico dne 2. februarja \ po rani sv. maši se vrši v župnišču shod KZ. Govori | narodni poslanec Škoberne. Vabite se k obilni udeležbi. :
NAŠE KMETIJSKE KNJIGE.
1. Sadje v gospodinjstvu. Druga, pomnožena in popravljena izdaja. Priredil M. Humek, višji sadjarski nadzornik. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. — V kratki, poljudni in jedrnati obliki pojasnjuje pisatelj splošne pojme iz sadjarstva, kako se sadje pravilno spravlja, razbira, hrani in vlaga v svrho razpošiljanja. V drugem delu knjige se obravnava vkuha-vanje vseh pri nas znanih sadnih plemen s priprostimi in novodobnimi pomočki. Zanimivo je poglavje o sušenju sadja. Z besedo in številnimi slikami razlaga pisatelj sušenje od najprimitivnejšega načina v krušni peči ,noter do najmodernejše elektirčne sušilnice. Preprosta, toda v splošnem prav dobra, brezdimna sadna sušilnica je pojasnjena z več natančnimi načrti, da si jo zamore vsakdo sam postaviti. Škoda, da ni pridjan še kratek opis, ki bi gotovo prav dobro služil raznim zanimancem. Vendar bo pa oni, ki zna čitati načrte, tudi brez tega pogodil pravo. V razpravi o mezgah in marmeladah imamo kratko in izčrpno navodilo za napravo omenjenih sadnih izdelkov iz raznovrstnejšega sadja. Upoštevajoč visoko redilno vrednost mezg in marmelad je v največjem interesu vsake gospodinje, da se s temi izdelki pravočasno oskrbi. Koliko sadja gre pri nas v izgubo, ki bi se brez posebnega truda in stroškov lahko posušilo, odnosno predelalo v mezge in mar-
melade! V Angliji, Nemčiji, Franciji jc skoraj hi hi? kjer bi teh izdelkov ne poznali in visoko ne cenili. Tudi o pomenu sadnih sokov in brezalkoholnih pija ni treba izgubljati besedi. Saj je vendar znano, da nis< te pijače nič drugega, kot «tekoče sadje«, ki uplivajo kaj blagodejno na človeški organizem. Kako si omenjene pijače napravimo v najpriprostejšem gospodinjsi vu, nam razlaga g. pisatelj z njemu lastno poljudnostjo, Zaključek drugega dela tvori navodilo o sadnem kisu (očetu), kar bo gotovo ugajalo našim gospodinjam. K<> bi dobil ta del še dodatek «o napravi in ravnanju s sadnim vinom ali sadjevcem«, bi imeli popolno knjigo o sadni uporabi. Želeli je, da se to zgodi pri bodoči 3. izdaji. Tretji del knjige se peča s konserviranjem razno vrstne zelenjadi v kisu, slani vodi itd. Tudi sterilizaciji in sušenju se posveča potrebna pozornost, škoda, da se ni pridjala kratka razprava o kislem zelju, s katerim se pri nas le redko pravilno postopa. Kljub temu je z mnogimi slikami in barvanimi prilogami bogato okrašena knjiga vredna svojega denarja in bo dobro služila tudi kot učni pomoček na naših gospodinjskih in kmetijskih šolah. G. pisatelj je ubral tudi v 2. izdaji svojo pot ter se izognil dosledno številnim suhim receptom, kakor jih nahajamo češče po podobnih drugih knjigah. Knjiga jc s tem mnogo pridobila in je želeti, da najde topel sprejem v vsaki izobraženi slovenski hiši.
2.	Breskev in marelica. Navodilo, kako ju vzgajamo in oskrbujemo, z 22 slikami in 2 barvanima prilogama. — V naših starih vinogradih, kjer je rastla vinska trta Še na stari podlagi, je imela tudi breskev svoj zaslužen prostor. Toda prišla je trtna uš, uničila je naša stara poezijepolna brda in z njimi vred je izginila tudi breskev. V novih, moderno zasajenih vinogradih pa za bres kev ni več prostora in bati se je, da bi to žlahtno drevo sčasom popolnoma izginilo iz naše ožje domovine. Bila bi to ogromna škoda, zlasti če pomislimo, da prinaša breskev najžlahtnejše sadje, ki je izbornega okusa in kaj pripravno za napravo raznih sadnih izdelkov. V bližini mest, letovišč, kopališč, zdravilišč, industrijskih podjetij itd. bi prinašal breskov nasad v primernih solnčnih legah, brezdvomno višje dohodke nego katerakoli druga rastlina. V vsestransko temeljito in skrbno predelani knjigi nam pove pisatelj vse, kar je potrebno vedeti o vzgoji, podlagah, sortah, oskrbi, gnojenju, boleznih, obiranju in vlaganju breskovega sadu. Nad vse poljudno je tudi obrazložena vzgoja v navadnih in u-melnih špalirnih oblikah na vrtu in ob stenah. Bres-kova rez se obravnava menda prvič v slovenski književnosti. Na sličen način je predelano tudi poglavje o marelici. Knjige ni treba priporočati, ker se priporoča dovolj sama. Sadjarji in ljubitelji sadjarstva jo bodo prebirali gotovo z največjim pridom.
3.	Anton Janša: Nauk o čebelarstvu. Tretja izdaja. Priredil Frančišek Rojina. Z dodatkom: Albertijev-Žni-deršičev panj in kako v njem čebelarimo. Priredil O. Humek. Naš gorenjski rojak A. Janša je bil prvi če-beljarski učitelj na novoustavnovljeni čebelarski šoli na Dunaju od leta 1769—1773, ko ga je komaj 39 letnega dohitela prezgodnja smrt. Največje nemško čebelarsko delo «I nsere Bienen« 1920 piše o njem sledeče: «Janša je bil samouk in ni imel pred svojim nastopom na čebelarski šoli nobenega znanja o znastvenih pridobitvah svojih sodobnikov na čebelarskem polju. — Toda, kdor čita njegovo knjigo, se ne bo mogel načuditi ostrosti in pravilnosti njegovih opazovanj. Njemu ni bila čebela kaka zaprta knjiga. Vse tajnosti je odkrilo njegovo bistro oko in v nasprotju svojih tovarišev-strokovnjakov da celo strokovnjakov učenjakov, ne najdemo v njegovi knjigi niti ene domneve ali nauka, o katerega pravilnosti bi morali danes dvomiti! Podobe teh čebelnih bitij, slikane od njegove umetniške roke so tako naravne, da ne zamoremo niti danes boljših.« Gospod pisatelj nam je podal v tretji izdaji knjigo, katero je spisal Janša, največji naš čebelarski genij v nemškem jeziku pred 150 leti. Drugi del knjige, prirejen po gospodu Humeku, razpravlja o sestavi in uvedbi Alberti-Žnideršičevega (AŽ) panja in o potrebnih pomočkih v čebelarstvu. V kratki in jedrnati obliki nas seznanja g. pisatelj o raznih čebelarskih pravilih o AŽ panju, kakor prevešanju, prevažanju na pašo, odjemanju medu, vzgoji matic, pripravah za zimo itd. številne izvirne, vseskozi jasne slike olajšajo umevanje sicer poljudno spisane vsebine. Knjiga bo izboren vodnik za vse, tudi napredne čebelarje, ki čebelarijo v AŽ panju ali nameravajo preiti k temu v Sloveniji dobro uspelemu sistemu-
iHIHItHlMiUntUlUttUlllIMliil»
. NMNMMIMMMfcil
Kat*čt*1c pofpe t n i Ke | in po tp!aie
f fVSlil HtUtliUltif LEtf I UHmilttlf 1 itllfttiStBff 11! f tnt*!lll H"5*_i ti»? WfS fltfltfHi H 3
~ lPrednosii!i?4 I
Ceneje S	I
in	I
znatno BFS&J3&! 1 » ...	■ >¿3 i
trajni je £iib, • ;
nego cd iože! ^ |vff \V
Va r s t v o proti v!agi mraza!
I.	e*
} ^Muimiiiii^iiLHiMiti^iriniiriniuHifrMinMianttiftno^iuiliiriMHtuifiMiMiiiiihuiiimiitiMimi^

•tisk tiskarne «v. Cirila Y Mali i mr( Odgovorni urednik: Vlado PuSeniak, Izdaja konzorcij «Slov. Gospodarja.« ____
APNO IZ ZAGORI
najfinajši
75 3-3
¡smentne in glinaste cevi in druge raznovrstne ce-nentne izdelke in stavbene potrebščine priporoča tovarna ža cementne izdelke
»inoindnlkl pozor! Prodi S^iii
3 orale zemlje. Ntslov pove uprava.	53 3 -3
Cepljeno trnje kot: bujgundec, b- r. žlUitcina. r. b. laški rizling,
sil^anec, diSeCi traminec, beti .......
r»nfol, csuSkat silvsmec, ksrčina Ciika tllffrnua HfVa bels «mamica ia korenjaki.Cena <351110 MliRUKa U!*8 po dogovoru. Znamke za odgovor. Naslov: Janez Vrhnji»k trtni&r, Sreg 11, Ptuj. 2—2 43
v hram postavljena prodaja Lesjak v Slivnici pii Maribora.
2-2 92
L Picket, Maribor, Koroščeva 39.! KS^lHt
1
ostanjev le
kupi vsako mir^ino lesna trgovina
ernotfSek in drug, Maribor,
Crfamiroaa ulica 8.
deske in tesani les kupuje po ugodnih cenah ter prosi pismene ponudbe	3—3 6g
E8NEST BgRiMC, Celje, Kapiol. 2
Jisernig-ova škropilnica
je dosedaj najbolj priljubljena in torej najboljša Škropilnica za uničevanje peronos-por e. — Ker se jo posnema, se opozarjajo cenjeni vinogradniki, da je ona prava, ki nosi poleg stoječo varstveno znamko, — Ta znamka je za celo JUGOSLAVIJO uradno prijavljena. Edino zastopstvo za Slovenijo:
F. 21NAUIR, Maribor, Aleksandrova c 45/11
Zahtsšsjte ceike hraigfačnsij
B A»
pa tudi najlepše blago za obleke, kakor sukno, nlp.ievina, volneno blago,
inaviDS. cefir, Sifon, platno, šsgotov-jene obleke, srajce, predpasnike, nogavice, robci, odeje itd. se dobi pri
V V
SOSTARIC, MARIBOR
Aleksandrova cesta št. 13
ssuBtsmim^iZi&ttsii!!**- _
Velika izbira vsakovrstnega zimskega blaga. Gotove površnike od 800 Din. in droga ma-a&fsktuia najceneje pr
j. trpin566
SSariber, GIsvat trg 17.
SfHi^Siltii&if--
Zalival a,»
zahvaljujem v svojem ilago ženo
I-v a,ii o Ver nils
Podpisani ee nsjtopleje zahvaljujem v svojem, ks&or tudi v i mesu svoje družine vsem, ki so mejo bia^o ženo
tolažili v njeni dolgi, Kični bolestri ali jI izk»*8l;. «dnjo Časi ZUbu mejam naiiskreiej?'o tfhvslo dcmičtmu g. fcsvisru Frfnra Potek «a Djfgovo tolsžbo y boter,m ter tolsžilni ne^ovor na pokopališču g dr. Ipaic.u za njrgovo »dr j vri J ko r.oKOČ. g Andreiu Lovjec. ii piscu v Liuicmeiu, za njegovo vc dstvo pc-gteba» g. Paulič Ptt u, žipriftu pri Sir Jerneju, g Bsscik Janezu.?upniku ps j Sili* 'icl v Hilcseb, g Ciglfcr Aloau, k,»rli>nu v Sl vrici iu dom»tarna k. ks.slaau dr. Ečfest Gssrmb ia ri>hovo si r»irf,t«o. ct ¿¿nekim cdboruikore. domatemu učiteiistsu comtč.m Orlom in Orlicsm ter požnnikctn z» cjibo- o udeležbo, dcmaiini in nmibcrakiro pevcem i s i{inljix e žalottiake, sploh vsem, ki sc naSo cerotsbro tobžsh v bole t ni. zhiti t« in, hi eo se v uko obenem Števil« ude-ifžiii p> greta ter teko »ejt-i iiktza,i tudi jo čsst, cam ostalim pa velilo tolaibo. Bodi vsem Bog b<gat pisinik! N;čo rajno Ivano pa priporočamo v blagohoten spomin ia molitev I
ANTON VEHNIK, župan v Sp. Hočah.
%
2—6 78
! stoječe is dveh njiv, lepega sa donosoika in ¡¿pega poslopja, V Košnji . 7, Janž na Drav. polju ae piod .. Cena se izve tun.	2—1 5i
Mlnogr^rl M pezor!
Na suho cepiiene trte so na predij ia sicei najtoli priporočljive in čiste v i?, te. V zalogi je tudi večja mne iina 1 koreeinjene in necep jene iele Saianuce, k« posebno bogat j rodi. N.. . <pc-lago je več iisoft vkor=ninjeiiih divjakov Pjp. portshs iu GOthe it. if. V «ai naroči: ik naj po5'je znamke ir dopisnico sa odgovor. Kdc< si želi naročiti iep-e in močne trte, naj _s_e takoj oglasi ustn to ali "pismeno pri FHANJO SLODNJAS, triaičar, Sv. Lovrenc v Siff?. gor., poiia JuTŠaici.	4—1 o 41
na prodaj veliki rizling, gutedl, dišeči t raminec, raa-tol, tronf a. Cene po dogovoru Oglasiti se pri Franc RaaSl Rokova, p, larSinci.	9 -911
Cepljene trta.
Večjo množino kakor vsako leto različnih sort na amerikan ski podhgi tudi belo v štore ninjeso imarnico imam zn. proda i 1 po dnevnih cenah. Franc ] Horvat Mesije p JurSiaci pr: Ptuj«. Prosim znanake sa odgovor.	1114
Marija BAUMGARINIR
lelop paiDiifa Celje, Gosposka ulica 25
se vedno le najboljše in najceneje sa domačo potrebo vsakov tfno mannfekiurno, kakor tudi tekstilno blago pri s ari in zelo znani t rrdki
KARO L WOKS€VE
Maribor, Gosposka ulica št« lO.
! 1 S Perja t*i postelje I 1 1
LJUDSKA POSOJILNICA ¥ G£UU
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje počehši s 1. januarjem 1923 po:
5% brsz edpovfedi 5 V2% pfeti ensir.esačni odpovedi, 6% preti trimesečni odpsveli, Večje in stalntjie vioge ps 6 7 % cairs»a ps rfcgovefu
ed dimva vie^e do ineva thip, Hsirtn in invaiirini davek piaču|s
pošioj IniCa sama.
===== SPOBNJEŠTAJERSKA —
LJUDSKA POSOJILNICA
V MARIBORU, STOLNA ULICA štev. 6, reg. z. z a, i b?'et'uje od 1. no vembra 1922 naprej navad/m vloge 'po
Vloge na trimesečno odpoved po 5 Y§ Stalnejše in večj$ ido?*,
pa oi 6 do 6 VI o
p-Traswi
»ahvala»
Za mnogoštevilne dokaze sočutja in priliki smrti in pogreba blagega nam soproga, očeti» i. t d. gospoda
izrekamo nalo iskreno zahvalo v3em, ki so na kakoršenkoli način počastili njegov spomin.
Eil&jaii ostali.
MARIBOR-GORNJA POLSKAVA, dne 25. januarja 1923.