812. štev.
V Ljubljani, pendeUek dne 1. junija 1914.
Leto III.
gam-smejma SteviSfca „S>newa“ stane 6 vin.f ratmo tolik® Številka »Bodeč« Netite".
„I)AN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah fr praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo „B0-DEČA NEŽA“. Za ljubljanske naročnike stane „l)an“ s prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1‘50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5’50 K, mesečno 1’90 K. — Naročnina se pošilja upravuištvu.
Posamezna itevltka »Dneva«* slane 6 vin., ravno toliko ilevllka godete Nežc“.
Neodvisen političen dnevnik
s Setesko humoristično prilogo Bodeča Neža,
OreflniStio Ig Dpraralltio: Ljolillana, Mflmto ulica itn. S.
Dopisi se poSiljajo uredništvu. Nefranbirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačat petit vrsta IS v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem ogla&anju popust. — Za odgo< * vor je priložiti znamko.
Odgoviimi urednik Radivoj Karene. z Last is tisk Jflliltske tiskam*.
TaMon Številka 11«.
Volitve v Istri. Velikanske povodnji Sibiriji. Nova nesreča na morju.
v
lulimbasK se ponesrečil v Zagrebu.
Ne v Ameriko.
Iz Bolj u n c a, dne 24. maja.
Danes je bil tu pri nas javen stiod, katerega je sklical v imenu Političnega društva za Hrvate iti Slovence v Istri, bivši deželni poslanec in predsednik okrajnega zaupnega zastopa nadučitelj Valentič.
Že ob 4. uri popoldne so se začeli zbirati volilci v velikem številu na prostornem dvorišču Sancinove gostilne. Nebo je bilo nekoliko oblačno, a tudi politično nebo ni bilo Jasno. Da se nabira nevihta in da ni vse tako, kakor je mislilo P. D., je bilo pričakovati, ker so zastopniki kranjskih razmer privlekli na bojišče topove največjega kalibra, ker »petelinčki niso tako nevarni, kakor se je mislilo.
Ob 5. uri popoldne je povabil sklicatelj shoda, v dvorano, zborovalce in otvoril shod s pozdravnim nagovorom. Predstavil je izrednega zastopnika političnih društev v Pazinu in v Trstu dr. Jos. Mandiča, odbornika Istrskega političnega društva C. g. župnika Šašelja, Izročil pozdrav vonicem drž. posl. prof. Mandiča, ki obžaluje, da nl mogel priti med nas, radi bolezni, Izročil pozdrav vč. g. Škrbca, omenil na kratko nedelovanje deželnega zbora istrskega v preteklem šestletnem razdobju, ter povabil zborovalce, da si izvolM^PiMsednika.
Prašit Te t>esecfo posestnik Mii,<t,
Bolčič in predlagal predsednikom č. g. Milko-ta Šašelj, k je pa dobil le 36 glasov. Oglasil se je za besedo posestnik Matija Žerjal in predlaga predsednikom prvega podžupana nadučitelja Venturinija, za katerega je glasovalo nad 150 zborovalcev.
Nato je prevzel predsedstvo nadučitelj Venturini, kateri je opravičil neprisotnega župana Samca, je v kratkih, in jederiiatih besedah‘; pojasnil delovanje krajevnega (mestnega) odbora političnega društva, kateremu je on predsednik, ter sploh volilne priprave v naši občini. Ko se je nekoliko polegel vihar radi volitve predsednika, je podelil besedo sklicatelju shoda-, kandidatu Valentiču. Ta je na kratko opisal Istrski volilni red, delovanje istrskega deželnega zbora v prošlem šestletju, ki je obstajalo iz par sej, hitro po sklica-
nju deželnega zbora. Naši poslanci so pa storili svojo dolžnost in skrbeli za naš narod tudi izven deželnega zbora, ter se sestajali čestokrat v klubske seje. Večji uspeh, ki se je z danimi razmerami v deželi dal doseči, je bila podpora v bedi, pred dvemi leti. (Klici: Kam je šel velik del te podpore?). Italijani v naši pokrajini nas zatirajo na vse mogoče načine. 2e volilni red sam nam je krivičen, ker daje slovanski večini samo 19. zastopnikov, dočim italijanski manjšini 25 zastopnikov, od katerih so nam v zadnji volilni kampa-niji Italijani še enega ukradli s svojim verolomstvom. V istem razmerju smo tudi zastopani v deželnem odboru, ker imajo vsa vodilna mesta v deželi naši nasprotniki, temu dosledno ne dajo Slovanom nobenega službenega mesta. Tako nimamo mi Slovenci in Hrvatje nobenega deželnega uradnika, da celo niti nobenega praktikanta. Enako smo prezrti v drugih zastopih v deželi. Le ako bomo nastopali složno, zamoremo se nadejati, da bomo zlomili italijansko premoč v deželi. Nato na kratko opiše priprave za volitev, katere je podvzelo Istrsko politično društvo, ki je zaslišavši mnenje posameznih krajevnih odborov in kmetske zveze proglasilo kandidate med drugim tudi za naš volilni okraj in sicer za V. ali takozvano splošno kurijo drž. poslanca prof. Matka Mandiča (burni živijo Mandič klici), a za kmetske občine nadučitelja Valentiča in župnika veleč. Matevža Škrabec. (Tu je sicer padlo nekoliko medklicev dol z njim, in nekoliko živijo Škrbec, ki pa niso vredni omembe). Ko se je
nekoliko iiojesrel, hrup. Je uadiiC. Valentič nadaljeval: Pri odločanju kandidatov jejmelo pol. društvo težavno stališče. Tudi ne morem in nočem trditi, da so ravno predloženi kandidati najsposobnejši in največjega spoštovanja vredni. Zagotoviti pa moram, da bodo storili svojo dolžnost v vsem obsegu. Volilci sami, pa se moremo odreči separatizmu, odreči se moremo osebnemu sovraštvu m se pokoriti disciplini, ter za predložene kandidate oddati svoje glasove, in pokazat? našim nasprotnikom Italijanom, da smo res razsodna masa in se ne pričkamo med seboj. Le s slogo in enotnim nastopom nam bo mogoče zlomiti premoč Italijanov.
Nadučitelj Venturini na kratko omenja, da bi bila že vlada v Istri sistirala ustavo in napravila komisa-rijat, a se ne upa radi Italijanov, ker ti bi hitro dobili pomoč iz kraljestva
(klici: Tudi v Dolini bi bil potreben komisarijat, povejte, kaj je napravil Pangerc v 13 letih.) Nam Slovanom, sicer se ne bi moglo goditi huje tudi v komisarijatu, vendar zavzemati se moramo za ustavno življenje. Omenja, da hoče politično društvo delovati popolnoma sporazumno z ljudstvom, za to je tudi preosnovalo pravila, ustanovilo je krajevne irt okrajne odbore. Le žal, da se ljudstvo premalo briga za politično društvo in da pristopa premalo članov. Zlasti premalo članov III. in IV. reda, katerim je članarina tako majhna. Politično društvo hoče z dokazi ovreči trditev, da dela po volji par voditeljev, ampak dela po volji ljudstva. Zato tudi pristopite kot člani vsi, ki Vam le količkaj dopuščajo razmere. Politično društvo potrebuje pomoči, potrebuje tudi denarja in to posebno sedaj v volilni borbi, ko imajo naši nasprotniki zagotovljeno pomoč izven črnožoltih kolov, izven mej države.
Dobi besedo č. g. župnik Milko Šašelj iz Klanca in pozdravlja zborovalce, kot odbornik političnega društva, opravičuje odsotnost kandidata č g. župnika Škrbca. Opisuje delovanje političnega: društva v teku zadnjega pol leta, zlasti še opisuje, da Je pol. društvo povsem upoštevalo zeljo ljudstva, izraženo potom krajevnih (mestnih) odborov. Priporoča složen nastop pri volitvah. Nikakor se ne more tu očitati P. D., da ni postopalo lojalno in pravilno.
Prosi besedo Nazarij Bertok iz S. Toma pri Kopru in pravi, da se je danes vse preveč zavleklo osebnosti, da naš boj ni več narodni boj, ampak žalibog, že bolj stanovski boj ali boj interesov.
Predsednik podeli besedo dr. Mandiču, ki v krasnem in vzneše-nem govoru, kakor zna le on, je uprav elektriziral zborovalce. Po-vdarjal je. da je prišel na izrecno
sta, katerih pa ne enega ne drugega ni Član. Namenil je nastopiti komaj proti koncu, a ravno razni mejklici, mu dajejo povod, da čuti potrebo že poprej nastopit!. Zato je rekel, hočem nastopiti le iz slovanskega stališča in vam priporočam, da popolnoma opustite osebnosti, da popolnoma opustite stanovski boj, ki zlasti sedaj ni na mestu, ko imamo pred seboj tako močnega in tako dobro organiziranega in financielno podprtega sovražnika. Bil sem prvi v Trstu, ki sem se začel boriti za socialno povzdigo, kakor tudi za gospodarsko povzdigo nižjih slojev, delavstva in kmeta v Trstu in njega okolici. Danes moreni z radostjo kon-štatirati krasne uspehe tega dela v Trstu in okolici. Zato tudi v Istri moramo delati vzporedno na narodno političnem in socialno ekonomič-
Revolucija v Albaniji.
fe malo iasa in kralj Vid bo padel v morje...
LISTEK.
M Zf?VAKO:
Srce in mei.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
»Pač; gospodu grofu je poverjeno tajno poslanstvo do kraljice navarske. Davi je moral ostaviti Pariz in mi je naročil, da naj vas pridem pomirit.«
Alisa je prebledela. Grizla si je ustnice. Duha ji je napolnilo tisoč vprašanj, ki si jih ni upala izreči Vitez je zasledoval pozorno razburjenosti. Negotova Alk; f’ Ka k bila navdala proti vlit v v,pr.veni trenotku, je dobivala čimdalje opredeljenejše lice. oklenil je, nadzorovati v bodoče to zensko in, jo spoznati, kaj je.
V	pomirjen je mu je bilo le eno: ves videz je pričal, da ljubi Marija-ka z iskreno ljubeznijo.
/i», ? 0(*a	,)0jnenila potem ta
z,nedenost?
narav»k!jučil <ie.sv^l P0Sel «”un naj-
avneje, rekoč Alisi:
še ni vse’	Pri-
di 1 oče n naročil’ naj vam Povem, h kraMiri n0rabiti svoje P°Potovanje nri/nati varVarsk* v vajin prid in ji
plLv0 ljubezen...«
. .	lau Še ni bil dobro izrekel
teh besed, ko je pograbil Aliso kr-
nem polju za povzdigo našega ljudstva, za povzdigo našega milega naroda slovanskega (Slovencev in Hrvatov). Sedanje volitve morajo biti sijajna manifestacija slovanskega naroda v Istri in ne stanovski ali kakor bi hoteli drugi roči boj za načela. Obžalovanja,je-Vredno.,da smo Slovani v Istri enakopravni samo pri dolžnostih, torej tedaj, ko odračuna-vamo davke, dajemo vdjake itd.* a ne tedaj, ko se dele dobrote in pravice. Italijani negirajo našo eksistenco in bi hoteli vsaj na zunaj pokazati svetu, da je Istra italijanska, (klici San Giuliano - dr. Stanger, živio dr. Stanger), ali mi moremo ponovno in sijajno dokazati, da ni tako, kakor hočejo pokazati Italijani. Oni se že vesele naše nesloge in je že njih glavni organ »Piccolo« prinesel za njih vesela poročila, o našein nesložnem nastopu pri prihodnjih volitvah. Mi moramo pokazati, da se zavedamo položaja, v katerem se nahajamo in moramo nastopati složno. Dokazati moramo Italijanom in vladi našo moč. Ne smemo pozabiti okolnosti,-da je dr. Bartoli svoj čas dejansko napadel naše zastopnike v deželni zbornici, ko so se poslužili
čevit trepet. Smrtna bledost ji je pokrila obličje in zamrmala je s turobnim glasom:
»Izgubljena sem!«
»Gotovo ste tne razumeli napak, madam!« je vzkliknil Pardajan. »Gospod grof ima namen, prositi kraljico dovoljenja, da vas sme poročiti, kakor hitro se vrnete v Pariz ... Mislil sem, da vam napavim veliko veselje s to novico...«
»Da ... zares...« je jeknila Alisa. .. »res mi je v radost, vsa srečna sem... ah! umiram...«
»Pri Pilatu! Onesvešča se! Ohe! Pomagajte!« je kriknil Pardajan.
Zares1! Alisa de Luks je bila padla brez zavesti vznak. Ležala je nepremično, kakor mrtva. In z nepopisno mešanico sočutja in dvojna je zagledal vitez dve solzi na brezbravnih licih nesrečnice — edini priči, da še živi.
Stara Lavra, ki ga je slišala kričati, je pritekla vsa prestrašena; sicer pa je prisluškovala pri ključavnici.
»Ne vznemirjajte se,« je dejala z usmevotn, ki se je zdel Pardajanu precej^ čuden, »moja nečakinja je podvržena tem omedlevicam; to jo popade za vsak najmanjši strah ali veselje... a nevarnosti ni nobene.«
Starka je drgnila med tem govorjenjem Alisi sence z Jesihom in se trudila, da bi ji spravila v usta par kapljic iz stekleničice, ki io je bila vzela iz omare.
svojega milega materinega jezika Nato očrta v kratkem naš težaven položaj v Istri. Vsa krivda na naših nezdravih razmerah zadevlje vlado in konečno samo vlado. In tudi sladki in dozdevno pravični namestnik Hohenlohe ima pri tem velik delež. Ako nc bi vlada leto za letom odobri/a proračuna, bi kmalu nastal mir m bi se kmalu uvedlo ustavno življenje. To sicer izvaja v praksi kje, na Češkem, kjer je treba nastopiti proti Slovanom, ne pa v Istri, kjer je treba nastopiti proti Italijanom. Ker se je slišalo izraze o stanovskem boju, vprašam vas, hočete ob danih razmerah res izzvati stanovski boj? Boj za načela? Hočete res nastopiti delavci proti kmetom, učitelji proti duhovnom, duhovni proti advokatom in obratno? Ne, stokrat nel Vsi se moramo bojevati rama ob rami proti enemu samemii sovražniku Italijanu j In temu dosledno proti vladi, ki pro-težira tega našega skupnega sovražnika (klici: Tako je). Naše vo-litve so za nas potrebne in moramo dokazati, da se zavedamo svoje dolžnosti. Sedanje volitve naj pokažejo Italijanom izraz ljudske volje, pokažejo naj ga pa tudi vladi. Zato s
»Aha!«- je rekel vitez mašinalno, »madam je potemtakem vaša nečakinja ?«
»Da, gospod... edina sorodnica, ki mi je še ostala... Glejte, glejte! Zavest se ji že vrača... Zakaj se tako vznemirjaš, dete moje ... Kaj se ti je zgodilo? Ali si izvedela kaj žalostnega?« •
Alisa je bila odprla oči; videla je, da stoji vitez še tu.
. »Ne«, je odgovorila z naporom, ki je bil vreden občudovanja.1
»Veselega torej?« je silila vanjo kruta starka.
»Dal...« je rekla Alisa z neskončno žalostnim i glasom.
V	naslednjem trenotku Se je zdela zopet čila in mirna; vrnila se ji Je bila sila duše, ki jo je delala v resnici nenavadno žensko. Vitez je hotel diskretno oditi. Toda zadržala ga je, hoteč izvedeti podrobno vse, kar je vedel Pardajan. Večkrat ji je moral ponoviti grofove besede in poročati iznova o dogodkih sinočnje noči in prizorih, pri katerih je bil navzoč. Alisa je poslušala vse to z napeto pozornostjo, ki je zelo presenečala viteza neposredno po njeni omedlevici.
Odšel je naposled, še radoved-nejši nego prej, a s trdno voljo, razrešiti skrivnost, ki jo je slutil tukaj. Ko pa je hotel za nekaj dni posetiti Aliso, je našel, hišo zaprto kakor Memski dvorec. Vpraševal je sosede, a niso mu mogli postreči niti z najmanjšim podatkom.
Tako je bil Pardajan zdaj čisto osamljen v Parizu. Ostal mu je edini maršal Monmoransiški. Sedela sta skupaj po dolge ure in snovala jalove načrte za nadaljne iskanje.
V tej brezdelici in smrtnem dolgočasju je porabljal torej vitez čas V to, da se je izprehajal po Parizu z odprtimi očmi in ušesi, iščoč slučaja, ki bi mu pokazal pravo sled do Lujze, a zaman.
V njegovo srečo ga ni zapazil nikoli nihče izmed njih, katere bi bilo zanimalo, videti ga, in ki so mislili, da je mrtev.
Srečal ni niti Mereverta, niti gizdalinov.
Nekega dne, ko se je klatil okrog Univerze, ga je privedel slučaj na grič sv. Genovefe, v samotno uličico, ki Je držala ob desni strani karme-litskega samostana.
Več hiš, ki so se naslanjale na samostansko zidovje, je bilo v resnici spojenih s samostanom. Bile so večinoma prodajalne, ki so Jih menihi natihem podpirali in kjer so prodajali »odpustke«, kakor molke, svetinjice, in svete podobice, po šegi, ki vlada še danes okrog velikih cerkva.
V eni teh prodajalnlc so izdelovali umetne cvetlice, kakršne dev-ljejo po cerkvah na oltarje: šopke v kričečih barvah in z zlatimi listi.
Zelo vroče Je bilo tisti dan; delo se Je vršilo na pragu, skoraj 2e na ulici, v senci visokih samostanskih zidov.
Bil Je tam mož, ki je vodil delo, dye ženski in mlada deklica; urno Jim je rastlo izpod rok ponarejeno cvetje in grmičje.
Par korakov od te skupine je ždel otrok in delal čisto sam.
Pardajan se Je ustavil in ga pogledal.
Dete je vzbujalo pozornost z živo umnostjo, ki Je sijala iz njegovih velikih, globokih oči. Videti Je bil bled in bolehen. Dih žalosti je vejal od njega. Toda ravno v tem trenotku se Je zdel srečen ali vsaj tako popolnoma zatopljen v svoje delo, da Je zabil vso žalost svojega srca.
V	tem otroku je bivala očivid-no duša umetnika.
O	tem niso pričale samo njega« ve globoke, zamišljene oči in naravna lepota njegovih gibov, marveč tudi čudna popolnost dela, ki Je prihajalo iz njegovih rok.
»Le glej, Klemenček,« je dejala ena izmed deklet, »da se ne zbodeš, kakor si se včeraj...«
Rokodelci, ki so se trudili na cerkvenem pragu, so ga pogledovali zdajpazdaj s sočutjem in migali pri* zanesljivo z ramami. Zakaj zlato 11« stje, ki so ga izdelovali ti dobri ljudje, je bilo vedno enako, in cvetlici
—	geometrične; pravi šopki za cer« kvene vaze. Narobe pa se je priza« deval otrok, podati naravno iic«s cvetlic.
Ne vmIoč zakal, s*e Je začel tudi Pardajan zanimati za njegovo delo;' Var ganilo ga le.
1. moramo pošiljati v deželni zbor može, ki bodo zastopali naš interes, zastopali našo voljo in ne bodo niti za las odnehali ne napram vladi, ne napram Italijanom; 2. dokazati moramo, da pri izbiri kandidatov in pri glasovanju za nje nam prav nič ne odločujejo osebnosti, ampak stvar sama. So li bili proglašeni kandidati zbrani srečno ali ne, to ne more priti več v poštev, ker upoštevalo se je sporočilo krajevnih in okrajnih za-stopov, ki bi bili morali zaslišati mnenje ljudstva, mnenje volilcev, in dokazati, da smo politično zrel narod. Politično društvo sedaj nikakor ne more odstopiti od proglašenih kandidatov, ker s tem bi si dalo slabo spričevalo, obsodilo bi se samo sebe na smrt. Zato radi narodne discipline, glasujte vsi za proglašene kandidate! Utemeljevaje narodno disciplino v Trstu in vsled nje tudi dosežene uspehe, mi dovolite navesti samo en slučaj izmed tolikih. Leta 1908 je šel en delavec na volišče, sem ga srečal in mi reče, jaz tega kandidata ne morem voliti, ker je moj smrtni sovražnik, odpustil me je iz dela in pripravil mene in družino ob kruh. Jaz sem napravil nekoliko čuden obraz, a rekel nisem ničesar. In veste, kako je mož volil? Že pred volitvijo je izjavil, moram voliti tako, kakor je politično društvo določilo, ker je stvar gotovo dobro Preudarilo, in nočem, da bi mi kdaj vest očitala narodno izdajstvo, radi osebnosti. Zato hočem voliti med drugimi tudi mojega smrtnega sovražnika. In res je tudi tako storil. Dragi volilci! Taka je narodna disciplina v Trstu in ta narodna disciplina tudi pokazuje uspehe. Poštena glasovnica je naše orožje, ki gotovo privede do zmage.
Prijavi besedo Karol ŠiŠkovič, trgovec in posestnik iz Črnikala, ki je govori prilično tako: Sokoli volilci! Breg je bil vedno prvi, bil je takorekoč zvezda vodnica v politiki na koperščini in tako naj bo tudi sedaj. Opustimo vsake osebnosti, ves boj za načela, ves stanovski boj, in borimo se samo proti skupnemu sovražniku. Ne priglašajmo psevdo-kandidatov, ker to stane mnogo denarja, mene je n. pr. stalo pred šestimi leti čez 5000 K, in prinaša sramoto in blamažo. Zato volimo vsi složno in glasujmo za proglašene kandidate. Vendar pa, da damo du.-. ška našim srčnim željam, in da dosežemo za naš narod dobrih uspehov, predlagam resolucijo in prosim, da jo zborovatci-volilci soglasno Sprejmete, katera resolucija naj bo v bodoče direktiva toliko političnemu društvu kolikor deželnim poslancem.
Resolucija, sprejeta na volilnem shodu za istrske deželnozbarske volitve, ki se je vršil v Boljuncu, dne 24. maja 1914.:
1. Pozivi je se politično društvo, da v bodoče vpošteva težnje kmetskega ljudstva Jstre in mu ob pro-glašenju kandidatov za prihodnje (ne sedanje) deželnozborske volitve, da tudi primerno mesto zastopnikom iz kmetskega stanu.
2. Naši poslanci naj zastavijo vse sile v to, da se za našo narodnost toliko krivični deželnozborski volilni red revidira, in naj nam novi zagotovi zastopstvo, odgovarjajoče našemu številu in našim močem.
3. Zastavijo naj vse sile na to, da se pismeno vložene interpelacije v tistem jeziku, kakor so vložene, tudi po predsedstvu takoj prečkajo. in ne šele kasneje v prevodu.
4. Zastavijo naj vse sile v to, da bodo vsi govori naših poslancev vneseni v stenogralični zapisnik dostavno v jeziku, v katerem so bili izrečeni, in ne da se bo delalo kakor do sedaj, ko je bila označena suha opazka »parla sloveno«, »parla cro-ato«, ker naš jezik je deželni in z italijanskim enakopravni jezik, ne samo na papirju, izvesti se mora tudi dejansko.
5. Deželni glavar naj ustmeno odgovarja našim poslancem v onem jeziku, v katerem je bil vprašan, za to naj se imenuje jezikov zmožni de želni glavar.
6. Naš jezik naj doseže tudi dejansko enakopravnost v Istri, kakor mu je zajamčena na temelju državnih osnovnih zakonov. In konečno
7. Zaklinjamo naše bodoče deželne poslance, naj ne zanašajo med nas prepira in kranjskih nesrečnih razmer, ampak za vzgled naj si vzamejo Trst in njegovo okolico.
Resolucija je bila z velikim odobravanjem in navdušeno sprejeta.
(Konec jutri.)
19
SLIVNICA PRI ST. JUR.IU OB JUŽNI ŽELEZNICI.
Iz našega kraja se menda še ni nič pisalo v Vaš cenjeni list, ker pa tudi pri nas ni tako, kakor bi moralo biti, dovolite, da obelodanim nepravilnost, ki visi v gostilni našega žu--":ia "o?noda Roberta Grassellija.
Ta spaka je v zasmeh našega slovenskega naroda. Tam je nabit lepak s sledečo vsebino:'
Obvestilo!
Začeno od Pondeljek 30. marca 1914 preseno žgano apno od škafa 1 Krono in cigle za imeti pri Glašutstvo gršini.
To je menda tista zaželjena slovenščina, katere naj bi se po mnenju koroških pedagogov in skoraj gotovo tudi po mnenju našega župana nemškutarja Grassellija posluževali Slovenci! Ali ni največji škandal taka objava, ki sramoti naš lepi slovenski. Jezik! Gospod župan, ven iz gostilne s tisto cunjo na zidu!
"	K.
DIVAČA.
Sokol v Divači priredi dne 7. junija t. 1. svoj prvi javni nastop na prostem, spojen z veselico. Mlado društvo, ki obstoji šele nekaj mesecev, je pokazalo svojo življensko silo domačemu občinstvu že povodom notranje telovadbe in veselice v prošli zimi. Nad vse zadovoljiv uspeh te prireditve, marljivo delo vaditeljskega zbora telovadcev in veseličnega odseka nam da upravičeno upanje, da bode tudi predsto-ječa prireditev v polnem obsegu zadovoljila posetnike, tako glede telovadnega nastopa kakor veseličnega razporeda. Veselični odsek se trudi, da postreže posetnikom ob nizkih cenah kar najbolje. P. n. občirtstvo se tem potom naproša, da se ozira na to prireditev in prireditelje blagohotno podpira. Ker je Divača splošno priljubljen cilj izletnikov tudi iz oddaljenih krajev, se je nadejati precejšnjega obiska. Obisk čarobne carjevič Rudolfove jame S. P. D. bi bila lepa spojitev s sokolsko prireditvijo. Spored telovadbe in druge zanimivosti z veseličnega prostora prijavimo pravočasno. Na zdar!
PLISKAVICA.
Naš gospod Lipe so se zelo razjezili. Povedali so število onih, ki za veliko noč niso bili pri spovedi. Tolkli so z nogami po tleh, da se je cela cerkev tresla. Pa zakaj? Gospod so hodili po hišah listke pobirat in so obenem — tudi jajca pobirali. Ker pa je mnogo listkov manjkalo, je manjkalo tudi mnogo jajec. Kaj bo rekla Pepa? Posebno zdaj, ko se je bližala križna nedelja in pride toliko gospodov in sam gospod dekan iz Komna. Toda ena nesreča ne pride nikoli sama. Med nabranimi jajci je bilo tudi eno slabo. Ro so Jih deva/i v pinco, le to /ajce vse skazilo. Zasmrdelo je, o joj! Gospod so se razjezili nad Cerkvenikom, zakaj ni pogledal, kaka jajca mu dajejo ljudje. Zato je bil potem tudi na prižnici ropot.
IZ ORMOŽA.
Polkovnik tukajšnjega čukenre-gimenta, g. Ivo Rojs, ki Je že opeto-vanokrat skušal napram vojaškim oblastim dokazati svojo slaboumnost, zaslužil si Je zopet brezdvom-no usnjeno medaljo s tem, da je izpodrinil iz tukajšnje pletarske gostilne narodno zavednega in obče-priljubljenega gostilničarja g. Jakoba Novaka. Nadomestil ga je z nekim katoliškim mladeničem in udom Marijine družbe. Ljudstvo splošno govori, da ne bo več te gostilne obiskovalo, ker bi tamkaj moralo moliti rožni venec, dočira nas ie g. Novak s svojo krasno godbo XX imenitno zabaval. Z odhodom našega priljubljenega »Jaka« izginili patino iz omenjene gostilne tudi mi, gostje. Kako krasen je bil poprej pogled v omarico s steklenicami, kjer se je nahajalo 12 krasno opremljenih čašic za stalne goste, dočim je sedaj dotično mesto popolnoma pusto in prazno, ker si je vseh 12, beri: dvanajst stalnih gostov svoje čašice odneslo domov, deloma pa v kako drugo narodno gostilno. To pa z vso upravičenostjo, saj se je vendar fa-lotarski oberčuk pred kratkim nekje javno izrazil, da bo z odhodom Vsestransko priljubljenega gostilničarja Novaka pometel liberalni duh it kletarske gostilne. Toda zdaj že greva tega špricanega gospoda, da je vzel tako trdo metlo in tako snažno pometel kletarsko gostilno, ker je sedaj vedno prazna in sedanja gostilničarja se pritožujeta, češ. da si niti jesti na dan ne zaslužita! (Priče tla razpolago.) Načelništvo ormoške posojilnice kakor tudi ono kletarskega društva, pa tem potom zopet ope-tpvano prosimo, da tega privandra-nega in zahrbtnega politikarja čim preje odslovi, ker le potem je mogoče, da pride med ormoške Slovence zopet prijateljstvo in mir ter enaka pravica za vse. Da ima njegova koza pri hiši večjo pravico, kakor najemniki, ki plačujejo vsak mesec lepo najemnino in morajo šteti svitle kronce, je naravnost žalostno. Ako pa ta naš poziv oziroma prošnja ostane brezuspešna, potrkali bo-nio brezobzirno na pristojna vrata
vMarjb.oiu, ' V. .f /.7,7.
Goriško.
Tržič. Tržiški Slovenci so večinoma delavci in kot taki pripadajo seveda rdeči socialni demokraciji. Zato ni čudno, ako je zanimanje za slovensko stvar na ničli in da se ne more imeti nikoli poštenega slovenskega shoda. Za zadnjo nedeljo je bil napovedan shod narodnih Slovencev, na katerega pa je prišlo le par zavednih delavcev. Vsi drugi so šli rajše na shod socialnih demokratov, ki so povabili celo dva govornika iz Trsta, da razbijejo naš narodni shod. Žalostno je, da se pustijo tržiški Slovenci komandirati od breznarodne socialne demokracije! Slovenci želijo svojo šolo, ki je v resnici zelo potrebna; zraven pa se ogibljejo pravih narodnih shodov. Upamo, da bodo naši delavci tudi knjalu sprevideli nezmiselnost rdečih naukov in se pridružili narodni delavski organizaciji v Trstu!
Slovenci, pozor! Znani hotel »Bellevue« v Miramaru je na prodaj. Prodaja ga Kmetska hranilnica za ljubljansko okolico v Ljubljani! Čudimo se, da se je prodaja, oziroma najemnina razglasila samo v tujem časopisju. To dejstvo obsojamo iz narodnega stališča in želimo, da se popravi, kar se je zamudilo!
Kaj pa to? Nek slovenski krajevni časopis prinaša inserat o Rimskih Toplicah na slovenskem Štajerskem samo z nemškim imenom »Ro-merbad«.
Sami slučaji!? V našem Primorju se ponavljajo skoraj dan za dnevom zločini razžaljenja Veličanstva. Po navadi so ti ljudje »regnikoli«, katerih pa nikdar ne aretira kak občinski stražnik v laški občini. Vsa-kikrat jih prime ali državna policija ali pa žandarmerija. Tako se poroča, da je bila pred par dnevi občinska policija v Tržiču obveščena o tem zločinu, a ni ukrenila ničesar. Šele čez par dni je morala žandar-merija aretirati dva Laha, ki sta nesramno govorila o nečem sivolasem vladarju. Da to niso slučaji, razume vsak, ki ima vsaj nekoliko soli v glavi. Le naše oblasti tega ne razumejo!
Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici priredi 7. junija dirko Ronki-Gorica, javni ples in tombolo za 200 kron, činkvino za 100 kron. Pri tej priliki se odgovori resnici na ljubo na notico v cenj. listu »Edinosti« št. 110. Mi bi svetovali dopisniku imenovanega članka, da bi prečital notico v »Edinosti« pod št. 102., kjer ne naide nič drugega kot naroden
' koristen nasvet, K«r v resnici ni prav
da sta na en dan dve veselici v Gorici. Da so se odcepili pred 6 leti člani od kolesarskega društva *Oo-rica« in ustanovili kolesarsko društvo »Danica«, je bil pač vzrok. Ako hoče kdo vedeti, zakaj? Naj se blagovoli obrniti na odbor »Danice«. Ravno v zadnjih letih se je kolesarski šport povečal. Da imamo v Gorici dve kolesarski društvi, je to prav, saj imajo Italijani v Gorici tri kolesarska društva. Res se je pri prvih plakatih pomotoma izpustilo označenje, da je	preosta-
nek namenjen za solske namene, ali v časopisih se ie takoj naznanilo in pustilo napraviti nove plakate z zgornjo pripombo, lom-bola in veselica se vrši na Tržaški cesti »Restaurant Parts«, prej pivovarna Gorjup, a sedaj last Slovenca. Ker je torej čisti preostanek namenjen za šolske namene, bo gotovo slavno občinstvo poseglo po kartelah za tombolo in mnogoštevilno se ude-ležilo cele prireditve 7* jumja. Ovirala bo prvikrat v Gorici nova godba delavskega društva iz Lokavca pri Ajdovščini. _______
Dnevno-
Rusija, Turčija Dardanele.
»Cas« piše: Sumljiv tedanjeprišel včeraj iz Bukarešta, oluiadm »Independance Roumatne« piše o obisku Talaata beja, da je kratko njegovo bivanje v Bukarestu zadostovalo, da pouči turškega državnika o pravih čuvstvih vlade napi am Turčiji. Turčija je baje p°tre1|,a,fa ?av" notežje na evropskem vzhodu, njeno oslabljenje bi porušilo raY!!® f *n bi Turčiji tudi onemogočilo njeno važno evropejsko misijo, namreč brainbo Dardanel. »Cas« pristavlja naslednje: Spremenjene razmere na Balkanu in današnji odnosa} Anglije in Francije k Rusiji vodi v svojih posledicah proti trenutku, ko se zopet enkrat. Rusija proglasi za stražnika Turčije. Kakor se je po fran-cosko-nemški vojni Rusija otresla najsramotnejšega paragrafa pariškega miru, da ne sme imeti v Črnem morju vojnega brodovja, tako izkorišča Sazonov svojo diplomatično zmago nad Berchtoldom, današnjo rnoč in srečen položaj Rusije, da se otrese Še ostalih določil pariškega miru. Rusija in Rumunija se v najkrajšem času sporazumeta z njego-yeličanstvom sultanom o. preho-
du svojega vojnega brodovja skozi ožine in tako postavita Evropo pred gotovo dejstvo, kakor leta 1871. Mobilizirana ruska armada bo logična podpora te proglasitve in dovolj močan dokaz za vse razumne ljudi. Rusija postane s privoljenjem Anglije morska sila na Sredozemskem morju.« Po teh razlagah bo vsak prav dobro razumel vesti o poskusni ruski mobilizaciji, ki bo spravila dva milijona mož pod orožje ter vesti, ki govore, da bo Rusija dala Rumu-niji del Besarabije.
Surovost železniškega uradnika. Na postaji Herpelje - Kozina službuje asistent W u r m e r, ki je med svojimi tovariši splošno znan kot človek, ki nima posebno prikupljivih manir. Kakor se čuje, ga njegovi tovariši zategadelj celo družabno bojkotirajo. Kako pa tu mož nastopa proti podrejenemu osobju, pa nam kaže sledeči naravnost neverjetni, toda ža-libog resnični slučaj, ki se je pripetil pred kratkim. Nočni čuvaj Metlika je bil v službi, asistent Wurmer pa je bil prost. Mož je svojo prostost po svoje užil ter se je malo zamudil. Ko se je hotel podati v svoje stanovanje, pa je od nočnega čuvaja Metlike zahteval, da ga spremi ter mu sveti. Metlika je to tudi storil. Po kratkem času pa se Wurmer vrne ter najde Metliko v čakalnici. Takoj je začel kričati nad njim, Češ: »Vi ste pijani, jaz vas bom suspendiral od službe itd. Pripominjamo, da je bil Metlika popolnoma trezen in je to tudi službujoči uradnik izrecno konstatiral. Wurmer je pač svojo osebo zamenjal z osebo nočnega čuvaja. Kričal je vedno bolj in začel tako razsajati, da je zbujal splošno pozornost. Nadel si je med tem uradniški površnik in službeno čepico, neprestano kričeč: »Ich bin der Assistent, ich ziehe sie vom Dienste ab« itd. Postal je tako divji, da mu je Metlika ušel po stopnicah v prvo nadstropje, hoteč se tam skriti v natakarjevi sobi. Hotel je poklicati tudi postajenačelnika, ter ga prositi, da ga ščiti pred divjimi izbruhi asistenta Wurmerja. Wur-mer pa ie udrl za njim, ga pograbil in ga potegnil po stopnicah navzdol. Zgolj slučaju se je zahvaliti, da se Metliki, ki je povrhu vsega še bolehen, ni pripetilo kaj hujšega. Wur-mer ga je nato potisnil skozi vrata čez peron, nakar se je Metliki posrečilo. da mu je ušel, ter zbežal po progi naprej. VVurmer pa ni niti tedaj miroval; tekel je za njim in kričal kakor bi bil obseden. Grozil je tudi, da bo streljal. Jasno je bilo slišati,
Uo' Jo Klical:	»le«	wenl,	»otilodon,
schleBeu!« Metlika je ves zbegan tekal po progi, naposled se mu je posrečilo, da je skočil v nek voz ter se skril, šele po dolgem času, ko Metlike ni mogel več dobiti, se je \Vurmer pomiril in odšcL Opisani prizor je trajal par ur. Vsi, ki so ta prizor videli, so dobili vtis, da Wur-mer blazni. Danes se nad tem dogodkom škandalizira cela vas. Je pač dogodek v resnici škandalozen, ter ga moramo tudi mi le obžalovati. Nani je oseba g. Wurmerja irelevantna. Ampak stvar smo spravili v Javnost, ker takih škandalov na naši zemlji absolutno ne moremo trpeti in tudi ne moremo pripuščati, da se revnega uslužbenca preganja kakor kakega psa, potem pa se ubogega delavca še — kaznuje. Na kaj takega ne moremo molčati! — Od železniškega ravnateljstva Pa odločno zahtevamo, da poskrbi, da taki škandali enkrat za vselej izginejo.
Moja setev. Pod tem naslovom so začeli izhajati zbrani mladinski spisi Ivo Trošta. Prvi zyezek prinaša povest »Oživela resnica«. Cena
1	K 50 vin. Naroča se v »Učiteljski tiskarni«.
Socljalno - demokratična narodnost. Takozvani »Prijatelji prirode« priredili so včeraj izlet na Golico. In glejte; koroški in kranjski sociji se niso sešli na vrhu Golice, kjer je slovenska koča, ampak pri nemški koči. ki leži na kranjski strani in je mnogo niže. Ali bi bili nemški sociji razžaljeni, če bi jih slov. sodrugi sprejeli pri slovenski koči?
Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj ima svoj redni občni zbor dne 4. junija t. 1. dopoldne ob 10. uri v Poljanah nad Škofjo Loko. Poleg običajnih društvenih točk ie na dnevnem redu zanimivo predavanje »Učne slike iz domoznanstva«. Predava nadučitelj Josip Lapajne iz Cerkelj. — Kdor se udeleži Zborovanja, naj priglasi svojo udeležbo društvenemu tajniku V. Rusu, in sicer najkasneje do 2. junija, da se pravočasno preskrbe vozovi in opoldansko kosilo. Odhod iz Kranja je ob vsakem vremenu točno ob 7. uri zjutraj z brekom. Kdor pa ima drugo ugodnejšo zvezo, ta naj se zglasi za obed direktno pri nadučitelju Lovro Perkotu v Poljanah.
Slov. akad. društvo »Adrlja« je na svojem zadnjem občnem zboru izvolilo za letni tečaj sledeči odbor:
■
Predsednik med. Fran Marinič; podpredsednik med. Simon Jagodič; tajnik med. Ivan Marinčič; blagajnik tehnik I. Tavčar; knjižničar tehnik Dragotin Švigelj; časnikar med. Danilo Favetti; gospodar tehnik Jože Sirk; namestnika tehnik I. Prašeli in med. France Kogaj; preglednika Edvard Abram in tehnik Dragotin Leskovšek.
Kadilnikova koča na Golici ie že otvorjena ter popolnoma založena s provijantom in okrepčili. Pot na Golico je popolnoma prosta snega. Flora se baš sedaj vzbuja. Pristop na Golico je čisto lahek (tudi za dame in otroke); od železniške postaje na Jesenicah se pride na vrh zložno v 3V2 do 4 urah. Golica je najlepša točka za spomladne gorske izlete. Ker je Kadilnikova koča čisto na vrhu, se priporoča izletnikom, v koči prenočiti, da bodo vživali krasni prizor solnčnega vzhoda in jasni jutranji razgled. Koča je prav dobro prezimila: odkar je z deščicami obita, ni opažati nobene vlage; na razpolago sta dve veliki skupni spalnici (moška in damska) ter 5 ločenih, dobro opremljenih sobic z 2 do 3 posteljami.
Napad. Ko je nesla te dni posestnikova hči Frančiška Vodnik iz Podlipoglava zveženj stelje domov, jo je napadel v bližini njenega stanovanja neki tamošnji posestnik. Vrgel jo je na tla in jo je začel suvati z nogami tako, da je reva dobila več znatnih poškodb. Nato ji je kmet razrezal zveženj in ji razmetal vso steljo.
Predrzna tatvina kolesa. Ko je
pustil dne 23. t. m. gostilničar Janez Štefin iz Zaloga svoje kolo pred uradnim poslopjem okrajnega glavarstva v Postojni, je prišel nenadoma neki neznan 25 let star mož. v zeleno obleko oblečen in s športno čepico na glavi, sedel je na Štefmovo kolo in se je meni nič tebi nič odpeljal proti Razdrtemu. Orožništvo ga doslej še ni zasledilo. Kolo, »Regent«, ima zavorno palico nekoliko zakrivljeno.	,
Nezgoda na belokranjski železnici. Včeral popoldne se je pripetila na novi železniški progi nesreča. Pri Črnomlju sta skočila dva prazna vozova tovornega vlaka s tira. S tem je bila preprečena pot večernemu osebnemu vlaku, ki odide Iz Karlovca ob 2.20 minut oziroma iz Straže 5.37 minut popoldne. Zapozneli vlak je prišel na glavni kolodvor v Ljubljano ob tri četrt na enajst ponoči
mesto ob 92.1 minut zvečer. Vlak Je
imej torej poldrugo uro'zamude.
S kolesom padel v potok. Ko se je peljal te dni mizar Franc Gorjanc iz Predoselj na svojem kolesu iz Britofa pri Kranju domov, se le hotel na mostu čez Kokrico izogniti nekemu pasantu. Pri teni pa je prišel s kolesom na rob mostu, izgubil je ravnotežje ter padel v potok, čez deset metrov globok. K sreči se ie Gorjanc le lahko poškodoval.
Uubllana.
— Blnkoštul prazniki so navadno deževni, to se je tudi letos izpolnilo. Kljub temu da je cel teden lilo, je bila včerajšnja nedelja deževna. Birmanci so se imeli slabo. Bilo je po mestu kljub temu zelo živahno. Izleti so se seveda pokazili.
— Nogometna tekma. Kliub slabemu vremenu sta včeraj nastopili moštvi Ilirija I. in Ilirija II. Igra je bila zelo živahna. Ilirija I. je zmagala s 4:1. Opozarjamo na današnjo tek-n,°-
— Binkoštne konfiskacije. Za
binkošti so konfiscirali »Dan«, ker je poročal o sprejemu v Opatiji. Kakor Se vidi se o tern ne bo smelo več po-ročajti. Zato tudi ne bomo poročali.
— »Neža« konfiscirana. »Neža« je bila v soboto konfiscirana. Zato jo priporočamo vsem, da jo danes kupijo. Konfiscirani smo bili zaradi nekega dovtipa o našem ženstvu.
— Stavčeva 3<Metntca. V soboto se je vršil v »Nar. Domu« koncert, ki je bil prav dobro obiskan. Koncert je lepo uspel. žal. da je bil predolg, trajal je namreč do pol 12. Boljše bi bilo manj, pa tisto boljše. Ženski zbor je odrekel. G. Križaj je dosegel krasen uspeh, skupen zbor je bil izboren. Včeraj ob 11. dop. se le vršilo slavnostno zborovanje. Govoril je g* Dražil, ki Je dobil za svoj trud. kot 30leten pevec diplomo in zlato medaljo. Nato je govoril g. Bogataj. Potem so se razdelile zlate in srebrne medalie pevcem. Dobili so jih Oblak Matej (1888). Vehar Ig. (1897). Micu-ljnič (1897). Zatuljen R. (1897), Vehar Iv. (1898), Bogataj lv. (1902), Podržaj Fr. (1904). Zborovanje so pozdravila razna pevska društva, tako: Ustr. jednota, Vinohr. Hlahol. Kolo, Trst. Lira, Schwab, Celje itd. Zahvalil se je g. Podržaj v imenu pevcev. Omenjeno bodi, da je izborno vodil zbor g. Ravnik, ki je dobil leo venec in Šopek. Sinoči se je vršila
veselica v »Nar. ttomu<r, 13 je bila prav vesela in je krasno uspela.
— Železniška nesreča na ljubljanskem Klavnem kolodvoru. Ko je peljal v soboto dunajski brzovlak ob
5.	uri 55 minut v Ljubljano, je vozil po drugem tiru pred peronom. Jutranji gorenjski vlak, ki odpelje ob šestih zjutraj je čakal na brzovlak in se mu je umaknil izpred perona na tiru. Brzovlak je zadel ob gorenjski vlak. Dva potnika in sicer 241etni pravnik Josip grof Auersperg iz Ljubljane in 26letni italijanski delavec Franc Scrravato iz Trsta sta bila lahko poškodovana; prvi se je potolkel na kolenu, zadnji je dobil poškodbe na nosu in na roki. Brzovlak je na daljeval po 57 minutni zamudi svojo pot. Poškodovani so bili srednji vozovi brzovlaka. ki so deloma skočili s tira. kakor tudi tiri in en signalni drog.
— Regnlcoli v Ljubljani. Prejeli smo: Ko sem šel včeraj na bin-koštno nedeljo, okrog 11. ure dopol., dne po Nunski ulici, sta začela dva regnicola dvomljive vrednosti, siliti vame. Začuden sem ju pogledal In sem parkrat poskusil, da bi odšla svojo pot. toda bila sta mi za petami. Končno si nisem znal drugače pomagati, kakor da sem odšel pred policijsko ravnateljstvo — individua sta mi pa sledila tudi tja, ker bržkone nista vedela, kam gresta. Iz stražnice je skozi okno pogledal policijski nadzornik in ko sem se pritožil, da me nadlegujeta omenjena Laha, me je nadzornik pozval, naj grem naprej, obenem jc pa poklical nadstražnika, da zasliši regnicola, kojih eden je odprl tedaj denarnico in mi na par korakov razdalje ponujal nekaj denarja. Jaz sem opazoval. potem sem pa odšel naprej, ker me je opetovano pozval nadzornik, naj grem dalje; zato tudi ne vem, kaj sc je zgodilo z omenjenima iudividujema. Bila bi pač škoda, če jima ni preiskala policija natančno obisti, kajti znano je, da prihajajo iz Italije v naše dežele dostikrat razni lopovi, ki si znajo pomagati ob vsaki priliki z vsakim sredstvom!
— Jutri priobčimo daljši dopis z Viča.
— »Glas Juga«. St. 2. je izšel. Ima za prilogo pisano in tiskano cirilico, da se Slovenci cirilice nevešči, lahko naučijo Citati. Posamezna številka 60 vinarjev.
— Občinski svet ljubljanski ima v torek, 9. junija t, k ob 6. popoldne v mestni dvorani svojo redno sejo. (In ne v torek 2. jun., kakor laže četrtkov »Slovenec«!)
— Nemci ne marajo Slovencev
V Svoje hiše. ljubljanski Neincl rr—
od Luckmana do Kranjske hranilnice _ ne marajo slovenskih strank v stanovanja. Tako je neki Luckmau, ki ima tudi na Židovski stezi hišo, odklonil stranko, ki je slovensko govorila in vprašala po stanovanju.
Preneumno! _
— Kdo je podražil stanovanja v
IJubliani? Slovenski in nemški kapitalisti in »veljaki«, ki hočejo ob volitvah, da bi jih misera piebs v razne zastope volila. Tfe ljudi bomo ob volitvah tako razkrinkali, da jih bo vsak cigan pomiloval. Bomo videli, če bomo te pijavke Ljubljane kuri-rali, ali ne. Prizanesli pa ne bomo tudi tistemu slov. denarnemu zavodu, ki je zviša! stanovanja na predlog kakega Jarca. Jenkota i. dr. za 30 do 50 %. Nam je vseeno, je li pijavka slovenskega občinstva Žid, Slovenec ali Nemec! Punktum!
— Stanovanja v Spodnji Šiški so tudi draga. I, seveda, na kmetih hočejo biti nekateri novi »hišni posestniki« tudi nobe!, pa posnemajo ljubljanske oderuhe! To je brezpri-merna nadutost ia nesramnost, če en tak-le hišni »posestnik« zviša svoje sobe kar za 30 do 40 %, namesto da bi bil vesel, če mu ljudje le pošteno plačujejo!
—	Stanovanjska mlzerlja v Ljubljani. Ljubljana šteje danes z vojaštvom in dljaštvotn vred nad 42.000 ljudi In nekaj nad 1700 hiš. Med tem ko je v starih hišah dobiti večina stanovanj z 2, 3, odnosno s-štirimi sobami, so se po potresu gradile hiše z luksurioznimi stanovanji po-s 3- 4 in 5 sobami, le 5 odstot-'A i;VS stanovanji tudi po 2 sobi. Ah »očim se je dobilo do zdaj v starin nišah mala in srednja stanovanja se za primerno najetnščino., so nastavili razni novi »hišni posestniki« zadnja leta tako najeinščino, da jo zmorejo le kapitalisti, višji uradniki
2?j! častniki- 2e zdaj so drugi naiiLkx0rnai Z1,,a8°vali vedno višje
siv??1?6 ” mžil sIoil in delav-
mesta n.!e že itak jeI° ,izselJevati iz
zvišaV^°,tresu ~ odkar pa 80 se
cosDodirKi6 doklade’ so pa h'šni
Sen in' nateiS?'tigri pIaai,i na SvoJ ,, L1 1 c 1 , ^no zvišali mesto po
3,	4 ah 5 ..o, kar na 20 do 50 odstotkov! Jo nesramno in brezvestno odiranje meščanstva kriči doma kakor v tujini na odpor! Ljubljanski hism posestniki odirajo meščanstvo
z najemščino v taki meri, da se škandalizirajo na tem ne le domači ljudje, ampak tudi tujec, ki pride sem. Do zdaj so nesle nove hiše povprečno 5 do 7% čistega dohodka, odslej bodo nesle 10 do 20 °/o\ Ljudje ki se ne dajo tako nesramno odirati, gredo stanovat rajše na periferijo ali iz mesta; živila, ki so v mestu že par let pr.etirano draga (meso, moka in pridelki) so vsaj ob periferiji — zunaj mitnic — dobiti nekaj ceneje. Ali kam bo Ljubljano dovedlo to vedno draženje življenskih potreb in draženje in pomanjkanje stanovanj. Ljudje bodo zaradi odiranja, izsesavanja zašli v pomanjkanje in dolgove, in posledica bo splošen krah! Saj bodo s tem tudi hišni gospodarji udarjeni! Ce merodajni krogi ne poskrbe za primerno remeduro, se bodo volilci naposled tudi streznili in dali duška svoji nevolji in neznosnemu stanju! V tem oziru je gibanje že v tiru. Odirati in daviti se ne pustimo!
—	Slovenci in Slovenke! Se poltretji mesec nas loči od sokolskega zleta. Ne pozabite v začetku vsakega meseca misliti na naš veliki sokolski praznik. — Zletni znaki, ki bodo opravičevali dostop k vsem sokolskim prireditvam v slavnostnih dneh, se prodajajo po 6 K v Kreditni banki. Kupite jih že sedaj. Marsikdo jih bo morebiti kupil več (za svoje sorodnike, otroke, starše itd.). Da ne bo pritožb, kupite enega ta mesec, drugega drugi mesec itd. Zletni znak je najprimernejše darilo za vsakega.
— Gospodarsko In Izobraževalno društvo za dvorski okraj izreka
najtoplejšo zahvalo gospodom; krojaškemu mojstru in posestniku Franu Kraigherju, abs. juristu Otonu Pe-lanu. hišniku Frauu Pečnikarju in strojno-ključavničarskemu mojstru Petru Škafarju, ki so blagovolili v zadnjem času darovati društveni knjižnici lepe knjige, zlasti sc pa zahvaljuje velecenjeni rodbini, ki noče biti imenovana, za lepo število deloma krasno vezanih knjig, kateri dar nas toliko bolj veseli, ker se ga nismo nadejali iz teh krogov in ki nam priča, da si pridobiva knjižnica prijatelje in podpornike v vseh ljubljanskih krogih. Srčna hvala vsem; priporočamo se pa še tudi v nadalje blagohotni pozornosti vseli somišljenikov in rodoljubov dvorskega okraja. Knjige sprejemamo v knjižnici Pred igriščem št. 3 ob knjižnih poslovnih urah, ki so vsako sredo in petek od 6. do 8. zvečer in ob nedeljah In praznikih od 10. do IZ
’ dopofdnc, odnosno poSIJemo tudi po
nje na dom, če darovalec želi.
— Kolizeiski okrai v Ljubljani ni zaspan, kajti tu deluie napredno in politično društvo, ki zelo vestno vrši svojo dolžnost. Dokaz temu je že nova bogata knjižnica, katera vrši svoje izobraževalno delo v tem okraju. Svojo živahnost pa hoče še napredno in politično društvo za ko-lizejski okraj pokazati s tem, da priredi v korist knjižnice v nedeljo dne 14. junija t. 1. veliko ljudsko veselico na vrtu in v areni Narodnega doma. Tu se bo pokazalo, kako pridne in požrtvovalne sodelavke in sodcla/-ce ima društvo. Dolžnost naprednega občinstva pa je. da njih trud poplača s tem. da v največjem številu poseti veselico ter s tem prispeva mal dar za prepotrebno knjižnico.
— Zveza slovenskih pevskih društev. Slov. del. pevsko društvo »Slavec« slavi letos svoj 301etni obstojni jubilej in je objavilo v slovenskih listih svoje prireditve. Čudno se nam zdi, da ni zavzela primernega stališča z ozirom na to za slovenski narpd gotovo važno dejstvo iti ni priglasila svojega sodelovanja pri tej pomembni slavnosti. Ker se pa že sploh dolgo ni nič slišalo o »Zvezi slov. pevskih društev«, domnevamo, da ali ista spi spanje lenuha a!i pa sploh več ne eksitira? Prosimo za pojasnilo!
— II. redni občni zbor Narodne Socijalne Zveze v Ljubljani se vrši v nedeljo 7. junija t. 1 ob pol 10. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. Opozarjamo že danes podružnice, skupine iti plačilnice N. S. Z. in ostala društva, včlanjena v N. S. Zvezi, da se občnega zbora udeleže po svojih odposlancih.
— Umrli so v Ljubljani: Terezija Mauer, rejenka. 8 mesecev. — Silva Wohlfart, liči godbenika. 3 mesece. — Marija Razpotnik, šivilja. 47 lef. — Alojzija Mehle, zasebnica, 85 let. Stari trg. — Marija Kastelic, krojačeva hči, pol leta. — Alojzi; Baraksadič. čevljarjev sin, 10 mesecev. — Alojzij Gorenc, plina mičnega uslužbenca sin, 2 leti.
pomenu besede. Starega Srnina Klo-pajnarja jc poznalo staro in mlado v Slovenjem gradcu. Vsak teden enkrat je prišel v mesto s svojim 351etni»v sinom nakupovat najpotrebnejše stvari.
Kadar sta se oba ta dva pokazala na cesti, je strmelo za njima staro in mlado. Bila sta oblečena v staro, popolnoma blatno, docela sajasto obleko. Obraza, vratu in rok si nista nikdar umila in zglodala kot kakšna dva zamorca. Kar sta v mestu nakupila, sta spravila in zbasala v star, zamazan Žakelj. Obleke nista nikoli slekla in jp menjala še le takrat, kadar jim je že v kosih padala raz života; O kakšnem perilu pri njima sploh ni bilo nikoli govora. Leta 1908. je pogorela staremu Klopajnar-ju, po domače Bevcu, posest do tal. Dobil je sicer 5000 K zavarovalnine, a nikoli ni več mislil na to, da bi znova pozidal. Z najstarejšim sinom je živel v votlini, v kleti pod pogoriščem, kamor so vedle lestvi podobne stopnice. Oče in sin sta ležala leto in dan na golih tleh. V enem kotu svoje votline, oziroma kleti, sta imela majhno izkopnino in v tej sta si zakurila. Dvoje, troje posod jim je služilo kot kuhinjska posoda. Prave moke nista poznala. V starem mož-narjit sta si sproti stolkla toliko zrnja, kolikor sta ga za kuho rabila; to jima je bila moka. Kar sta si iz-kuhala, bodisi močnato ali pa so-čivno, je bilo malo ne surovo in brez soli ali pa sladkorja. V velikem Čebru sta imela v drugem kotu neko mokroto. Jeseni sta si stolkla sadje in slast tega ter cele kosove, vrgla v čep in na vse nalila še vode. To jima jc služilo kot pijača. Svoje bivališče sta po zimi imela neprestano toplo, kajti noč in dan sta kurila. Vhod v klet na pogorišču je bil vedno zastavljen z grmado lesa in suhljadi in težko je bilo najti odprtino. Ko mu jc leta 1908 pogorelo, se za svojo živino tii prav nič več brigal. Pustil jo je prosto na paši, dneve in tedne brez oskrbe, brez prave hrane. Ko-nečno je občina živino prodala, kajti bila je nevarnost, da pogine. Ob svoji smrti zapušča Klopajnar tri sinove v starosti 30 do 35 let. Najstarejši mu je, kot že omenjeno, drugoval, ostala dva pa sta bila drugod v službi. Poleg tega zapušča Klopajnar še do 7000 K denarja. O najstarejšem sinu upajo, da se bo kmalu zopet privadil rednemu življenju.	.
Šime Klopajnar nikakor ni on nenaobražen mož. Nasprotno. V svoji mladosti je dovršil celo ljudsko šolo, a poznfeje se le sam naobraže-val in bil prav dobro kot samouk podkovan o marsičem.. Mnogi, ki so
X nftfir. oMovatli w strm#«,-ka<l«r>
pričel govoriti, tako široko ^.je bilo njegovo duševno obzorje, bele po požaru so nastopili v njegovem dušnem življenju razni pojavi nenevarnih fiksnih idej. Pričeli so mu nekako uhajati nazori drug v drugega. Končno ga je dohitela smrt. Pokopali so ga 20. maja in na zadnji poti mu je dalo poslednje spremstvo staro in mlado, od blizu in daleč. Ljudstvu bo pač ostal še dolgo v spominu... N. v m. p.!
Trst.
svoji zeht RatarlnT in resno govoril
o	svojih namenih. Katarina je namreč povrhu »poštena« in je hotela cigana ovaditi radi nekega ukradenega konja, zdaj je vse v redu, ciganka je prosta, konj na mestu, Hu-dorovič pa v zaporu.
Bratska ljubezen je napotila brata Rudolfa Hegiše s Proseka, da je poskušal na Rudolfovem hrbtu — oster nož. Seve je rnoral Legiša za to prijaznost v Trst na zdravniško postajo in od tam v bolnišnico. Sprejeli so ga v četrti oddelek.
Padec. Na tla je padel s stopnic tramvaja na poti k sv. Ani policaj M. Silvestri. Policaj je šel po svojem opravku in hote! skočiti na tla. Med tem pa je pridirjal biciklist ia se naletel v Silvestrija, ki je pri padcu zadobil precejšnje poško'' e. Pomagali so mu na zdravniški postaji.
45.200 KRON UKRADENIH NA DRŽAVNEM KOLODVORU.
Trst, 30. majnika.
Kakor smo že v soboto nakratko poročali, se je ugotovilo na tukajšnjem drž. kolodvoru predrzno tatvino v prostorih žel. svetnika Gril-moalta. Iz blagajne v njegovem uradu je namreč zmanjkalo 45.200 kron,
katere so tatovi odnesli vnoči od četrtka na petek. Tatovi so kakor se sodi
prišli skozi strop
v predsobo blagajne, dvignili vrata iz tečajev in sc lotili svojega
svedrovskega dela.
Na mestu vloma so pustili mnogo vlomiltifcga orodja med drugim tudi
tlbi sveder
in stekleničko olja. 45.200 kron, ki so bile vbankovcih, so tatovi odnesli. Pustili pa so
8000 kron
v srebru, ki so se nahajale v nekem spodnjem predalu blagajne. Policija, katero je o predrznem vlomu obvestil gospod svetnik Griimvald je takoj zjutraj pričela s preiskavo!
Ponoči zasačen vlomilec.
je pod ključem. Policija upa, da je izsledila že celo društvo, pa vseeno še preiskuje zadevo in pazi, da ne bi ji kdo, ki mogoče še ni ujet, ušel. O uspehih bomo poročali.
Smrt iudaka.
Slovenji gradeč.
V	slovenjegraški okolici je umrl
te dni star čudak, čudak v pravem
Že zopet javkajo o vhodu y Skednju. Italijani namreč. Ker si ne znajo pomatagati z drugačnimi argu menti, so se topot spravili na »mega-mianijo« dr. RybajPa! O, shodi Slovencev jih bodo pripeljali še do mar-sikašuega, bridkoiesnlčncga spoznanja! O »megalomaniji« sami pa bomo natančneje govorih se prihodnje dni, ker nam je daneu prostor pretesen.
Vršijo se priprave za velik shod postiljonov. Natančnejše bomo poročali.
NDO. jc i izročila »Dalmaciji« memorandum, na katerega mora »Dalmacija« odgovoriti tekom 14 dni. Po preteku določenega easa se bodo izvajale resne in težke konsekvence.
N. S. M. O. je imela v petek zvečer prijateljski sestanek, ki je prav lepo uspel.
V	soboto zvečer so obdržavat: sociali demokrati v Skednju shod, na katerem je goVoril F- Kristan iz Ljubljane. Socialni demokrati. nas vabijo na shode v zadnjem trenot-ku; v soboto so n. pr. o shodu izvedeli Šele poL ure pred določenim časom. Manj širokoustnosti pa več točnih naznanil, dragi sodrugi
Nagec na cesti. Te dni se je potikal po cesti blizu Grete nag človek. Ker se je zdelo policaju čudno, da bi mogel biti adainit prt zdravi pameti je storil potrebne korake. Nagca so spravili v Trevesovo opazovalnico za umobolne, kjer ie izpovedal, da sc imenuje H. Brasolini. po poklicu mehanik iz kraljestva. Bra-solini >e pred jasom ušel iz blaznice v Rimu in sc pritepel v 1 rst, kjer so ga zopet ujeli.
S smrtjo je grozil Ivan Hudo-rovič, devetintridesetletni cigan,
Neki policijski inšpektor je že ponoči zasačil nekega svedrovca, ki se je sumljivo obnašal na ulicah. Peljal ga je s seboj na kotnisarijat, kjer so našli pri njem 5300 kron o katerih tii -znal povedati, odkod jih ima. Policija je dozdevnega nepošte-njaka zaprla. Imenuje se Rihard Luis, in je po poklicu (izven Svč~-drostva) trgovski pomočnk. Tekom
dneva je policija aretirala že enega sumljivega elementa, kr Je S Lufsom v zvezi. Pridržali so ga v zaporu; medtem preiskujejo še nadalje. O rezultatih bomo poročali.
t KNOBLACH-REINGOLD.
Trst, 30. majnika.
V	sobotni številki smo v par besedah poročali o pogrebu žrtev avtomobilske nesreče. Naj sledi še nekoliko podrobnosti. Ob 3. uri pop. so prepeljali truplo barona Knobla-ha na južni kolodvor. Truplo barona Knoblaha je bilo v treh krstah, ki so jih položili v železniški voz, kateri je truplo peljal v Gradec. Do južne postaje so spremljali krsto barona Knoblaha poleg pastorja tudi namestnik princ Hohenlohe, Župan Valerio in ftiestni svetnik inž. Doiia, poleg mnogih drugih odličnih oseb.
Reitigol ia so prepeljali ob 4. popoldne iz mrtvašnice pri sv. Jttstu na tukajšnje protestantsko pokopališče. Za mrtvaškim vozom stuge Reingolda je šel med drugim tudi inž. Doria. Krsta je bila okrašena z mnogimi venci. — Za obema vozo-ma je šlo nešteto občinstva peš in v vozeh.
SVEDROVCI NA DELU.
Nova tatvina.
Trst, 30. majnika.
Daues so udrli tatovi v trg«viuo z likerji, K. Pfeifer in odnesli iz tamkajšnje blagajne 1240 K- Tatov doslej še niso zasledili. — Tvrdka Pfeifer je bila zavarovana proti vlomu za 1000 kron. Tatovi so torej prav dobro vedeli, kdaj se jim bo izplačalo prevrtati blagajno. Policija vodi preiskavo, ki pa ni prinesla dozaaj še nobenega uspeha.
PONARE.JALCI PETAČ POD STREHO.
T r s t, 31. majnika.
Pred časom smo poročali o tolpi poi^rejalcev petač, katere je izsledila policija potom neke prostitutke, katero je plačal eden izmed njih, neki Prodan, dvakrat s ponarejenim denarjem. Policija je takrat aretirala že omenjenega Prodana, Pavčičevo ženo, Jaschija in adlatusa J. Sever. Kavčič je bil takrat odsoten. (Tako je rekla vsaj pozneje aretirana žena komisarju. Zdaj pa se je Kavčič vrnil in inšpektor K. Titz je takoj poskrbel da se tiček iznova ne izmuzne. Poslal je k njemu dva policijska agenta, ki sta Kavčiča aretirala. Kavčič
OGRSKI PARLAMENT.
Budimpešta, 31. maja. Ogrski parlament se snide dne 5. junija. Najvažnejša predloga, ki se bo obravnavala je predloga o reformi državne uprave.
IZ ALBANIJE.
Drač, 31. maja. Prva divizija avstrijske eskadre je danes priplula sem iz Valone.
DEMISIJA.
Pariz, 31. maja. Ministrski pred-sdnik se je izjavil napram svojim kabinetnim tovarišem, da bo v kratkem odstopil. Sodi se, da bo podal demisijo že tekom tega tedna.
POVODENJ.
Tobolsk, 31. maja. Reka Irtiš jo stopila čez bregove in poplavila 80 krajev, vasi in mest. Na mnogih krajih je setev čisto uničena. Mnogo hiš je porušenih in tudi nekaj človeških žrtev.
OBSODBA PRISTAŠEV POLJSKE
BOJNE ORGANIZACIJE.
Varšarva, 31. maja. Tu ie razglašena razsodba proti 82 člani poljske bojne organizacije na Ruskem. 24 jih je bilo obsojenih od 5 do 15 let; 30 jih je izgnanih. 14 )e oproščenih.
BOLGARSKA DOMIŠLJAVOST.
Praga, 31. maja. Ob priliki praznovanja 30letnega obstanka in delovanja ]e »Narodna Jednota« k slav-nostem pozvala tudi bolgarsko dijaško društvo v Pragi. Bolgari so odgovorili, da se slavnosti tako dolgo ne udeleže, dokler slovanska Praga ne protestira proti srbskemu barbarizma (in dokler ne prosi, bolgarske zahrbtnosti v noči 29. junija ob Bre galnlcl).
ŽRTVE ZADNJE MORSKE KATA-STROFE.
London, 31. maja. Po zadnjih poročilih ie bilo na potopljenem parniku »I:mpress of Ireland« vkrcanih 1200 ljudi. Rešenih ie 400, žrtev je S09. Število žrtev je zato tako veliko, ker se je nesreča zgodila v času, koso potniki spali in je bila rešitev vslel hitre potopitve nemogoča. Mnogo popotnikov ie bilo smrtno ranjenih od ladje, ki je predrla bok »Ein-pressa«.
ZOPET NESREČA NA MOR1U.
London, 31. maja. Po poročilih, ki so došla, se je zgodila pri Azorskih otokih nova nesreča. Parnik »Germania« se je vnel. Podrobnost8, še niso zuane.
AVIAT1K BULIMBAŠIČ — PONESREČIL.
Zagreb, 31. maja. V soboto ob pol petih se je aviatikBuliinbošic pri poskusnem poletu ponesrečil. Padel ie z aparatom, ki se mu je razbil. Bu-ihnhašič ie dobil le lahke poškodbe. Prepeljan, je v bolnico usmiljenih bratov.
TISOČI IN TISOČI V AMERIKI
BREZ DELA.
Dunaj, 31. tniija. Iz New Yorka je <lašpel telegram, ki poroča o velika tiski brezposelnosti. Tisoči in tisoči So brez zaslužka. Svari se pred Izseljevanjem.
Hali oglasi.
Besed* 5 vinarjev. NajmanjSl znesek SO vi« aar|cv. Pismenim vprašanlem le prtlo7.UI znamko 20 vinarjev. — Pri malih onta«Ih o) nič popusta In se plačujejo vnaprej; zu-nanji Inserentl v znamkah. Zakl|u£ek tnalih oulasov ob 6. url zvečer.
Mesečna soba, 2 lepi sobi z balkonom in prostim vhodom sc v Sodni ulici št. 6. I. nadstropja takoj odda. _____________470—x
Kupi se dobro ohranjen stol na tleh kolesih za prevažanje bolnika. Ponudbe pod A. O. na »Anončno ekspedicijo«,' Ljubljana, SclenburgoVa ulica 6._____ _	482—2
Sest let dobro vpeljana obrt,
brez konkurence, v sredini mesta, kalero vodi lahko vsakdo, se radi odpotovanja po jako nizki ceni proda. Ponudbe naj -se pošiljajo pod »Prodaja obrti«, Ljubljana, t>oštno ležeče.	480 -2
Žagar, Ljubljana, Stari trg 32, naredi čepice tudi, ako se prinese blago.	399—1
LJ-^-^Li-L'^^-^rJxixn'xnxLxiixi-rrn-
GORCEVfl
KOLESA PRIZNANO NAJ. BOLJŠA SEDANJOSTI X
LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA ŠT.I^i NOVI SVET NA5PROTI KOIIZEJA ZAH: TEVflJTE PRVI SLOVJCENIK
BREZPLAČNO
FK4S MALI8,
d.Iplomiran lerojač. Trst. - Ulica Tor S. Piero 4 - Tret Podružnica: Nabrežina 99.
Lepo stavbJšče na prodal za pri
merno ceno. Poizve se Spodnja Šiška, Kamniška ulica 234.
Kupi se kletka za papigo. Ponudbe pod »Papiga«, Ljubljana, poštno ležeče.
j Simon Praprotnik j
■ Jenkova ulica št. 7
■
S priporoča slavil, občinstvu svojo S S veliko zalogo ledenikov, vrtnih S
• :: miz, stolov :: apur-- — ji ■ S in sploh vsa v mi fejf jfjE8|S|| g
• zaisko obrt spada- TOUrajpa ■
; Delo solidno, zmerne	S
t cene, postrežba točna. P |L,^. i| I
I Ceniki se pošiljajo	if	8
S franko in zastonj. W'	f	#	!
:
  .........................
Baška!
Prvo čisto slovansko kopališče ob Adriji
Dober zaslužek
dobe inteligentni in marljivi ljudje brez posebnega truda.
Kje in kako izvedo, ako »AnonŽni ekspndiciji" v Ljubljani naznanijo svoje naslove v zaprtih zavitkih z napisi »Dober zasluiek«.
naopnnoaonpag apnanpDnDnnannonpaDpaonapnponoaooDDnaonppDo n
--»mhhuumuumuuUUH
Banka ,Slavlja sprejme dvoje
potnih uradnikov.
lastnik Hrvat A. Tudor na otokm Krku
(Veglia), Istra.
Izvrstna kuhinja, nič zdraviliške takse.
Hotel Ima krasen položaj, je okoli 20 korakov oddaljen od morja proti kopališču. Wova moderna zgradba; oskrbljen je z izvratno pitno vodo. Pred hotelom velika terasa. Dnevna zveza s parobrodom z Reko. Vse informa-lije, prospekte, daje zastonj in franko lastnik hotela.
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini ------------------ tvrdke R. MIKLAUC -
SANATORIUM -EMONA
LJlBLdANA • KOMEN8KEGA-UL1CA-4! *E»*zDfWNK:pf3mRRj ■ DR FR. DERGANC
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica, : Poeeten ccidelelc v prveaaa
Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
Vžeraj 31. mala se ie otvorila v hotelu ■atnik , Sv- Petra cesta 25, v Ljubljani
nova kavarna
V skladišču blaga
Za obilen obisk se priporočata
Leop. in Alojzija Tratnik
Ljubljana, Šelenburgova ul. 1, nasproti „Kazine“
1 komad rjuha, 2 m dolga, brez šiva	 ....................K 1*96	alg
2	1	komad namizni prt s 6 servijeti..............................  „196	m
•«	1	komad	namizni prt iz damasta (bel).........................  1	96	^
>	3	komadi brisače, izvrstne .  .....................................,196
P	6	komadov platnenih prtov za steklenino .	....... ,196	C*
1	komad klotasto spodnje Urilo s svilenim leskom ...	„	196	gj
'S3	6	parov ZensHih (dolgih) ali moških (kratkih) nogavic . .	„	196	S
12 komadov ženskih in molkih žepnih robcev.....................„ 196	3
.JSj 1 komad moška srajca (bela ali barvasta)....................  ,	„1-96
O	1	komad spodnje hlače iz kepra, francoskega fazona ...	„1-96
g •	2 komada moške spodnje hlače, kratke iz zeiirja ....	„	196	S
1	komad ženska srajca s trakom obrobljena ali vezena . ,	„	196	S
83	1	komad ženska srajca iz šifona . . .	<-&
S	1	komad ženske hlaže iz šifona z volanom....................."	196	*
~	1	komad ženski reformni predpasnik iz kretona...................  1	-96
02	2	komada moderčkov (šifon), lepo nakinčanih ’ ’ ‘ ‘	”	j.og	-s
1	komad predpasnik iz klota, olepšan v vsakršnih’ fazonah	”	196	°
1	komad povojna blazinica s trakovi in vezeninami ...	”	1-96	^
'ST	*	komad svilena šerpa ali ruta . .......................... *	V.gg
2	komada platnene blazine s franžami za divan . ....	„	1-96
.[j	1	komad svilen robec (ruta) prima .................... „	196	®
g	1	komad	moška nočna srajca, prav velika	.	..................1	96	©
1	komad	predpasnik iz listra, prav velik.......................  2	90	S,
fS	1	komad šal............................................ „	2 50	CS
p	1	komad bluza za izhod............................ ,	196	r4
•53	12	komadov brisalk za prah .  ....................... „ 1*96
2	Na deželo se izpod 10	kron ne	pošilja.	w
Podjetje
zvezdnih tkanin
,HERMES1
t Lfiibljani,
Šelenburg«¥» ffl2.it. 5 I. nadstropje
prodaja vsako sredo in soboto
Pozor gostilničarji in konsumentil
== Zajamčeno pristni Štajerski	----
jabolčnik in hruškovec
poraben za rezanje vina iz najbolj znane Staincerske okolice, krepilen In mo<anf razpošilja proti povzetju od 100 l naprej
K. UH poiti predal D. 11MM pri Gradcu, žel. nastala Gradu.
Cene: prime jeboKnlk 100 lit. od K20 do K 22, prlma hruikovec moten „ „ od „17 do „20.
m	Ne kupujte prej	!
■ stroja, dokler sl niste ogledali fSE’ “	'	S
I	moje tovarniške zaloge. Jam- l[W	■
■	Cim za vse^napake ^ mater ijaia	■
£	šivalni stroj	]
Pošilja se tudi po poštnem povzetju, ako blago ne ugaja, se denar vrne.
raznega oblačilneja'blaga za polovične cene. Ostanke pošiljamo v kraje, kjer nimamo z trgovci zveze tudi .V po politi!	.v.v
%iilifeva)<e «enib!
Najnovejie konfekcije za dame, deklice, gospode, detke In otroke.
Cele obleke za gospode od	K	8 —,	12‘—,	15 — naprej
Cele obleke za deeke . „	„	4'—,	6'—,	8'—	„
Cele obleke za otroke . „	„	2’—,	-3’—,	4'—	„
Pelerine za gospode . . „	„	7’—,	8—,	9-—	„
Športne raglane ..... „	„	12"—,	14 —,	16.—	„
Klobuke........... 	„	„	1—,	150,	2—	„
Kostume za dame. ...»	„	9*—,	12—,	15‘—	„
Damske sako in paletot „	„	6’—,	8 —,	10'—	„
Krila spodnja in gornja „	„	2'—,	3'—,	4 —	„
Hišne halje za dame . . ^	„	3*90,	4’90,	5*90	„
Slamnike. . . .	.....	„	„	—SO,	1’—,	1‘50-	„
Pristni panama	.....	»	„	6 —,	— ■—5	—'„
Vse drusp po priinano čudovito nizki ceni.
krpa noaavice In perilo Invieie (Stika)s Im« -------------.
lager). drltzncrjevlh strojev Je danes v rabi le dva in poi mi Jona. Oarancija 10 let. wmr Tovarniška zaloga koles,
Josip Peteline, Lili
i' .  Modistinja —
Minka Horvat,
Priporoča svojo veliko ealogo damskih in otroMdh klobukov, Športnih čepic in vseh potrebScin za ingr distke. — Popravila se točno in najcenejSe izvrši.
w Oglejte si velike izložbe, um
Angleško skladišče oblek
0. BMM. Liibliana. Mestni tig st. 5-6. Telefon it. \)l
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
d8žniko v in solnčnikov.
Popravila <e lzvrSajejo točno in solidno.