DOLENJSKI LIST
3t.IM£38|     Leto XVII.
MOVQ MESTO, četrtek, tL marca 1966
Izobraževanje je temelj napredka
Odkar smo začeli z reforme^ govorimo veliko več ln bolj poglobljeno o produktivnosti, rentabilnosti, izkoriščanju zmogljivosti, intenzifikaciji proizvodnje itd- Ti pojmi so nam bili znani že prej. Razlika je samo v tem, da so nam pomenili prej nekaj podobnega kot je človeškemu ušesu zelo oddaljena godba. Sliši jo — in nič več.
Naštete pojme pa smo zdaj sprejeli kot stvarnost- Vemo ln zavedamo se, da sta od njib odvisna proč vit gospodarstva in naša bodočnost. BTez dvoma je takšna sprememba v miselnosti napredek dovolj pa kljub temu le še ni. Ne bo preveč, če priznamo, da nimamo zadostne osnove storiti kaj več, kot pa sprejeti produktivnost, rentabilnost, intenzivnost itd. kot stvarnost in zahtevo časa Oglejmo si dokaze, da je to res.
V novomeški občini bi po kadrovski monografiji, izdelani za industrijo, gradbeništvo, promet in proizvodno obrt, potrebovali precej boljši kvalifikacijski sestav zaposlenih kot pa je dejanski. Tako bi smelo biti med zaposlenimi v omenjenih štirih panogah 4.108 delavcev za priučitev   (52,4  odst vseh),
dejansko pa jih je 5.397 (68,8 odst. od vseh); moralo bi biti 2 659 delavcev z nižjo strokovno izobrazbo (33,9 odst.), dejansko pa jih je samo 1.919 (24,4 odst od vseh); srednjo strokovno izobrazbo bi moralo imeti 746 zaposlenih (9,5 odst. vseh), dejansko pa jo ima samo 397 delavcev (5,1 odst. od vseh); visoko in višjo strokovno izobrazbo bi moralo imeti 330 delavcev (4,2 odst), čeprav je v omenjenih štirih strokah le 130 takšnih strokovnjakov ali 1,7 odst. od vseh!
Naštele številke povedo, da imamo v industriji, gradbeništvu in proizvodni obrti 1-289 ^kvalificiranih delavcev več kot bi jih smelo biti (to te 16,4 odst.), da imamo hkrati 740 kvalificiranih delavcev premalo (24,9 odst.), da imamo 349 srednje strokovnih delavcev premalo (46,8 °dst.) in da imamo končno ^00 višje in visoko izobraženih strokovnjakov (60,8 °dst.) premalo.
Kvalifikacijski sestav zaposlenih je torej naravnost zaskrbljujoče pomanjkljiv. Večja produktivnost, rentabilnost, mtenzivnejša proizvodnja itd-*0 ob tem res samo prazne besede in ndč več!. Rešitev te samo v kar se da pospe-^ern izobraževanju in v ^snejši štipendijski politiki. Nezainteresiranost ki jo ka-^jo delovne organizacije do °bojega, pa je več kot ne-razumljiva.
MILOŠ JAKOPEC

OD 31. MARCA DO 10. APRILA
TPa čas nestalno s pogostnimi   padavinami   in i ohladitvami.  Sneg skoraj °° nižin. Okrog 5. aprila 1 prehodno izboljšanje.
Dr. V. M.
PRED VI. KONGRESOM SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
Razjasnjeni pogledi
Mnogo stvari se je zadnja leta nabralo pred nami. Na različnih področjih smo hitro napredovali in včasih nismo niti imeli dovolj časa, da bi do dna premislili, kje so vzroki in zakaj smo se morali tu in tam zadovoljiti s polovičnimi uspehi ali pa smo celo doživljali poraze. Občani so dostikrat terjali odgovore na vprašanja, ki sd
jih sami niso znali pojasniti. Takih odgovorov vedno niso dobili, čeprav so v različnih oblikah zbiranja skušali izmenjati misli in priti stvarem do dna.
V takih pogojih so na številnih razgovorih Socialistične zveze marsikje spraševali, ali bo o teh stvareh spregovoril tudi VI. kongres SZDL Slovenije, ki je zdaj tik pred
durmi. Z velikim zaupanjem so se občani na predkongresnih razgovorih obračali na svoje delegate in jim posredovali svoja mnenja o našem dosedanjem  razvoju, o uspehih
in težavah, kj bi o njih spregovorili na kongresu.
Prav gotovo kongres ne bo mogel odgovoriti na vse, kar bi radi vedeli naši delovni ljudje, ko se sre-
(Nadaljevanje na 2. str.)
Ugledni gostje v restavraciji na Bregu
Pretekli teden v četrtek je večerjal v novomeški restavraciji »Na Bregu« podpredsednik republike Aleksandar Rankovič z ženo Slavko in sinom. Tovariš Rankovič je bil na zasebnem obisku na Dolenjskem.
V petek dopoldne se je ustavil za kosilo tudi nemški konzul iz Zagreba Wilhem Kmvitz z ženo in s pri (stelji
Pred V!, kongresom SZDL
V torek, 5. aprila, se bo v Ljubljani začel VI. kongres SZDL Slovenije in bo predvidoma zasedal tri dni. Prvi dan bo v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča plenarna seja (začela se bo ob 10. uri dopoldne), ko bodo razen uvodnega poročila prebrali tudi uvodne referate za delo posameznih komisij. — Delo kongresa se bo nato v pretežni meri odvijalo v osmih komisijah:
Za organizacijsko-politični razvoj SZDL, za vprašanja komune, za vprašanja kulture, za izobraževanje in vzgojo, ža znanost in znanstveno raziskovalno delo, za zdravstveno-socialna vprašanja, za gospodarsko-politična vprašanja in za zunanjepolitična vprašanja. Polemične razprave v teh komisijah, v katerih bodo delali tudi delegati iz 9 občin našega področja, naj bi omogočile, da bi s široko izmenjavo mnenj našli stališča o posameznih odprtih vprašanjih.
Kongresu in našim delegatom na njem želimo plodno in ustvarjalno delo, ki naj izoblikuje konkretne sklepe za nadaljnje delo SZDL.
Tovariša Ivan Maček in Miha Marinko pričakujeta prihod predsednika Tita na Čatež, od koder sta ga 26. marca pospremila na poti proti Gorenjski (Foto: Jožica
Tcppev)
Ivan 1
V soboto, 26. marca dopoldne, sta se v restavraciji »Na griču« ustavila predsednik skupščine SRS
Kostanjevičani gredo i »Zale« na Koroško
Zvedeli smo, da je upravni odbor Dolenjskega kulturnega festivala iz Kostanjevice na Krki sklenil dogovor za gostovanje članov PD Lojze Košak v deželi Miklove Zale. Ko-stanjeviški igralci, ki so pred meseci navduševali z odlično izvedbo te znane ljudske igre gledalce v raznih krajih Spod. Posav-ja, v Ljubljani in Zagrebu, bodo odpotovali na Koro-
ško, v soboto, 23. aprila, in zvečer istega dneva že igrali ob 19.30 v Ločah pri Baškem jezeru. Naslednji dan si bodo ogledali več znamenitosti na Koroškem in popoldne spet nastopili z Zalo, v po nedeljek, 15. aprila, pa bo do odpotovali na Dunaj kjer si bodo ogledali me sto in več njegovih zgodo vinskih kot kulturnih po seb7iosti. V torek popold
ne, 26. aprila, se bodo čez avstrijski Gradec in Maribor vračali domov.
Nedvomno pomeni obisk ko stanj eviških amaterjev v rojstni deželi Miklove Zale veliko priznanje za dolgoletno, požrtvovalno delo igralcev pod Gorjanci na kulturnoprosvetnem področju. Prizadevnim Kostanjevičanom iskreno želimo kar največji uspeh, ko bodo ponesli lepoto naše pisane in igrane besede med koroške brate. S svojim delom so zgradili še en most prijateljstva in sodelova?ija med sosednima državama.
tov. Ivan Maček in politič ni sekretar centralnega komiteja ZKS tov. Miha Marinko. Prišla sta nasproti predsedniku Titu, ki je malo pred deseto uro prispel v Slovenijo. Pridružila sta se mu in ga spremila na poti proti Ljubljani. Predsednik republike je bil namenjen v Planico, kjer^ si je v nedeljo ogledal smučarske polete.
Na motelu se je predsednik Tito ustavil le za nekaj minut. V imenu občanov brežiške občine sta ga pozdravila predsednik skupščine tov. Milan še-petavc in sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Vinko Jurkas.
Pred prihodom predsednika republike sta se Ivan Maček in Miha Marinko zadržala v kratkem po-menku z brežiškima predstavnikoma. Zanimala sta se za gospodarski razvoj
Brežic, za načrte v turizmu in perspektive občine nasploh. Srečanje je minilo v prijetnem vzdušju.
J. TEPEY
Danes seja ObS v Krškem
Danes ob 7 30 se je v Krškem začela 10. redna seja občinske skupščine, na kateri bodo razpravljala o lanskem razvoju gospodarstva v občini te ocenili možnosti za letošnji razvoj. Sklepali bodo o proračunu ObS za 1966, o predlogu odloka o upravljanju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in o določitvi vplivnih območij v krški občini. Zanimiva bo tudi razpraiva o predlogu oddelka za spi. zadeve in družbene službe ObS o začasnem zadržanju sklepa o potrditvi zar kljuičnega računa sklada za zdravstveno zavarovanje komunal, skupnosti »Posavje« za lansko leto.
PREDKONGRESNI OBISK PRI KOOPERANTIH
»HOČEM DELATI KOT MOJ OCE!«
Tudi pomočnik zveznega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo Ljubo Pet kovic meni, da bo kmetijstvo v novomeški občini bolj napredovalo le ob zagotovitvi boljših delovnih pogojev in z okrepljeno kooperacijo
22. marca sta novomeško občino obiskala in se zanimala za odmev na teze o razvoju kmetijstva pomočnik zveznega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo Ljubo Petković in član izvršnega odbora GO SZDL Makedonije Vasil Hadžar. Na sestanku s političnim aktivom in kmetijskimi strokovnjaki sta tudi povedala svoje vtise z obiska v kmetijskih organizacijah in nekaterih kooperantih na škocjanskem območju in ugodno ocenila prizadevanje za napredek v kmetijstvu.
Danica Močnik, 14, (levo), članica AK Novo mesto, je v nedeljo v Mariboru osvojila svoj prvi naslov — prvakinja Slovenije med mlajšimi mladinkami v teku na 800 m. Njeno sestro Katjo pa vidimo na desni sliki v trenutku, ko je v nedeljo na istem tekmovanju pretrgala ciljni trak in v krosu na 1000 m zmagala z velikim naskokom pred 25 tekmovalkami (Foto: F. Mlkec)
Gosta Petković in Hadžar sta pri obhodu družbenih kmetijskih obratov in med obiskom pri zasebnih kmetovalcih videla in zvedela marsikaj, kar je značilno za razvoj kmetijstva v novomeški občini. Spoznala sta dobre in slabe strani tega razvoja ter ugotavljala, da je kmetij-
stvo novomeške občine postavljeno v poseben položaj glede na pogoje, ki jih ima. Sicer pa sta spoznala samo to, kar so volivci v predkongresnih razpravah tolikokrat poudarili: da je treba kmetu zagotoviti boljše delovne pogoje!
»Ko sem prišel iz vojske, nisem pomislil, da bi delal
na kmetiji. Hotel sem S9 zaposliti v industriji, tako
(Nadaljevanje na 3. str.)
Voznik izdihnil pod cisterno
Pri Podgraeenu, na mestu, kjer Jo 25. marca zaneslo s ceste tovor-njak-hladilnik, ki ga Je po avtomobilski cesti vozil Stanko Cvija-nović iz Novega Sada, je pol ure kasneje zdrsnil s ceste tudi tovor-njak-cisterna tolminskega AVTO-PREVOZA, ld ga Je vozil Franc Zakol j iz Godoviča prt Gorici. Tolminski tovornjak se Jo skotalil 32 metrov daleč po strmini na travnik. Pod kabino je smrtno ranjen obležal voznik Franc 2akelJ. Hudo ranjenega sopotnika Marjana Pirt-ha so odpeljali v brežiško bolnišnico. Škode na fovorajaleu Jo ■* 150.000 N dinarjev.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
PRED VI. KONGRESOM SZDL
ZBORI VOLIVCEV ŠE, MORDA LE BOU PESTRI!
Skupina za komunalna vprašanja pri GO SZDL Slovenije je pred dnevi organizirala v sodelovanju z izdajateljskim svetom OBČANA posvetovanje o vplivu občana "na urejanje družbenih zadev v občini. Posvetovanje, ki je sodilo med predkongresne razprave Socialistične zveze, naj bi prispevalo k pojasnitvi vprašanj vloge in funkcij zborov volivcev v razvoju komunalne samouprave ter raznih oblik, s pomočjo katerih vplivajo občani na oblikovanje politike v občini. Menja in stališča s posvetovanja so nedvomno bogat prispevek k razpravi, tako da bo tudi kongresu laže oblikovati stališče o nadaljnjem razvoju te institucije neposredne demokracije.
V srednjeameriški državi Gvatemali spet vre. Stvari so se neposredno zapletle ob predsedniških volitvah, na katerih je zmagal opozicijski kandidat Juho Cesar Men-dez Montenegro, brat lani umrlega Maria Mendeza Montencgra. Le-ta pa je umrl v nenadnih okoliščinah in je vojaška junta navsezadnje razglasila, da je napravil samomor. Vendar je šlo očitno za političen umor, saj je bil Mario viden sindikalni voditelj in med ljudstvom zelo priljubljen. Julio Cesar dolži vojaško junto, da se je z umorom njegovega brata znebila nevarnega nasprotnika. No, že to osvetljuje razmere v tej latinskoameriški državi.
Juho Cesar se do bratove smrti ni bavil poklicno s politiko, potem pa se je odločil, da bo nadaljeval bratovo delo, kandidiral na predsedniških volitvah in — zmagal. Stranka, katere kandidat je bil — revolucionarna stranka — trdi, da je dobil na volitvah 54 odstotkov glasov, ka pomeni, da je dobil absolutno večino. Vlada pa ni hotela objaviti volilnih izidov in šele po enem tednu razglasila, da je dobil Mendez Montenegro le 44 odstotkov, kar pa je še vedno več kot sta dobila nasprotna kandidata. Vladni kandidat polkovnik Aguilar je dobil po vladnih poročilih 30 odstotkov glasov in kandidat skrajne desnice polkovnik Ponciano 26 odstotkov. Toda vlada noče predati poslov legalno izvoljenemu predsedniku, češ da nima absolutne večine in da mora o tem odločiti kongres. Tega pa so izvolili na isti dan kot predsednika in ima tudi v njem Mendez Montenegro absolutno večino, kar pomeni, da bodo poslanci njega potrdili za predsednika. Toda vladna volilna komisija trdi. da revolucionarna stranka   ni dobila v
kongresu 29 od 55 članov ampak manj, da volilni izidi še niso čisto jasni, da manjkajo še poročila z nekaterih volišč in tako dalje, torej bi hoteli ponarediti tudi te volilne izide. Dokončno se bo to vedelo 5. maja ko se bo zbral kongres, volilnih izidov za kongres pa vlada še ni objavila. Očitno nekaj kuhajo za kulisami, očitno se dogovarjajo s tistim, ki ima in je imel tudi doslej v Gvatemali poglavitno besedo — VVashingtonom.
PRED ZAPLETI
V GVATEMALI
V bližnji zgodovini Gvatemale je o tem dovolj dokazov in sedaj New York Times to odkrito priznava. — Takole je zapisal te dni: »Gvatemali je žal potreben predsednik, ki bo skušal rešiti težke socialne in gospodarske probleme dežele. Po podatkih medameriške banke za razvoj je Gvatemala v zadnjih dvanajstih letih, odkar so ZDA režirale strmoglavljenje prokomunističnega predsednika Arbenza, močno nazadovala ... « Priznajo torej, kdo je bil režiser gvatemalske drame leta 1954. In prav nič čudno ni tolikšno zanimanje ZDA za to deželo, saj je velikanska večina obdelovalne zemlje v rokah ameriške družbe »United Fruit«, ki ima v Gvatemali velikanske plantaže bananovca in praktično v rokah vse gvatemalsko gospodarstvo.
Leta 1954 so vrgli Arbenza in posadili na prestol polkovnika Castil-la Armasa. Tega je tri leta kasneje ubil njegov oicir, za krmilo države pa je prijel general Ydigoras Fuen-
tes, ki je mislil, da se je že dovolj utrdil na oblasti in razpisal volitve. Toda kandidiral je tudi meščanski demokrat in predsednik pred Arbenzom — Juan Jose Areval, polkovnik Peralta Azurdia ni čakal na volitve, temveč je izvedel državni udar ter se polastil oblasti, ki jo drži še sedaj. Demokratični pritisk je bil tolikšen, da je naposled moral razpisati volitve, na katerih je njegov kandidat pogorel.
To je na kratko zgodovina Gvatemale zadnjih 12 let. V vsem tem času pa niso rešili niti enega izmed perečih problemov dežele, zaradi česar se je razvilo gverilsko gibanje na severovzhodu dežele. Gibanje sicer ni enotno, ker je razcepljeno na prokitajsko strujo, ki jo vodi Marco Antonio Yon Sosa in mu pravijo »Kitajec«, pomembnejša je druga struja, pod vodstvom Luisa Augusta Turciosa Lime. Posebna značilnost odporniškega gibanja je v tem, da ga podpira vse kmečko prebivalstvo in da ima močno zaslombo v nižjem oficirskem kadru. Tako se gverilci lahko pri belem dnevu sprehajajo po mestih ter oskrbujejo iz vladnih skladišč. Med volitvami ni bilo bojev, niti jih zdaj niso obnovili, ker" čakajo na to, da bo legalno izvoljeni predsednik prevzel oblast.
Toda če mu jo vojaška junta ne bo dala? Kaj bo potem? Se mar obeta nova Dominikana? Mendez Montenegro pravi, da bi to pomenilo odkrito državljansko vojno, v kateri bi sodelovalo vse ljudstvo. Naposled pa je vse odvisno od tega, kako bodo v Washingtonu ocenili položaj in če se jim splača tvegati novo Dominikano, se pravi, da bi se ameriški vojaki neposredno vmešali v gvatemalske zadeve.
Kocka bo kadi a 5. maja, ko bodo v kongresu glasovali o predsedniku.
Dosedanja praksa v stikih občinske skupščine z občani kaže, da so imeli občani navzlic določilom ustave, občinskih statutov, statutov delovnih organizacij in krajevnih .skupnosti ter drugih zakonitih predpisov majhne možno sti, da so odločilno sodelovali v upravljanju, pri oblikovanju občinske politike ter po litike v republiki in zvezi. V kolikšnem obsegu je tako sodelovanje doseženo, je od visno slej ko prej od mate rialne osnove občine, od razvitosti družbeno političnih odno -ov in vsebine ter delovnih metod poMHčnih organizacij in samoupravnih organov.
Občani so nemalokrat ugo tavlji !i, da so bili v bližnji preteklosti brez obširnejše razprave sprejeti pomembni zakoni, ki močno posegajo v njihovo življenje in dejavnost ter inrajo tudi posledice. Ustava, statuti in drugi družbeni akti res ne določajo, da občani sprejemajo zakone — to delajo predstavniški organi, ki so jih občani izvolili iz svoje sredine — tega pa ti tudi ne zali te vajo. Za vzdrževanje demokratičnega vzduš j a v občini, republiki in zvezi pa je potrebno, da se pred
i : I   ... >
stavniško telo, ki pomembne akte sprejme, prej posvetuje z občani, jim obrazloži pomen in namen novih zakonov in njihove pripombe tudi upošteva.
Na posvetovanju je zlasti izstopalo vprašanje, kako je z zbori volivcev danes in kako bi naj bilo v prihodnje, ali so še potrebni, če so, ali jih je morda potrebno izpopolniti ali nadomestiti z novimi oblikami. Niso bila ravno osamljena mnenja nekaterih, ki so zagovarjali ukinitev zborov volivcev in so se bolj navduševali za sodobnejše oblike, kot so javne tribune, in za kar največjo uporabo sredstev informacij-Naposled je prevladalo mišljenje, naj zbor volivcev, kot ga danes poznamo, le ostane, dati pa mu je treba pravilno mesto v sodobni stvarnosti. Zato bi bilo treba razmišljati o tem, da se možnosti informiranja in soodločanja še povečajo, in ne, da zbore občanov odpravimo! Pri tem tudi organov družbe nega upravljanja in delavskega samouprvaljanja, ki že in še kako lahko prenašajo mnenja in sklepe občanov na višje organe, ne bi smeli pozabiti! Sd.
je bodo obravnavale kulturo, izobraževanje in vzgojo, znanost in znan-stveno-razisko valno dejavnost, zdravstveno-socialna vprašanja, gospodarsko-politične probleme in zunanje politične odnose.
Zadnje tedne smo v našem časniku obravnavah najrazličnejše zadeve, o katerih so govorili v predkongresnih razpravah. Iz teh sestavkov je bilo videti, da pri tem nikakor ne gre za to, da bi kdo povedal edino pravilno resnico. Na predkongresnih razgovorih so občani navajali različne probleme, pa tudi svoja mnenja, kaj bi bilo treba storiti, da bi
hitreje zmagovali različne težave in dosegah boljše uspehe. Skozi vse te razprave pa se je vlekla rdeča nit misli, kaj onemogoča, da bi bili delovni ljudje resnični upravljavci svojega življenja in kaj narediti, da bi to poštah.
Ta rdeča nit bo seveda prisotna tudi na kongresu, že sam delovni naslov kongresa nam priča, da bo njegova osrednja naloga s stališča občana samoupravi j avca obrniti pogled na našo preteklo pot in pokazati, kako naprej. Bržčas bo na kongresu prevladovala kritična misel. Saj uspehi govorijo že sami po sebi in jih ni treba še po-
sebej poudarjati, pač pa je treba kritično pregledati, kaj je bilo dobro, kaj ne velja in kaj bi moralo biti boljše.
Zakaj občani mnogo pričakujejo od kongresa? Vsak tak zbor predstavnikov z vseh koncev republike ali države, če je šlo za zvezni kongres, je pomenil mejnik v našem razvoju. Bodisi, da je dal smernice ali pa sprejel take sklepe, s katerimi so bili oboroženi delovni ljudje pri svojih vsakdanjih opravilih. Spomnimo se samo VII. kongresa Zveze komunistov, ki je sprejel program, po katerem smo uravnavali in ureja-
mo marsikaj v našem življenju. V. kongres Socialistične zveze Jugoslavije leta 1960. je nakazal stvari, ki jih zadnja leta uresničujemo: sprejel je stališče, naj bi sprejeli novo ustavo, ki bi ustrezala dotedanji stopnji razvoja samoupravljanja, opozoril je na nujnost, da se moramo bolj posvetiti večji produktivnosti, boljši organizaciji in takemu gospodarjenju, da bodo delovni ljudje iz dneva v dan bolje živeli. Čeprav smo marsikdaj nezadovoljni s tem ali z onim, čeprav imamo mnogo kritičnih pripomb, da še ni vse tako, kot bi moralo biti in bi včasih tudi lahko bilo, je vendar treba priznati, da so se življenjski pogoji iz leta v leto le zbol j sevali za veliko večino občanov. VII. kongres Zveze komunistov lani je opozoril, da moramo hitreje in bolj dosledno izpolnjevati določila nove ustave in skrbeti, da bodo njeni členi postali meso in kri odnosov med ljudmi.
Veliko pričakovanje delovnih ljudi, da bo VI. kongres SZDL Slovenije začrtal in jasneje zastavil za območje naše republike marsikaj, kar nas teži in ovira, pa seveda ne bo izpolnjeno, če bi mislili, da lahko že sam kongres vpliva na nadaljnji napredek. Kongres bo sprejel stališča, razjasnil številne poglede, povezal v predkongresnih razpravah izražene misli. Potem pa bo na nas vseh, da se bomo vneto lotili uresničevanja sprejetih zamisli. Te smo pomagali graditi- na sestankih in razgovorih o predkongresnem obdobju, kongres pa jih bo prereše-tal in dopolnil, potem pa bodo nastopile svojo pot uspešno in življenje spre^ minjajoče, če bodo občani — v različnih organih samoupravljana in vsak na svojem mestu tudi vztrajno delali po njihovih na-potdlih.
RAZJASNJEN POGLEDI
(Nadaljevanje s 1. str.) čijejo v vsakdanjem življenju z najrazličnejšimi problemi. V predkongresnih pripravah, kj so trajale več kot pol leta, pa so občani  že sami napravili
izbor najpomembnejših zadev, o katerih bo moral spregovoriti kongres. Nekaj posebnega bo že
to,   da bo kongres delal
kar v osmih komisijah. O dosedanjem razvoju ter o bodočih nalogah Socialistične zveze bo razpravljala komisija za organizacij-sko-politični razvoj SZDL. Vloga občana pri določanju in uresničevanju, politike v komuni bo najbrž temeljni predmet razprav v komisiji za vprašanja komune. Posebne komisi-

O IV. PLii,JViiVL\.hi .siiiJA <Utk J&Kfifc Prejšnji teden je bila IV. plenarna seja CK ZKS, ki je imela nalogo, da v okviru splošne idejno-pohtične usmeritve CK ZKJ razčleni posebnosti družbenih razmer v naši republiki in posebnosti idejnih gibanj v Zvezi komunistov Slovenije. Uvodno besedo je imel politični sekretar CK ZKS Miha Marinko, ki je med drugim dejal, da so sklepi III. plenuma CK ZKJ tako konkretni zato, ker bi bila sicer nevarnost, da bi ostali le dokaj neučinkovita deklaracija. Govoril je tudi o tem, da je treba odločno preprečiti prikrite težnje proti uresničevanju temeljnih smotrov reforme.
Referat je imel sekretar CK ZKS Albert Jakopič-Kajtimir. Med drugim je dejal, da bo pritisk proti silam etatizma tem uspešnejši, čim bolj bomo krepili samoupravne odnose v delovnih organizacijah. Problemov reforme ni mogoče obravnavati parcialno in kampanjsko, temveč je treba prihajati k njim sistematično, analitično in organizirano. Idejne in akcijske enotnosti komunistov ni mogoče doseči tako, da bi dušili ustvarjalno pobudo, pogumno iskanje novih ustreznih rešitev na vseh ravneh in v vseh sferah družbenega življenja.
V razpravi so poudarili, da morajo biti komunisti nosilci boja proti stiliiji in prakti-cističnim gledanjem, ki zahtevajo rešitve, ki niso zasnovane na produktivnosti. Od notranje strukture Zveze komunistov in razvoja demokratičnih odnosov v njej je odvisna vloga, ki jo mora imeti ta organizacija kot vodilna sila v sistemu samouprav-
Iz razprav posameznikov povzemamo še tele misli:
Zakaj je sorazmerno največ izstopov iz Zveze komunistov med delavci? Mnogi mladi ljudje menijo, da so odločitve še preveč zunaj samoupravnih organizacij. Hitreje je treba izboljševati kadrovsko strukturo zaposlenih, ker sicer ne bomo mogli modernizirati našega gospodarstva. Do pomanj-
odloča w mm
. REFORME
kljivosti raznih funkcionarjev ZK je treba zavzemati jasnejša stališča. Za naš razvoj je potrebno čimveč ustvarjalne kritike. Nekateri komunisti se sicer zavzemajo za načela samoupravljanja, v praksi pa jih pogosto ne upoštevajo. Itd.
Na plenarni seji so sprejeli komunike, v katerem je med drugim rečeno, da je IV. plenum CK ZKS soglasno potrdil in osvojil temeljna izhodišča idejnopolitičhega delovanja komunistov v duhu sklepov III. plenuma CK ZKJ. Komunisti si bodo prizadevali za nadaljnje razvijanje samoupravnih odnosov in uresničitev reforme. Na plenumu so poudarili nujnost nadaljnjega razvijanja mednacionalnih odnosov v duhu načel VIII. kongresa ZKJ.
■ TITO V PLANICI. Poletom na veliki skakalnici je v nedeljo prisostvoval tudi pokrovitelj tekmovanja predsednik republike Tito. Po končanem tekmovanju, na katerem
je naš skakalec Zaje izboljšal jugoslovanski planiški rekord na 119 metrov, je Tito izročil prvouvrščenim tekmovalcem priložnostna darila. Predsednik je bil zelo zadovoljen z rezultati tekmovanja.
S POPRAVKI MED STARIMI IN NOVIMI POKOJNINAMI? Predlagani so popravki v zakonu o pokojninah, Id ima, kakor vemo, precej pomanjkljivosti. Vendar menijo, da bodo le delno uredili probleme, ki so se pokazali med uveljavljanjem novega pokojninskega sistema, in da bo treba bržčas vnesti v zakon še nove popravke.
M NAJVEČJE SKLADIŠČE V SLOVENIJI. »Javna sldadišča« v Ljubljani grade največje skladišče v republiki. V novih skladiščnih prostorih bo, ko bodo zgrajeni, prostora za 1600 vagonov blaga. Tako veliko skladišče je bilo slovenskemu gospodarstvu že zdavnaj potrebno.
H KDAJ ATOMSKA ELEKTRARNA? Na dvodnevnem posvetovanju jedrskih in drugih strokovnjakov v Novem Sadu so menili, da se atomske elektrarne tehnično in gospodarsko lahko vključijo v naš elektroenergetski sistem že v prihednjem desetletju.
H SREDNJEROČNI PLAN KONEC APRILA V SKUPŠČINI. Osnutek družbenega plana o razvoju Jugoslavije do leta 1970 bo aprila v javni razpravi, nato pa bodo konec meseca o njem razpravljali skupščinski zbori zvezne skupščine. Zdaj ga proučuje posebna skupščinska komisija.
m BORIS KRAIGHER V KOPRU. Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher je te dni obiskal Koper, kjer si je ogledal tamkajšnjo luko in se pogovarjal z gospodarstveniki koprskega območja.
a*      DOLENJSKI  l I S 1
Št. 13 (836)
Kaznujmo malomameže!
Na zadnji seji občinske skupščine v Brežicah so se odborniki pritožili nad nediscipliniranostjo nekaterih lastnikov sadnega drevja. Zahtevali so, naj občinska inšpekcijska služba poostri nadzor nad izvajanjem odloka in brez odloga kaznuje vse, ki se nočejo ravnati po predpisih. S takim ravnanjem povzročajo škodo predvsem tistim, ki redno zatirajo sadne škodljivce.
OB RAZPRAVAH O SISTEMU ZAVAROVANJA
Prostovoljno zavarovanje
Sedaj potekajo razprave o predlogu Jugoslovanske skupnosti zavarovanja glede spremembe v sistemu zavarovanja. Po teh predlogih bi bila najvažnejša sprememba v tem, da bi obvezno zavarovanje preusmerili na prostovoljno. Obvezno zavarovanje naj bi ostalo kot stalna oblika zavarovanja samo še v javnem prometu, da bi bile trebje osebe zavarovane glede
škode in posledic v primeru nesreče. Kot začasna oblika pa bi ostalo zavarovanje osnovnih in obratnih sredstev in sredstev skupne porabe delovnih in drugih organizacij, v prehodnem razdobju treh let.
Razprave, ki o teh predlogih potekajo v pristojnih zveznih organih, poudarjajo, da je temeljna zamisel predlaganih sprememb v sistemu za-
?aradi požarov v gozdovih trpimo zlasti spomladi veliko, včasih neprecenljivo škodo. Največkrat jih povzročijo otroci, pastirji in izletniki. Na sliki vidimo, kako Je nekdo pospravljal njivo v bližini gozda, zakuril ogenj in ga pustil goreti samega
(Foto: M. Radenkovič)
mm DELATI KOT MOJ OČE!«
(Nadaljevanje s 1. str.)
kot je napravilo že toliko in toliko kmečkih fantov,« je zatrjeval mlad kooperant v Gorenji vasi. »Kasneje sem se premislil,« je nadaljeval, »saj je ob reformi le začelo kazati, da se bo na kmetiji bolje živelo. Zdaj pogodbeno redim pitance za zadrugo. Seveda sem se poprej prepričal, ali se to splača. In splača se. Samo to bi rad Povedal: nočem delati tako, kot je moj oče, z zastarelimi   orodji! Hočem
Prašičev dovolj, a malo kupcev v Brežicah
Na tedenskem sejmu prašičev v Brežicah je bilo v soboto, 28. marca, 700 prašič kov v starosti do treh mescev, in 5(j t starosti nad 3 ittešece. Mlajših od treh me Secev je bilo prodanih samo SlO s ceno 1000 dinarjev za kg žive teže, starejših pa 15 s ceno do 500 dinarjev za kfe žive teže.
Novo mesto: s ceno še navzdol
Rejci prašičev so pripelja 1 »a novomeško sejmišče 28. ni«rca 581 pujskov, prodanih pi4 Je bilo 494. Promet je bil °ka,j živahen, kupcev pa ne prt'več, zato so morali živi-ft0rpjci v ceni spet nekoliko Popustiti. Manjši prašički so VelJali 12.000 do 18.000 din, pa 19.000 do 33.000 dinarjev.
pridelovati na sodoben način! Vem, da bi to dosegel samo, ko bi imel stroje, skratka vse potrebne pripomočke, ki jih sodobno kmetovanje terja.«
Ta fant ni edini, ki je prišel do spoznanja, da mu lahko samo stroji o-mogočijo boljše delovne pogoje. Ni edini, ki gospodari, kot pravimo, s svinčnikom v roki. čedalje večje so zahteve kmetovalcev po boljših pogojih. Kako delo v kmetijstvu opraviti najhitreje, najbolj kvalitetno? O tem razmišljajo vsi napredni gospodarji, teh pa, kakor sta se prepričala tudi tovariša Petković in Hadžar, ni malo. Seveda razmišljajo predvsem, kako bi prišli do tako imenovane drobne kmetijske mehanizacije. Ena' pot je kreditiranje. Kmetu je treba omogočiti nakup strojev. Če se lahko dobi kredit za osebno vozilo, bi se moral tudi za kosilnico, sejalnico, traktor. Težava je tudi v tem, ker v domačih trgovinah takih strojev ni dobiti, četudi jih domača industrija izdeluje. Premožnejši bi lahko take stroje dobili iz tujine, ko bi bile carine manjše. Vendar samo v uvozu ni rešitve. Potrebno bi bilo podrezati v domačo industrijo, naj ta pošlje na naš trg, kar zdaj predvsem izvaža.
Člani političnega aktiva in kmetijski strokovnjaki so pomočniku zveznega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo ter gostu iz Makedonije prikazali pest-
ro sliko težav, zavoljo katerih kmetijstvu ne gre. Povedali so, da zdaj vsi pričakujemo, da bosta rešitev za kmetijstvo nakazala najprej republiški in nato še zvezni kongres Socialistične zveze.
Delo rudarjev je premalo pridobitno
Ob lanskem povečanju cen premoga se je ekonomičnost v senovskem premogovniku povečala za 5,7 odst. Žal so hkrati večji tudi proizvodni stroški, rudnik pa bo moral plačevati novo dajatev: dodatni prispevek za pokojninsko zavarovanje rudarjev. Cene premoga kljub dosedanjim povišanjem se vedno niso na ravni mednarodnih cen.
Ekonomičnost proizvodnje zmanjšuje poleg naštetih še nekateri činitelji: vedno več je drobnega premoga, kj ima nižjo ceno in vedno več kopljejo na obzorjih, ki imajo večji jamski pritisk. Slednji delo zelo ovira, zato nastaja vprašanje: kako nakopati dovolj premoga za plan in kako naj bo proizvodnja ekono nomična? R. K
9. aprila bo slavila semiška ISKRA
Kolektiv tovarne kondenzatorjev v Semiču bo 9. aprila slavil 15-letnico obstoja. Ob tej priložnosti bodo priredili krajši kulturni program, zatem pa bodo odlikovani najboljši in najzaslužnejši člani kolektiva.
varovanja v skladu z družbenim in gospodarskim razvojem, posebno pa s sistemom samoupravljanja, kjer je področje zavarovanja kot sistem zaostajalo. S predlaganimi spremembami bi se rešili mnogih administrativnih elementov, ki so doslej onemogočali, da bi zavarovanje postavili na ekonomsko osnovo.
Pokazalo se je tudi, da so predvidene izjeme od osnov prostovoljnega zavarovanja nujne, saj gre pri zavarovanju v javnem prometu predvsem za posredno zavarovanje tretjih oseb in šele potem za zavarovanje samih zavarovancev. V drugem primeru gre za začasni režim na zelo velikem in važnem področju, tako s stališča zavarovancev in zavarovalnih zavodov, kot s stališča družbene skupnosti. Zato je prehodni rok obveznega zavarovanja nujen za uresničenje take preusmeritve. Nekateri tudi menijo, da bi prehodno razdobje bilo lahko tudi nekoliko krajše, kot je predlagano zdaj, na primer samo eno leto.
Precej kritik leti na predlog Jugoslovanske skupnosti zavarovanja glede spodbujanja delovnih in drugih organizacij, da bi svoja osnovna in obratna sredstva zavarovala. Opozarjajo namreč, da bi ne dosegli zaželenega namena — utemeljiti zavarovanje na ekonomski osnovi in na načelu prostovoljnosti—, če bi skušali to spodbujanje doseči z intervencijo sredstev skupnih rezerv družbeno-po-litičnih skupnosti in ukinitvijo oprostitve davkov in dajanja drugih olajšav v zvezi s škodami po tveganjih, s katerimi je moč zaključiti zavarovanje. Taka rešitev je ocenjena kot nadaljnje administrativno vmešavanje v sistem zavarovanja. Mimo tega tudi ni gotovo, če bi s tako rešitvijo dosegli vidnejši uspeh, glede na to, da je dejstvo take rešitve depresivno in ne preventivno. Tudi ne bi tak ukrep prizadel samo delovno organizacijo, temveč tudi družbeno-politično skupnost, saj se dejavnost oškodovane organizacijo ali sploh ne bi mogla nadaljevati, ali pa ne v prejšnjem obsegu, kar bi vplivalo na zmanjšanje dohodkov družbeno-poli tične skupnosti in lahko izzvalo še druge težave.
Namesto tega. bi spodbujanje prostovoljnega zavarovanja osnovnih in obratnih sredstev lahko veliko bolj učinkovito vključili v bančni mehanizem.        M. KOBRIC:
Popravek oglasa »Uporov« iz Šentjerneja
Popravljamo tiskarsko napako iz oglasa »Iskre« — obrata »Upori«, Šentjernej, ki smo ga objavili prejšnji teden v našem tedniku: .... razpis velja do 10. aprila 1966 in ne do 10. marca 1966, kakor je bilo po pomoti tiskano.
UREDNIŠTVO

SMQPR\$WEK, ZA NOVO
ŠOLO
--U-J
Ivanček, tale stric pa še pogledal ni plakata! Najbrž ne zna brati ali pa je pozabil, da je nekoč tudi on hodil v šolo!
Kmetijski nasveti
MEŠANA GNOJILA
Ker odpade večkratno trošenje in ker je enostavneje gnojiti z mešanimi gnojili, se ta tudi pri nas vse bolj uveljavljajo. Teh je čedalje več, ker imajo v sebi različne količine posameznih hranil. Na VTečah mešanih gnojil so napisi N : P : K, kar pomeni razmerje dušika, fosforja in kalija. Če je to razmerje na primer 4:6:8: pomeni, da je v stotih kilogramih gnojila 4 kg čistega dušika, 6 kg fosforja in 8 kg kalija. V Ameriki izdeluje industrija že čez tisoč najrazličnejših mešanic, tako da se niti strokovnjaki več ne spoznajo. Pri nas ta bojazen ni potrebna. Tovarna dušika v Rušah izdeluje:
■ NITROFOSKAL. 2e ime pove, da vsebuje vse tri sestavine, če je bolj črne barve, ima v sebi apneni dušik, če je svetlejši pa amonijev nitrat. Kako hitro deluje, je odvisno predvsem od dušika. Zato se temnejši počasneje topi kot svetlejši, ki ga lahko uporabljamo tudi za dognojevanje mladim rastlinam. Trosimo ga lahko do 600 kilogramov na hektar. Ni-trofoskala z oznako 4 : 14 : 11 in 4: 18 : 12 uporabljamo največ za gnojenje žit in travnikov in to v jeseni s tem, da spomladi dognojujemo z dušikovimi gnojili. Nitrofoskala 4 : 9 : 18 in 6 : 8 : 16 vsebujeta 18 oziroma 16 kilogramov kalija v 100 kg gnojila in sta gnojili za rastline, ki potrebujejo veliko kalija: krompir in druge okopavine ter za vinsko trto. Nitro-foskal brez dušika z oznako 0 : 20 : 20 je uporaben za gnojenje travnikov in pašnikov na zalogo, ki jim v dobi rasti dodajamo po potrebi dušikova gnojila.
H9 KAS (kalijev amonijev sulfati je mešano gnojilo z običajnim razmerjem 4 : 8 : 8. Ni dobro za kisla zemljišča. Trosimo ga lahko do 800 kilogramov na hektar.
Če nimamo na razpolago mešanih gnojil, jih lahko tudi sami zmešamo, vendar ne kar vsevprek. — Osnovno načelo je, da ne smemo mešati gnojil, ki vsebujejo apno — kalcij (na primer Tomaževa žlindra ali apneni dušik) z gnojili, ki vsebujejo amo-niakalni dušik (na primer amonijev sulfat, nitromon-kal), ker med njimi takoj nastane kemično spajanje, ki iz gnojila izrine dušik v zrak, ki je s tem izgubljen za rastlino.
Kljub pogostni kislosti naših tal ni bilo rečenega kaj več o apnenju tal z zmletim apnencem, živim apnom, sadro ali laporjem zato, ker ta način ni dal takih uspehov kot so bili. stroški in se redkokdaj uporablja. Pri vseh gnojilih, ki vsebujejo apno, pa so bili bralci posebej na to opozorjeni. Prav tako ni bilo več besede o tako imenovanih mikrognojilih — (borova, manganova, cinkova, bakrova), ki jih potrebujejo rastline z velikimi donosi, katerih pa pri nas še ne dosegamo. Ničesar ni bilo rečeno o bakterijskih gnojilih (nitragin, azotobakterin, mikorizin)., ki so v bistvu drobnoživke, sposobne pretvarjati dušik iz zraka v obliko, dostopno rastlinam.
Na željo nekaterih bralcev bomo prihodnjič še enkrat na kratko pregledali, kako gnojiti posameznim rastlinam.
Kadrovska komisija mreže
Tovarne obutve PEKO, Tržič
razglaša  za svojo poslovalnico
PEKO Krško
prosto delovno mesto
TRGOVSKEGA POMOČNIKA OZ. POMOČNICE
Pogoji za zasedbo delovnega mesta so:
— kvalificiran delavec (delavka) v trgovini
— poln delovni čas
— delo za določen čas.
Nastop dela po dogovoru. Prijave sprejema kadrovski oddelek delovne organizacije do 5. aprila 1966.
Var ču i m o za stanovanj al

Objavljamo Pravilnik o zbiranju namenskih sredstev gospodarskih in drugih organizacij ter družbeno političnih skupnosti za kreditiranje stanovanjske izgradnje, kakor tudi Pravilnik o varčevanju in posojilih občanov za nakup in gradnjo stanovanj Dolenjske banke in hranilnice Novo mesto. Oba pravilnika sta bila sprejeta na seji izvršilnega odbora Dolenjske banke in hranilnice v Novem mestu 22. marca 1966.
Pravilnik o zbiranju namenskih sredstev gospodarskih in drugih organizacij ter družbeno političnih skupnosti za kreditiranje stanovanjske izgradnje
1. člen
Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: banka) zbira sredstva, ki so jih gospodarske in druge organizacije ter družbeno politične skupnosti (v nadaljnjem besedilu: deponent) namenile za stanovanjsko izgradnjo, da se tako z združenimi sredstvi zagotovi kreditiranje stanovanjske izgradnje.
2. člen
Namenska sredstva za stanovanj sko izgradnjo predstavljajo:
— del sredstev sklada skupne porabe, ki je po zvez-zaeija določila za stanovanjsko izgradnjo:
— del sredstev sklada skup ne porabe, ki jih je po zvez nih in drugih predpisih namenjen za stanovanjsko izgradnjo;
— sredstva, ki se bodo iz drugih virov namensko izločila za stanovanjsko izgradnjo.
_       3. člen
Organizacija, ki namensko vloži pri banki glede na 1. odstavek 2. člena tega pravilnika našteta sredstva za stanovanjsko izgradnjo in jih veže na določen rok, pridobi pravico do kredita po pogojih tega pravilnika. Najkrajši rok deponiranja sredstev je 13 mesecev.
4. člen Višina kredita, do katerega je upravičena organizacija po izteku depozitnega roka, je odvisna od dobe in zneska deponiranih sredstev.
5. člen
Banka bo odobravala kredite po naslednji lestvici:
— depozit z rokom najmanj 13 mesecev — odobreni kredit 50 odst. od deponiranih sredstev;
— depozit z rokom najmanj 18 mesecev — odobreni kredit 100 odst. od deponiranih sredstev;
— depozit z rokom najmanj 24 mesecev — odobreni kredit 150 odst. od deponiranih sredstev.
6. člen
Pravice in dolžnosti organizacije ter banke, ki izhajajo iz vloženih in vezanih sredstev, se določijo s pogodbo o deponiranju sredstev.
7. člen
Po izpolnitvi pogojev in pogodb o deponiranju sredstev skleneta deponent in banka pogodbo o kreditu v okviru pogojev, ki jih določa pogodba o deponiranju sredstev.
8. člen
Sredstva, deponirana pj tem pravilniku, bo banka obrestovala po 1-odstotni obrestni meri, za odobrene kredite pa zaračunavala 2-od-stotno obrestno mero.
9. člen
Doba vračanja odobrenega kredita je dvakratni rok deponiranja sredstev. Odplačilo kredita se prične z dnem izkoriščanja kredita.
10. člen
Od sklenjene pogodbe lahko odstopita pogodbeni stranki le sporazumno.
•11. člen
Organizacije, ki razpolagajo z manjšimi sredstvi za stanovanjsko izgradnjo, se namesto oročitve celotnega zneska naenkrat lahko poslužujejo sistema varčevanja z vplačili enakih in zaporednih mesečnih obrokov na način, kot je to predvideno v pravilniku za občane.
12. člen
Podjetju oz. organizaciji, ki vloži v kreditni sklad banke sredstva skupne porabe namensko za stanovanjsko izgradnjo, se takoj odobri 150 odstotni kredit za dobo 20 let po 1-odstotni meri.
13. člen
Krediti za stanovanjsko izgradnjo so namenski in jih je mogoče uporabljati le za nakup, gradnjo in adaptacijo stanovanj za pridobitev nove stanovanjske površine.
14. člen
Zbiranje oročenih sredstev in dajanje kreditov gospodarskim in drugim organizacijam ter družbeno političnim skupnostim izvršuje osrednja poslovna enota ter podružnica.
15. člen
Ta pravilnik je spreje* izvršilni odbor banke 22. marca 1966 in velja od dneva sprejema.
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
Pravilnik o varčevanju in posojilih občanov za nakup in gradnjo stanovanj Dolenjske Banke in hranilnice Novo »to
SPLOŠNE DOLOČBB
1. člen
Za pospeševanje stanovanjske izgradnje daje banka občanom kredite po pogojih, ki jih določa ta pravilnik.
2. člen
Stanovanjska izgradnja, ki jo banka kreditira po tem pravi'niku obsega nakup novih stanovanj, gradnjo in dograditev novih stanovanjskih hiš ter adaptacijo že obstoječih zgradb in pridobitev novih stanovanjskih površin.
/ * 3. «n
Pravico do kredita iz 2. člena tega pravilnika ima vsak občan, ki izpolni enega izmed naslednjih pogojev:
— da skiene z banko pogodbo o namenskem varčevanju za stanovanjsko izgradnjo;
— da oroči pri banki hranilno vlogo za čas, kot ga predvideva ta pravilnik;
— da je v'njegovem imenu izvršeno vplačilo v kreditni sklad banke.
NAMENSKO VARČEVANJE 4. člen
Občan, ki se odloči za namensko varčevanje, se s pogodbo zaveže, da bo plačeval banki redno zaporedne mesečne obroke, ki so določeni v pogodbi in tako prihranil določeno vsoto. V pogodbi do ločena vsota je osnova za iz-
račun pravic, ki' si jih občan pridobi z varčevanjem.
Mesečni obrok ne more biti nižji od 100 N dinarjev, varčevalna doba pa ne more biti krajša od 13 mesecev.
Najdaljša doba varčevanja je 10 let.
5. člen
če občan zamudi s plačilom enega ali več mesečnih obrokov, se mu varčevalna doba podaljša za toliko časa, kolikor je z obroki zaostal.
6. člen
Z višjimi in izrednimi vplačili se pridobi višja osnova za kredit, vendar le od zneskov, ki so bili vplačani najmanj 13 mesecev pred pote-., kom pogodbenega roka in ob pogojih, ki veljajo za dogo-
vorjeno dobo varčevanja. S takimi vplačili se ne more pridobiti skrajšanje pogodbenega roka za pridobitev pravice do kredita iz pogodbenih osnov.
7. člen
Obrestna mera za vlogo občana je 1 odst. in se pripiše ob koncu vsakega leta k vloženi glavnici. Obrestna mera za odobreno posojilo je 2 odstotka.
8. člen
Občan in banka skleneta pogodbo o varčevanju, ki mora vsebovati: višino mesečne vloge, varčevalno dobo, znesek ob koncu varčevalne do-
be, višino posojila, na katerega ima varčevalec pravico, obrestno mero za vlogo in obrestno mero za posojilo.
9. člen
Po preteku pogodbeno določene varčevalne dobe in izpolnitvi vseh pogojev po pogodbi odobri banka varčevalcu posojilo v višini in za dobo, kot jo določa ta pravilnik.
10. člen
Banka bo odobravala posojila po izpolnitvi pogojev o varčevanju za dobo 13. mesecev do 6 let po naslednji lestvici:
Mesečni Ooha Pripadajoči Doba
obrok ijooa odstotek vračanja
varčevanja varčevanja kredita posojila
100,00 13 mes. 75 odst. 4 leta
200,00 13 mes. 75 odst. 4 leta
300,00 13 mes. 75 odst. 4 leta
400,00 13 mes. 75 odst. 4 leta
500,00 13 mes. 75 odst. 4 leta
100,00 2 leti 100 odst. 6 let
200,00 2 leti 100 odst. 6 let
300,00 2 leti 100 odst. 6 let
400,00 2 leti 100 odst. 6 let
500,00 2 leti 100 odst. 6 let
100,00 3 leta 125 odst. 8 let
200,00 3 leta 125 odst. 8 let
300,00 3 leta 125 odst. 8 let
400,00 3 leta 125 odst. 8 let
500,00 3 leta 125 odst. 8 let
100,00 4 leta 150 odst. 10 let
200,00 4 leta 150 odst. 10 let
300,00 4 leta 150 odst. 10 let
400,00 4 leta 150 odst. 10 let
500,00 4 leta 150 odst. 10 let
100,00 , 5 let 175 odst. 12 let
200,00 5 let 175 odst. 12 let
300,00 5 let 175 odst 12 let
400,00 5 let 175 odst. 12 let
500,00 5 let 175 odst. 12 let
100,00 6 let 200 odst. 15 let
200,00 6 let 200 odst. 15 let
300,00 6 let N    200 odst. 15 let
400,00 6 let 200 odst. 15 let
j       500,00 6 let 200 odst. 15 let
Varčevalna doba najmanj 7 let — 225 odst. kredita od vloge;
varčevalna doba najmanj 8 let — 250 odst. kredita od vloge;
varčevalna doba najmanj 9 let — 275 odst. kredita od vloge;
varčevalna doba najmanj 10 let — 300 odst. kredita od vloge.
Doba varčevanja od sedem do deset let je urejena po naslednjih načelih:
— del posojila v višini 40 odst. od upravičenega zneska se odplača v dobi, ki je enaka varčevalni dobi;
— ostali del posojila se od plača v dobi 15 let, vendar tako, da mesečni obrok odplačila ne more biti manjši od mesečnega varčevalnega zneska, skupna doba odplačevanja pa ne daljša od 25 let. Ta del posojila se začne odplačevati, ko je odplačan prvi del posojila.
NAMENSKO OROČANJE HRANILNIH VLOG
11. člen
Občan, ki z enkratnim vplačilom naloži pri banki hranilno vlogo za določen čas, ima pravico do posojila za gradnjo stanovanj po določ bah tega pravilnika. Najkrajša doba oročitve je 13 mesecev, najdaljša pa 5 let.
12. člen
Sredstva, ki jih na ta način občan vlaga v banko, so lahko njegova lastna sredstva ali pa kombinirana s sredstvi, ki jih je dobil kot kredit od kolektiva.
13. člen
Banka bo odobravala posojila na podlagi oročanih hra-
nilnih vlog po naslednji lestvici:
— za dobo oročitve 13 mesecev — 75 odst. kredita od vloge;
— za dobo oročitve 2 leti
— 150 odst. kredita od vloge;
— za dobo oročitve 3 leta
— 200 odst. kredita od vloge;
— za dobo oročitve 4 leta
— 250 odst. kredita od vloge;
— za dobo oročitve 5 let
— 300 odst. kredita od vloge.
14. člen
Občan in banka skleneta pogodbo o oročitvi hranilne vloge, ki mora vsebovati: višino oročene hranilne vloge, čas oročitve in višino posojila, na katerega ima varčevalec pravico. Rok oročitve začne teči z dnevom vplačila.
.—15. člen
Doba vračanja na tej osnovi odobrenih posojil je:
— 30 odst. odobrenega kredita v dobi, ki je enaka dobi oročitve,
— 70 odst. odobrenega kredita v dobi 25 let s tem, da skupna doba vračila ne more biti daljša od 30 let, mesečni obrok pa ne manjši od 200 N dinarjev. Ta del kredita se začne odplačevati po odplačilu prvega dela kredita.
16. člen
Občan, ki ima pri banki namensko oročeno hranilno vlogo z rokom preko 13 mesecev, lahko to oročeno hranilno vlogo spremeni v namensko v smislu 12. člena tega pravilnika in takoj po izteku 13 mesecev od dneva oročitve dobi posojilo, kot določa 13. člen tega pravilnika. V vseh takih primerih banka spremeni prej dogovorjeno obrestno mero na 1. odst. za ves čas oročitve.
VPLAČILO UDELE2BE V KREDITNI SKLAD BANKE
17. člen
Občan, za katerega vplača njegova delovna organizacija določen znesek v kreditni sklad banke, ima takoj po vplačilu pravico do posojila v višini 150 odst. od vplačanega zneska.
Rok vračila po tej osnovi odobrenega posojila ne more biti daljši od 25 let, mesečni obrok odplačila pa ne nižji od 200 N dinarjev.
SKUPNE DOLOČBE
18. člen
Banka sklene z občanom pogodbo po tem pravilniku pred prvim vplačilom.
19. člen
Občan lahko odstopi od varčevalne pogodbe, lahko pa tudi sporazumno z banko prenese pravice in obveznosti po pogodbi na drugo osebo. Sredstva, ki jih občan namensko vloži za stanovanjsko izgradnjo, so pri banki vezana do poteka roka, za katerega je bila sklenjena pogodba.
Če občan pismeno odstopi od pogodbe po preteku enega leta od začetka varčevanja, mu banka plačana sredstva vrne takoj. V primeru, da občan v dobi varčevanja umre, se pogodba prenese na dediča.
20. člen Privarčevano   vsoto lahko
dvigne občan v gotovini takoj po izteku pogodbene dobe, kakor sledi:
— vsa sredstva, ki so bila vložena 13 mesecev, takoj po izteku roka, določenega s pogodbo;
— vsa sredstva, ki so bila vložena manj kot 13 mesecev, pa postopoma po 13 mesecih, ko so bila vplačana;
— sredstva delovnih organizacij, namensko oročena po 17. členu tega pravilnika, se-koristijo namensko z odobrenim kreditom.
21. člen
Na podlagi varčevalne pogodbe se lahko odobreni kredit uporabi samo v namene, ki so določeni v pogodbi s tem, da se kredit namensko črpa pri banki.
Občan, ki mu je bil kredit odobren, mora predložiti ob sklenitvi kreditne pogodbe banki:
— pogodbo o nakupu novega stanovanja oz. pogodbo o gradnji z gradbenih podjetjem, oziroma dovoljenje za gradnjo v lastni režiji;
— gradbeno dovoljenje;
— načrt s predračunom gradbenih del.
Pri črpanju kredita mora predložiti račune za gradbeni material in za druge stroške za gradnjo.
22. člen
Ko občan izpolni obveznosti, določene v pogodbi o varčevanju, ga banka pismeno obvesti in pozove:
— da je obveznost iz pO* godbe izpolnjena;
— da so mu vložena sredstva dana na razpolago za črpanje v smislu določil člena tega pravilnika;
— da ima pravico najeti posojilo v smislu določil tega pravilnika in pogodbe, sklonjene z banko;
— da mora skleniti kredit' no pogodbo najkasneje v & mesecih po dvigu vloženih sredstev;
— da izroči banki zemlji" ško knjižno listino za vknjiž' bo vrstnega reda na prvo mesto v korist banke;
— da zavaruje objekt, ki i0 predmet varčevalne pogodbo in da vinkulira polico v ko' rist banke.
. (Nadaljevanje na 5. stran"
Predpisi v praksi
V listu razvijajmo zdravo in plodno polemiko!
Na vprašanja odgovarja Slavko Kržan, predsednik občinskega odbora SZDL Trebnje in delegat za VI. kongres SZDL Slovenije
— Čedalje manj družbenih potreb se financira iz proračuna in čedalji večji je vpliv proizvajalcev in ustvarjalcev sredstev. Kako se to odraža v političnem življenju v občini? — Tri javne tribune, štirje razgovori,  34  zborov občanov, 10 zborov lastnikov gozdov, 5 zborov zavarovancev kmetov     in  18 razgovorov predstavnikov KZ s kooperanti z 2.500 udeleženci v letošnjem letu v očini Trebnje govori   o   zelo razgibanem družbenem življenju, kakršnega že zdavnaj ni bilo. Ne samo število, pomembno je Predvsem to, ker je vsebina teh shodov bogatejša, osredotočena na manj stvari, ki
jih lahko temeljiteje obdelamo in skušamo poiskati čim-boljše rešitve, če se naenkrat lotimo preveč stvari, jih navadno ne izpeljemo in vedno znova premlevamo iste stvari, kar je za ljudi samo odbijajoče.
— Ali so ljudje dovolj obveščeni in ali lahko učinkovito vplivajo na urejanje družbenih zadev v občini?
— S stanjem še nismo povsem zadovoljni, ker so večkrat občani samo obveščeni o sklepih, ki so že sprejeti. Premalo smo izkoristili javne tribune kot najbolj uspešno obliko stikov s člani Socialistične zveze. Premalo tri-
bun smo organizirali predvsem v odročnejših krajih. Več bi se morali poslužiti tudi anket in prisluhniti ljudem, kaj mislijo. K boljšemu informiranju bi lahko še več prispeval Dolenjski list s tem, da bi ljudje z vodilnih položajev pisali več v njem, kjer bi razlagali stališča, ki jih zastopajo. Posebno na polemiko pozivam še enkrat, čeprav sem sam že lani pisal o tem, žal pa ni bilo odziva. Samo v naši občini bere list polovica občanov, saj je čez 2.000 naročnikov. Premalo se poslužujemo tudi radia in televizije, pri čemer bi morali več narediti novinarji, ki se pri nas neradi ustavljajo, češ da smo premajhni.
Varčujmo
23. člen
Zbiranje sredstev občanov 23 stanovanjsko gradnjo °pravljajo vse bančne enote, Medtem ko dajejo kredite ti-
ste bančne enote, ki jih za 22. marca 1966 in velja od to pooblasti banka. dneva sprejema.
24. člen Ta pravilnik je sprejel izvršilni odbor banke na seji
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
Izračun odobritve kredita po 10. členu
pravilnika -1.
100 13 mes. 1.300 75 975 2.275 4 21
200 13 mes. 2.600 75 1.950 4.550 4 42
3°0 13 mes. 3.900 75 2.925 6.825 4 64
400 13 mes. 5.200 75 3.900 9.100 4 85
500 13 mes. 6.500 75 4.875 11.375 4 106
100 2 leti 2.400 100 2.400 4.800 6 36
2°0 2 leti 4.800 100 4.800 9.600 6 71
300 2 leti 7.200 100 7.200 14.400 6 107
400 2 leta 9.600 100 9.600 19.200 6 142
500 2 leti 10.000 100 10.000 20.000 6 148
100 3 leta 3.600 125 4.500 8.100 8 51
200 3 leta 7.200 125 9.000 16.200 8 102
300 3 leta 10.800 125 13.500 24.300 8 153
400 3 leta 14.400 125 ^17.000 31.400 8 193
5°0 3 leta 18.000 125 22.500 40.500 8 255
1°0 4 leta 4.800 150 7.200 12.000 10 66
200 4 leta 9.600 150 14.400 24.000 10 133
300 4 leta 14.400 150 21.600 34.000 10 199
400            leta 19.200 150 28.800 48.000 10 266
5°0 4 leta 24.000 150 36.000 60.000 10 332
100 5 let 6.000 175 10.500 16.500 12 82
200 5 let 12.000 175 21.000 33.000 12 165
300 5 let 18.000 175 31.500 49.500 12 247
400 5 let 24.000 ■ 175 42.000 66.000 12 330
500 5 let 30.000 175 52.500 82.500 12 412
100 6 let 7.200 200 14.400 21.600 15 93
200 6 let 14.400 200 28.800 43.200 15 186
300 6 let 21.600 200 43.200 64.800 15 279
4°0 6 let 28.800 200 57.600 86.400 15 371
5°0 6 let 36.000 200 72.000 108.000 15 465
Izračun odobritve kredita po 10. členu pravilnika - II.
— Na zborih volivcev včasih ni zaželene udeležbe. Kaj mislite zakaj?
— Zbore naj bi sklicevali samo tedaj, kadar občani o čem odločajo. Ljudi pa je treba obveščevati z učinkovitejšimi sredstvi, ki sem jih že omenil. Zbore volivcev je treba kvalitetno pripraviti in sprejete odločitve tudi izpeljati. Da bi občani vedeli, za kaj gre, je najbolje že na vabilih na kratko opisati in obrazložiti vsebino zbora. Da bi bilo politično življenje živahnejše, je treba v vodstva družbeno političnih organizacij vključevati tudi tiste, ki se temu izmikajo, ker drugače preveč obremenjujemo vedno iste ljudi.
— Kakšno je vaše osnovno načelo pri političnem delu?
— Čisti računi — dobri prijatelji, pravi star pregovor!
M. LEGAN
Zamujanje na delo in odtegljaji od delovnega časa
Delovne organizacije imajo odloke organa upravljanja, da se delavcem, ki zamudijo delo, odtrga del delovnega časa, kar pomeni, da se jirm ta odtrgani čas ne prizna pri obračunu osebnih dohodkov. Ti odloki pa so v nasprotju s predpisi.
Po predpisih ima delovna organizacija pravico utrditi razpored, začetek in konec delovnega časa, in to predpiše s svojim 6tatutom. če delavec ne upošteva določenega delavnega časa in prihaja na delo z zamudo ali če zapusti delovno mesto pred iztekom delovnega časa, krši s tem delovno disciplino in delovna skupnost proti njemu lahko uporabi enega izmed ukrepov, ki so predvideni v 87. členu temeljnega zakona o delovnih od-
nosih, venda mora upoštevati, da zakon ne prizna denarnih kazni, kot jih je predvideval prejšnji zakon o delovnih odnosili. Zato delavna skupnost proti kršilcu delov, ne discipline lahko izreče opomin, javni opomin, zadnji javni opomin ali izključitev iz delovne skupnosti, kar je odvisno od teže prekrška delovne discipline. Odloki organov upravljanja, ki predvidevajo, da se delavcu, ki jo zamudil delo, odtrga več časa, kot je dejansko zamudil, niso v skladu s predpisom in delavska skupnost do takega ukrepa ni upravičena, saj delavec nima pravice do osebnega dohodka samo za tisti čas, ko ni delal. To pomeni, da mu delovna skupnost laliko odtrga samo tisti čas, ki ga je zares zamudil s prihodom ali odhodom z dela-
Letni dopust v dveh delih
Delavec ima po predpisih pravico, da izrabi svoj letni dopust v nepretrganem trajanju. Samo na zahtevo delavca ali z njegovo privolitvijo mu delovna skupnost lahko odobri letini dopust v dveh delih. Delovna skupnost ni
dolžna delavcu omogočiti tak dopust. Le delavcev, ki ima zaradi posebnih pogojev dela pravico do letnega dopusta nad trideset delovnih dni, delovna skupnost izjemoma mora pristkrbeti, da izrabi svoj dopust v dveh delih.
RAZGOVOR Z DELEGATOM ZA VI. KONGRES SZDL
S STANOVANJI NE KAZE NAJBOLJŠE!
Delegat za VI. kongres SZDL Slovenije, Ivan Hočevar, direktor SGP PIONIR Novo mesto, v pomenku o novostih pri gradnji stanovanj
— Kaj laliko poveš o gradnji stanovanj v 196G? — Naše podjetje ima pripravljen program gradenj stanovanj v obdobju 1966-67 na področju Ljub jane, Novega mesta in Spod. Posavja. Imamo na voljo kompletne načrte za gradnjo po novem postopku »beton siporex«, ki je preizkušen v zadnjih štirih letih. Pripravljeni smo tudi na gradnjo vrstnih hiš/ in individualnih stanovanj-
Brežiški borci sprejemajo odgovorne dolžnosti
Delegati na združitveni konferenci borčevskih organizacij v Brežicah so sprejeli vrsto spodbudnih sklepov. Vsi člani se bodo vključili v reformna prizadevanja, aktivno bodo delali v vseh oblikah samouprave in bolj kot kdaj-koli sodelovali pri vzgoji mlade generacije. Letos bodo sprejeli številne dolžnosti pri organizaciji proslav v počastitev 25-letnice vstaje. Združena organizacija bo skrbela za pravice invalidov in stremela, da bo strokovno izobraževanje oficirjev in podo-ficirjev obogatila z novo vsebino. Komisija za sklepe bo nadaljnje naloge organizacije še podrobneje dopolnila.
Novosti pri deviznih računih državljanov
Pri odpiranju deviznega računa in tudi pozneje pri nadaljnjih vplačilih državljanom
— takšen je predlog — v prihodnje ne bo treba dokazovati porekla valute oziroma od kod so devize dobili. Lastniki deviznih sredstev bodo lahko odpirali račune in shranjevali sredstva ne le pri narodni banki kot doslej, ampak tudi pri poslovnih bankah. Nakup in prodaja deviz med državljani — razen med    najbližnjimi sorodniki
— verjetno tudi v prihodnje ne bo dovoljena.
skih hišic. Načrti za stavbe obeh vrst so pri nas pripravljeni, delovna organizacija ali pa zasebna naročnik si lahko po načrtih izbere stavbo, kakršno si želi. Dogovorimo se lahko, da bomo stavbo zgradili v celoti (do 5- faze) ali pa samo do 3. faze To je odvisno od zasebnega narocnJca.
— Nova stanovanjska zakonodaja    je prinesla precej sprememb v financiranje gradnje stanovanj Za zdaj ne vedo ljudje o tem še nič zanesljivega; bi laliko morda Ti rekel kaj več? — Mi bomo kot gradbeno podjetje, ki se prav goto\o zelo zanima za gradn,o stanovanj,  dobili  sredst/a, ki jih potrebujemo * od področnih bank. Z njir-.i se pogajamo za kredite za gradnjo stanovanj za trg, torej za tista stanovanja, Iri jih mi zgradimo in nato izgotovljena prodamo   delavnim organizacijam- S tako dobljenimi krediti bomo poizkusili premostiti obdobje 1966-67, ko podjetja nimajo sredstva za gradnjo stanovanj.   Vsem zasebnim naročnikom, ki bi radi gradili   stanovanjske   hišice ali pa vrstne hiše, pa nudimo
možnost, da potrebna sredstva privarčujejo z našim po-sredovanjem pri kateri izmed področnih bank. Interesent se mora odločiti, da bo z mesečnimi prihranka po 300, po 400 ali 500 pa tudi več novih dinarjev privarčeval v banki določen znesek in da tega zneska najmanj 13 mesecev ne bo načenjal. Banka mu nato z našim posredovanjem nudi kredit, ki je odvisen od višine privarčevanega zneska in od obdobja,- za katero ga je vložil pri banki. — Kakšni pa so obeti za gradnjo stanovanj letos, ko bo najteže? — Veliko je odvisno prav od delavnih organizacij. Na voljo so jim sredstiva v skladu skupne porabe in del izločenih sredstev za kritje razlik v stanarinah, računamo pa lahko še s sredstvi stanovanjskih podjetij, ki so namenjena za financiranje graditve stanovanj. To je vse, kar je na voljo letos, iz tega pa lahko dajejo banke letos kredite za gradnjo stanovanj za trg. Najboljše letos ne kaže, prav zato pa bi morala vsa podjetja razpoložljiva sredstva čimprej oročiti pri bankah!
MILOŠ JAKOPEC
Razpisna komisija pri
GRADBENO OPEKARSKEM PODJETJU V MIRNI NA DOLENJSKEM
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
1. GRADBENI TEHNIK
za visoke gradnje
(z najmanj dveletno prakso aH več, zaželeno pooblastilo)
2. GRADBENI DELOVODJA
z delovodsko šolo
(z vsaj dveletno prakso — ali pa KV zidar z najmanj petletno prakso).
Eazpis velja do zasedbe delovnih mest.
f Mesečni obrok
Doba
varčevanja
PrivarCevani znesek
Odstotek odobritve posojila
Višina posojila
Skupaj lastna sredstva In posojila
Doba vračila posojila
Mesečno odplačilo
40 odstotkov posojila 60 odstotkov posojila
/ Mesečni I obrok
Dobs
varčevanja
Privarčevani znesek
Odstotek odobritve posojila
Znesek posojila
Znesek posojila
Doba vračanja
Mesečni obrok
Znesek posojila
Doba vračanja
Mesečni obrok
10n
2qT          7 let 8.400 225 18.900 7.560 7 97 11.340 9 115
^           7 let 16.800 225 36.800 14.720 7 189 22.080 9 224
7 let 25.200 225 56.700 22.680 7 291 34.020 9 346
20^          8 let 9.600 250 24.000 9.600 6 109 14.400 13 105
3qq           8 let 19.200 250 48.000 19.200 8 217 28.800 13 211
8 let 28.800 250 72.000 28.800 8 326 43.200 13 316
log
200          9 l©t 10,800 275 29.700 11.880 9 121 17.820 15 115
9 let 21.600 275 59.400 23.760 9 241 35.640 15 230
2o0          10 Iet 12 000 300 36.000 14.400 10 133 21.600 15 139
10 let 24.000 300 72.000 28.800 10 26G 43.200 15 279
Žena naj rodi le takrat, kadar si otroka želi!
Razmere na ginekološko-porodniškem oddelku novomeške bolnišnice se izboljšujejo, kar zadeva prostor — Zdravniki pa so hkrati z vso javnostjo zaskrbljeni zavoljo tolikih umetnih splavov, h katerim se zatekajo žene ob nezaželenih nosečnostih — V pogovoru s predstojnikom ginekološko-porodniškega oddelka dr. Ljubom Kretičem smo dobili več zanimivih podatkov — Mnenja novomeških ginekolov in direktorja zdravstvenega centra so enotna: »Splav je za ženo škodljiv in ponižujoč! Priporočamo mnogo boljše in bolj humano sredstvo za načrtovanje rojstev.«
Ko se je lani iz nekdanje ženske bolnišnice odselil kirurški oddelek, so stavbo namenili samo porodništvu in ginekologiji. Preureditev prostorov bi veljala okoli 120 milijonov dinarjev, in ker po reformi ni bilo mogoče dobiti posojila, se je bolnišnica preureditvenih del lotila v lastni režiji. Kljub temu, da v celotnem pritličju, še odme vajo kladiva delavcev, je gi-
»Vsa ta pereča vprašanja bomo rešili lahko samo z načrtnim, večletnim vztrajnim delom, pri čemer pa odpade velik del nalog na vse zdravnike splošne prakse« nam je podčrtal v pogovoru direktor zdravstvenega centra v Novem mestu dr. Albin Pečaver.
nekološko-porodniški odde tek v prvem nadstropju stavbe le pridobil nekaj sob.
Lani so na oddelek spreje R 4 000 žena in prvič po dolgih letih je ležala vsaka na Svoji postelji. Razmere na Oddelku še daleč niso urejene, vendar je bilo storjeno vsaj najnujnejše za nemoteno delo, ker število bolnic iz leta v leto narašča. Zakaj?
Poglejmo nekaj vzrokov: odstotek žena, ki rodijo v porodnišnici, se hkrati s standardom prebivalstva veda. Lani je rodilo v novomeški bolnišnici 86 odst. žena iz občin Novo mesto, Trebnje, Metlika in Omomelj, leta 1959 sede 76 odst. žena.
Eden izmed vzrokov, da iima ginekološko-porodniški oddelek premalo prostora, je tudi v razširjenosti ambulant na podeželju. Ginekologi v frebnjem, Črnomlju in Novem mestu odkrivajo bolezni ter svoje pacientke pošiljajo na zdravljenje v bolnišnico.
Tretji činitelj, ki otežuje delo na tem oddelku, so pre kLnitve nezaželenih nosečnosti. Okoli 820 ženam je bil lani odvzet plod iz telesa; od tega je bilo 519 dovoljenih splavov v skladu s predpisi o umetni prekinitvi nosečno siti, nekaj sveč kot 300 pa je ivpisanih za naravne. Vendar je tudi med temi ženami marsikatera na ta ali oni ria čan sama poizkušala preprečiti rojstvo otroka.
Leta 1955 samo 5 umetnih splavov
Umetnih splavov še pred 10 leti v naši bolnišnici sko-roda nismo poznah- Leta 1955 je bilo samo 5 splavov, leta 1956 — 17, leta 1957 — 95, nato nagel skok do števil-
ke 519 v lanskem letu. Približno toliko prekinjenih nosečnosti je bilo v novomeški bolnišnici tudi v prejšnjih dveh letih. Na 100 živoroje-nih otrok v novomeški občini pride 45 umetnih splavov, v črnomaljski občini 54, na področju Metlike 52 in v občini Trebnje 41.
Ali naj žena rodi spočete ga otroka ali ne, pa je vprašanje, pomembno za širšo javnost, kajti nezaželene nosečnosti so v lanskem letu veljale več kot 15 milijonov dinarjev. To so samo stro.šKi v bolnišnici. Koliko je šlo še za nadomestila za čas boleznin pri zaposlenih, koliko so bila prizadeta podjetja zaradi izostankov od dela itd. Če bi vse to sešteli, bi dobili več deset milijonsko številko. Dokazano je tudi to, da je delovna storilnost žene po splavu za dalj časa zmanjša na za okoli 40 do 50 odst.
Iščejo poti in načinov proti naraščanju umetnih splavov
Kako preprečiti naraščanje umetnih splavov, razmišljajo v vseh bolnišnicah in se lo tevajo različnih ukrepov. Tako mora v Kopru vsaka že na ,ki pride v bolnišnico zaradi splava, pripeljati s se boj krvodajalca, sicer je sploh ne sprejmejo. V Kranju socialno zavarovanje pri. speva samo za en dan str oš kov v bolnišnici nameto treh. Ta ukrep pa je že pokazal negativne posledice: preko 30 odst. žena se vrne na bolniš ko posteljo. V Trbovljah kli čejo pred komisijo za odobritev splava moža in ženo ali dekle in fanta.
Kako ukrepajo ginekologi v novomeški porodnišnici, je povedal dr- Ljubo Kretič:
— Pri nas razložimo pred komisijo za odobritev splava vsaki ženi tveganje, ki ga s tem prevzame. Povemo, da je splav zdravju škodljiv, da lahko postane žena po njem trajen invalid, ter ji tudi svetujemo, kako naj se v bodoče obvaruje nezaželenih nosečnosti. Ugotavljamo pa, da le okoli 10 odst. teh žena po splavu poseže po kontracepcijskih sredstvih- Med ženskami, ki se »atekajo k nam po pomoč, je nekaj povratnic. Nekatere pridejo večkrat, toda več kot trikrat splava ne naredimo nobeni. Od vsake, ki je tretjič tu, zahtevamo, da si obvaruje življenje in zdravje s primernim zaščitnim sredstvom proti zanositvi.
Enaka izbira kot v Ameriki
— Naš medobčinski zavod /;t socialno zavarovanje — je nadaljeval dr. Kretič — prizna na recept predpisano Katerokoli zaščitno sredstvo proti zanositvi za žene, ki so zdravstveno zavarovane. Vsem drugim nudimo v ambulantah nekatera sredstva proti nezaželeni nosečnosti brezplačno, kot darilo Rdečega križa.
— V   pogovorih z ženami
se večkrat sliši da imajo v svetu, zlasti v Ameriki, od-' lična kontracepcijska sredstva in da naša niso najboljša. Je to res?
— Trdim, da- je pri nas enaka izbira sredstev proti zanositvi in da so prav tako kvalitetna kot amerikanska, le da imajo drugačna imena.
Žene so premalo poučene
■ Nihče ne ve, kaj ga v
■ življenju    čaka,   zato so
■ zdravniki  nemalokrat pri-
■ če   čudnemu   razvoju do-
■ godkov.  Dekle,  ki je ne-
■ kajkrat    prekinilo noseč-
■ nost, se poroči, in ko ne
■ more imeti otrok, hodi od B zdravnika   do zdravnika,
■ da hi ji pomagal- Prepoz-
■ no! Zakon gre po zlu za-
■ radi     nepremišljenosti v
■ mladosti ali pa zaradi ne-B poučenosti  mladih deklet.
— Zdravstvena vzgoja je torej zelo pomemben del prizadevanj za očuvanje zdravja žena. Kako je ta veja zdrav stvene dejavnosti razvita na Dolenjskem?
— 2ene o sebi /mnogo premalo vedo. Z zdravstveno vzgojo bi morali začeti v šolah- Opažamo, da srednješolke, posebno dijakinje učiteljišča, prav nič ne vedo o zadevah, ki bi jih moralo poznati vsako doraščajoče de kle. Z zdravstveno vzgojo hi se morala bolj ukvarjati tu di patronažna služba, posebno v hribovitih in odročnih krajih. Dejstvo pa je, da je prav v oddaljenih krajih, izven naseljenih središč, patronažna služba šibka.
KAKO BI ZDRAVNIKI ZAJEZILI PRETEČO NEVARNOST?
Stanje poznamo! Stotine žena si uničuje zdravje, izpostavlja nevarnosti svoje življenje — po nepotrebnem. Nezaželenim nosečnostim se da odpomoči s pomočjo veo sredstev, ki jih nasvetuje zdravnik. Vse, kar bi morala žena storiti, je le to, da pride v ambulanto. Tam dobi brezplačno kontracepcijska sredstva in tudi vsa navodila. Vsaka zdrava žena bi ime la torej lahko otroka, takrat, kadar si ga sama želi.
Toda kako žene prepričati, da bi prišle k zdravniku po pomoč? Kako zajeziti škodljivi naraščajoči val umetnih splavov? V razgovoru z novomeškimi ginekologi in di-
cepcije in škodljivosti splavov-
DR. JULIJ SAJE: »Potrebni so energičnejši ukrepi«
— Dokler bo moralna plat moških ostala na sedanji ravni, ne bo manj, temveč več splavov! Mnogi moški so namreč prepričani, da je splav edino učinkovito sredstvo za preprečitev nosečno sti. Po mojem mnenju pa bi morali začeti z energičnejši-mi ukrepi.
Verjetno bo zaleglo, če bi tudi pri nas zahtevali od moških, naj darujejo svojo kri za ženo ali dekle, če nočejo,
»Zene o sebi vse premalo vedo! Z zdravstveno in spolno vzgojo bi morali začeti pri nas povsod že v osnovnih šolah. Dekleta stopajo nepripravljena v življenje in prenekatera je prav zavoljo tega do starosti nesrečna . ..« je med drugim v pogovoru omenil dr. Ljubo Kretič, predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka novomeške bolnišnice.
rektorjem zdravstvenega centra dr. Albinom Pečavarjem smo zvedeli za njihovo mnenje-
DR. LJUBO KRETIČ: »Izkoristiti vsako
priložnost«
— Od kampanjske akcije ne moremo pričakovati opaznega in takojšnjega upadanja splavov. Tudi s predavanji ne bi bilo posebnih uspehov, več dosežemo v individua Inih razgovorih. Menim, da bi moral vsak zdravstveni delavec, ki ima opravka Z ženami, vedno z vso zavzetostjo opravljati svoj poklic ter izkoristiti vsako priložnost za po jasnjevanje prednosti kontra-
da bi rodila. Poleg tega pa naj bi bili prisotni v ambu lanti tedaj, ko se. obravnava odobritev splava pred komisi-jo. Kolikor pa bi imeli materialne možnosti za poslovanje posebne kontracepcijske ambulante, bi lahko v sodelovanju s socialno in patronažno službo ugotavljali še socialno stanje vsake prosilka za umetni splav. Vsem, ki bi zmogle stroške, bi jih zaračunali. Vemo tudi to, da je umetnih splavov še dosti več, kot jih imamo zabeleženih, ker hodijo žene iz naših krojev odpravljat plod v Zagreb, Sarajevo, Karlovac in drugam.    Glede poučenosti
podeželskih žena o zaščitnih sredstvih proti zanositvi pa tole: pat.ronažne sestre imajo precej možnosti za uspešno delo na tem področju, toda doslej se niso izkazale.
DR. MINKA MALEŽIČ: »Smo tudi moralno odgovorni«
— Ginekologi, ki delamo splave, smo tudi moralno odgovorni za borbo proti njim. Toda mi lahko vplivamo na žene le v razgovorih z vsako posameznico, ko jo skušamo pridobiti za kontracepcijo. Pri pritegnitvi žena v ambulante pa bi moral sodelovati širši krog ljudi: tako socio'o. gi kot drugi strokovnjaki.
DR. ŽELJKO ŠRIBAR: »Pomembna je vzgoja v puberteti«
— Problem širjenja splavov ni pereč le na našem področju, temveč v vsej državi in tudi v svetu. Mislim pa, da bi lahko z genitalno in spolno vzgojo, s katero bi morah začeti pri mladem človeku vsaj v puberteti, pre prečili marsikatero zlo. Vsak napredek v razširitvi kontracepcije namesto splavov je brez spolne vzgoje težko doseči- Prepričan sem tudi, da se bo število umetnih splavov nekoliko zmanjšalo, ko bodo na razpolago idealna zaščitna sredstva proti neza želenim nosečnostim. Teh zaenkrat še nimamo.
DR. SLAVKO ŠPRINGER: »Najprej ustvarimo pogoje«
— Načrtovanje družine je problem, s katerim se ukvar jajo po vsem svetu. Lani so na konferenci v Londonu o tem razpravljali zdravniki iz raznih držav ter zastopali razna mnenja. Jugoslovani smo se zavzemali za kontra cepcijo kot najbolj primerno sredstvo pri načrtovanje dni žin. Kontracepcija je po našem mnenju mnogo boljša in mnogo bolj humara kot pte kinitev nosečnosti, četudi je leta strokovno opravljena
Doseči to, da bi žene bolj množično uporabljale zaščitno sredstvo proti zanositvi pa je mogoče le z dobro organizirano zdravstveno pro-sveto. V večjih mestih imajo posebne kontracepcijske posvetovalnice — pri nas na Dolenjskem še ni nobene in to službo opravljajo kar mi-
mogrede v ginekološko-po-rodniških ambulantah. Drugje imajo še posvetovalnic za mlade zakonce, šole za starše, poznajo tudi druge oblike zdravstvenega izobraževanja. Vsega tega pri nas skoraj še ne poznamo ali pa nimamo.
Za kompleksno organizoci-jo zdravstvene prosvete, ki je eden izmed pogojev za zmanjšanje števila splaivov, pa so potrebna materialne sredstva-. Pri preventivnih izdatkih dostikrat vse preveč varčujemo, kar gotovo ni smotrno in ne vodi k napredku.
DR. ALBIN PEĆAVER: »Nismo pretiravali«
— Število umetnih splavov je res zaskrbljujoče, čeprav naša komisija za odobritev splavov v primerjavi s Komisijami drugje ni izdala prekomernega števila pristankov Tudi odstotek dovoljenih splavov je pri nas nekako v sorazmerju s podatki o splavih na drugih področjih Slovenije. Pretiravanj torej ni bilo.
Položaj, kakršen je, je rezultat sprememb na vseh področjih življenja v naši naglo razvijajoči se družbi. Izredno majhno število umetnih splavov po vojni pa gre bolj pripisati temu. da je bilo ta srat več neregistriranih odprav plodu. Zdaj se te stvari umirjajo in dokončni problem na črtovanja rojstev se nam kaže v pravi luči.
Rešili ga bomo lahko le z načrtnim delom od zdravstvene "zgoje preko dobro upe-ljane dispanzerske službe do urejenih razmer v bolnišnici, vsekakor pa pod strok > > *n vodstvom usposobljenih ginekologov. Posebno me it o pri reševanju tega problema ima zdravnik splošne prakse, ki je tudi doslej imel precejšnjo vlogo pri načrtovanju rojstev. Napaka pa je bila v tem, ker je bilo med n-inii in ginekologi premalo sodo lovanja- Tudi že obstoječi začetki skupnega dela so trli včasih pretrgani zaradi pomanjkanja kontracepcijskih sredstev in prepuščenosti te službe posameznim zdravstvenim zavodom
Pri nas bomo družine lahko načrtovali, vendar šele tedaj, ko bomo uvedli bo-jšo organizacijo zaščite žene v celoti in bomo dosegli, da bodo vse vrste zdravstvenih služb povezano sodelovale pri odpravi tega problema.
RIA BAČER
Nedokončani dnevnik
Zdravstveni delavci iz vseh naših republik so se pred kratkim sestali v Beogradu in ponovno razpravljali o problemih kontracepcije, splavov in posvetovalnic za žene. Povedali so, da dobivajo splavi značaj epidemije in ogrožanja zdravja mnogih žena.
Številke so še bolj zgovorne. Samo v SR SrbU1 so zabeležili v minulem letu več kot 150.000 splavov, to je za nad 20 odstotkov več kot v dosedanjih letih-V Zagrebu vsaka tretja nosečnica hote splavi, le * Sloveniji je bilo v lanskem letu za 83 splavov manj kot dost danja leta.
Ne gre pa zgolj za zdravje, visoke stroške družbe, izostanke z delovnih mest... Gre tudi za poman.V kljivo spolno in etično vzgojo ...
Iz poljskega mesečnika SODALIS smo izpod Pe resa H. Sclnvaba izbrali sestavek z naslovom Nedo* končani dnevnik. Preberite ga, morda je takšnih sestavkov premalo. Napisanih in objavljenih ...
5. OKTOBER
Danes se je pričelo moje življenje. Moja starša ne vesta še prav nič o tem. Manjša sem od jabolčne peške, a sem že — jaz. Popolnoma brez oblik sem se» toda postala bom — deklica. Imela bom svetle laske« "modre očke in ljubila bom rože.
19. OKTOBER
Malce sem že zrasla, a sem še vedno tako majhna-Veste, da mamica stori vse zame. Zabavno pa je. °*
DOLENJSKI TURIZEM TIK PRED ZDAJCI
II.
Dobrodošli, Welcomč, Benvenuti i
V dolenjskih gostilnah nič novega — Izbira jedil in pijač, higiena, S
kategorizacija lokalov, primerna glasba, znanje tujih jezikov in po- ■
dobne zahteve so pri nas še vedno neuresničljive želje — Gost plača S
do dinarja natanko vse, kar je dobro in kar je slabo: danes nekaj besed ■
o slabem
lodaten milijon za krajevne step...
H 11
V nedeljo so po dolenjskih krajih že švigali prvi turisti z italijanskimi registrskimi tablicami. Po sprostitvi formalnosti na meji prihajajo naši sosedje vse globlje v deželo. Po Primorskem in Gorenjskem ter v Ljubljani so.- navajeni solidnih gostinskih uslug, pri nas pa . . .
»Avete fiamiferi?«
»Kaku?«
Ne veš, ali bi se smejal ali jokal ob tem naivnem vprašanju brhkega dekleta s črno obrobljenimi nohti in v najlonkah, na katerih hiti nitka nekam tja gor...
»Fuoco . . . fajer . .. pš, pš . ..« je mahal obupani gost natakarici pred očmi, dokler se ni kislo nasmehnila, razumevajoče pokimala in globoko zatopljena v razmišljanje odšla. Nazaj h gostu je ni bilo več...        , .
To se je Italijanu zgodilo čez petnajst minut še v enem lokalu in čez deset minut še v tretjem, dokler mu ni neki sezonski delavec prižgal cigarete . ..
Ni naš namen ugotavljati, zakaj večina dolenjskih natakarjev niti svojega jezika ne obvlada, niti ne mislimo iskati vzrokov za druge pomanjkljivosti. Lahko samo trdimo, da so gostinci še vedno tam, kjer so bili lani ob tem času, čeprav pišejo na račune letošnje cene . .. r( Reelekcija ni odplavila niti enega šefa iS v naših gostiščih, kolektivi so v polni 3JJ meri izkoristili svoje samoupravljalske S§ pravice in dolžnosti ter nosijo zdaj ^ tudi vso odgovornost za uspeh in ne-$J uspeh podjetja, ki je v veliki meri ?g odvisen od šefove sposobnosti.
S čim se torej še lahko postavijo naši gostinski kolektivi od Kolpe do Save, od Rinže do Bregane?
Visoke cene in nizka kvaliteta uslug. Premajhne zmogljivosti in — neizkoriščene zmogljivosti. Univerzalna gostišča z izbiro med eno vrsto vina, žganjem in konzerviranimi sardinami. Glasba na glavnike in reklamne table narisane z levo roko . . . V vsakem gostišču lahko najdemo nekaj teh »domačih specialitet«, ki skupaj predstavljajo našo dobro voljo za zaslužek. r«osta ne zanimajo težave — on hoče biti za dobro plačilo dobro postrežen! če gostinsko podjetje tega ne zna ali ne more spraviti skupaj, naj raje zapre! Nesposobni gostinci še vedno lahko grejo okopavat krompir ali pa tolči kamenje! Za ilustracijo:
na Loki v Novem mestu so poskusili že vsi: »Metropol«, »Kandija«, »Kolodvorska«, »Drska«, in drugi, dokler ni prišel gostinec, ki ima navzlic »odročni točki« in »neprimernim zmogljivostim« in »kaj vem čemu še« vedno polne roke dela! Žalostno in sramotno spričevalo za novomeške »gostince«, da je moral lokal, zgrajen z družbenimi sredstvi, zasebnik potegniti iz blata. Po uspehu merimo sposobnost gostilničarja, ne pa po izgovarjanju na objektivne težave!
če smo že začeli v Novem mestu, pa se sprehodimo skozi njegove lokale, saj veljajo* ugotovitve za vse naše področje:
H HOTEL KANDIJA! Vzdevek »teksas« je iz ljudske modrosti in dosti manj sramotilen kot besedica »hotel«. Da niso urejeni odnosi med osebjem, da strežejo
skoraj sami vajenci, da se po dvorišču pode mesarjem pobegli prašiči in živina, da so oblaki prahu z neasfaltirane ceste najzanimivejša začimba k bifteku — vse to ni tu nič novega!
H KAVARNA CENTER. Tu je še najbolj posrečen vzdevek »center«, ki zagotavlja rentabilnost, hkrati pa nevoščljivost vseh drugih lokalov. O kavarni ali o kakšni drugi kategoriji gornjega ali spodnjega lokala ni ne duha ne sluha. Pri obeh točilnih mizah točijo najraje odprto vino, samo da lahko zadovoljijo tudi najbolj žejne pijance v najzgodnejših jutranjih urah. Potem pa se čudijo razbitim ogledalom, razrezanim usnjenim sedežem in grobemu strežnemu osebju. V spodnjem lokalu (ki ni ne bar, ne klet, ne nočni lokal, ne klub, ne pivnica — skratka nič!) imajo cigumigu gramofon, ki ga sliši samo točaj za pultom, morebitni plesalci pa se lahko vrte na tleskanje s prsti in jezikom .. .
■ V GOSTILNI »ROTOV2« o bolj podrobnih pomanjkljivostih ni priložnosti govoriti, ker te sicer kakšen do nezavesti pijan gost mahne po nosu ali pa ti zlije bokal vina za vrat. Osebja je premalo, še to pa tako počasno, da si gostje najraje postrežejo kar sami! V zadnji sobi se skozi vzgojiteljskim očem skriti posebni vhod zbirajo na dva deci in več šolarji in bledične deklice s cigaretami v ustih. Vzdušje kot nalašč!
SI V »RIBJI«, kjer so še najbližji svoji kategoriji, pravi šef, da so »na udaru«. To se najbolje vidi po tleh. Vsa dobra volja kuharic in prijazno osebje so zastonj, dokler zaradi prahu, papirčkov in cigaretnih ogorkov ne moreš ugotoviti, kakšna so pravzaprav tla! Za lokalom je skoraj javno smetišče in na dvorišču so imeli ob zadnji deratizaciji mestni rekord v ulovu podgan.
BI »METROPOLU« daje pečat (in zaslužek) avtobusna postaja. Navzlic dobri kadrovski zasedbi in organizaciji se v kavami ne morejo znebiti javnega stranišča, ki bi moralo biti pravzaprav na avtobusni postaji. Izbira pijač in cigaret je pretirano skromna, znanje tujih jezikov prav tako. Tudi prenočitvene kapacitete so s Kandijo in Loko vred premajhne, saj že čez nekaj tednov niti manj zahteven gost ne bo več mogel najti prenočišča v Novem mestu. Za malce bolj zahtevnega pa sploh nimamo sobe.
H Na splošno torej: porazno! Vzroki? Objektivni! še dobro, da nimajo teh lokalov privatniki v rokah, sicer še objektivnih vzrokov ne bi bilo . ..
Strokovnjaki pravijo: kdor bo znižal cene in izboljšal usluge, kdor bo delo bolje organiziral in našel primerno obliko, kdor bo ljudem bolj dostopen — ta bo tudi več dosegel, če pa trenutno niti domačim gostom ne znamo ustreči, potem si ne obetajmo, da bomo zadovoljili še kakšnega turista.
SI Bolj kot vsi objektivni vzroki (izgovo-SI ri) pa so za gostinstvo odgovorni ko-HI lektivi in njihovi šefi. Oni bodo tudi S| najprej občutili (ne)uspeh letošnje se-B zone, hkrati pa nosijo nemajhno odgo-BJJ vornost za dolenjski turizem nasploh.
Občinska skupščina v Brežicah je v soboto sprejela proračun in več drugih odlokov — Odborniki so soglašali z najetjem posojil za modernizacijo cest, ureditev nasipov in nadzidavo dobovske osnovne šole — Razpravljali so o zazidalnem načrtu Hrastince in urbanističnem programu Brežic ter oboje
uzakonili z odlokom
icuisacai
V Brežicah je bila v soboto, 26. marca, seja občinske skupščine, na kateri so sprejeli proračun in več drugih odlokov. Proračunska razprava se je najbolj zavlekla, saj so se odborniki pridno oglašali s pripombami. Mnogih problemov seveda ne bi bilo, če bi imeli v občini na voljo dovolj sredstev, tako pa je sleherni porabnik prepričan, da je premalo dobil.
Na zborih so volivci večkrat negodovali, češ da je delež za krajevne skupnosti premajhen. Enakega mnenja so bili mnogi odborniki na seji. Znesek so mimogrede povečali za milijon starih dinarjev, ker je sekretar občinskega komiteja tov. Vinko Jurkas izjavil, da se komite odpoveduje dotaciji v korist krajevnih skupnosti. Tako bodo krajevne skupnosti prejele zase 7 milijonov din in ne 6 milijonov, kot je bilo zapisano v prvotnem predlogu proračuna.
V soboto so odborniki izglasovali tudi spremenjeni odlok o prispevkih in davkih občanov. Sklepali so nadalje o dopolnitvah odloka, ki določa ceste 4. reda. Ob tej točki dnevnega reda je bilo več vročih razprav, saj povzroča vzdrževanje krajevnih poti na vasi precej preglavic. Med ceste četrtega reda so nanovo sprejeli cesto Bizeljsko—Pišece, cesto Kapele— Jereslavec—Rakovec in cesto Velika Dolini—Koritno do odcepa proti Lazam. Nekaj cest so izločili med krajevne poti.
Zatem so nadaljevali razpravo o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Hrastinca v Brežicah. Glasovali so za predlagani odlok, ki ga je obrazložil obč. urbanistični inšpektor inženir Jože Ajster. Odbornike je seznanil na'o z urbanističnim programom vplivnega območja Brežic, kjer bo čez 30 let predvidoma poraslo število prebivalstva na 14.000. Urbanistični program obsega razen stanovanjske izgradnje še ureditev preskrbe, prometa, razvoj komunalnih servisov, industrije, obrti, zdravstva, šolstva, turizma itd. Predloženi odlok sn sprejeli brez sprememb.
POSOJILA ZA CESTE, NASIPE, «s()LE IN TRŽNICO
Na dnevnem redu je bil tudi predlog o najetju posojil za modernizacijo cest, ureditev nasipov, obnovo šol in tržnico. Občinska skupščina bo najela 52 milijonov kredita za Bizeljsko cesto in tržnico v Brežicah, 46 milijonov za most pri vodovodnem stolpu, za avtomatizacijo PTT ter obnovo šol, 20 milijonov premostitvenega posojila za udeležbo pri izgradnji nasipa ob Savi ter 20 milijonov za nadzidavo osnovne šole v Dobovl. Vsi zneski so v starih dinarjih.
Predsednik občinske statutarne komisije Zvonimir Ga-beršček je poročal o dolu komisije in seznanil odbornike s pripombami, s katerimi je ta dopolnila pomanjkljive statute. Pripomb je bilo veliko,
ker je bila večina statutov sestavljena premalo skrbno. Skupščina je pripombe komisije potrdila in ji izrekla zahvalo za obsežno ter zahtevno delo. Vseh statutov komisija
še ni obravnavala. Delovne organizacije jih niso predložile pravočasno in tako se je v kratkem času nagrmadilo preveč dela.
J. T.
Cvetke iz dolenjskih logov
»Hk, jaz da sem pijan? Nemogoče! Srečal sem znanca, popil turško kavo in dva deci. Nisem kriv,« se je branil obtoženi, majav v nogah, ko ga je ustavil, miličnik, ki se mu je zdel hod njegovega avtomobila sumljiv.
»Imel sem god in bi bilo grdo, da ne bi kolegov, častil. Nisem se mislil peljati domov, le moped sem mislil kam spraviti, potem bi šel peš,« je trdil drugi, ki mu je dih v alkoskop hitro spreminjal sol iz rumene v zeleno barvo.
»Barabe! Kislo vodo sem spil, pa so mi že vzeli moped, da ne morem domov!« je robantil tretji.
»Gšput, mi cigani smo le veseli, ne pa pijani! Ne bomo pihali v vaš balonček, saj smo pili le .špricar'« je govoril Tone tako prepričljivo in vztrajno, da bi mu skoraj verjeli. »Popili smo pet litrov, pa sem bil čisto trezen. V priporu sem samo malo glasneje trkal in se bolj trdo pogovarjal, ne pa vpil in razbijal, kot me bremeni obtožba«, je govoril, ko je imel drugič sitnosti z oblastmi. »Koliko vas je bilo pri pijači?«
»Trije!«
»Moped so mi premaknili bolj v levo, ker sem se prebudil šele v bolnišnici in nisem mogel pričati zase«, je trdil obtoženec, ki bo plačal 50 tisoč dinarjev kazni, ker je v »rožicah« povzročil prometno nesrečo, iz katere se je sam komaj izlizal.
»Bratranca sem obiskal, kar storim tako poredkoma, ker sva daleč vsaksebi. Spil sem res dva deci, več nikakor ne«, je poskusil oni, ki mu je kasnejša analiza pokazala več kot 0,5 promila alkohola v krvi in še več v urinu, vplivati na čustva varuha javnega reda ni miru.
ŽALJENJE ČASTI »Pil sem vino v gostilni, kot je moja navada. Naenkrat nisem več vedel, kaj delam in govorim, dokler se nisem znašel z rano na glavi na dvorišču. To me je raztogotilo, da sem začel delati črepinje iz praznih steklenic. Ne vem, kdaj sem prišel domov. »Zakon ga je olajšal za 10 tisočakov, z gostilničarjem pa imata še lepe račune.
PRETEP
»Res sem ga udaril, saj bi ga najraje še in to tako, da bi se moral vmes oddahniti! Kaj je pa hodil z mojo zaročenko, ko je vedel, da je moja! Tako sem bil razdražen, da sem vrgel kamen v njeno spalnico. Priznam krivdo.« Nič zato, zopet 12 tisočakov za dobrodelne namene, zadoščena strast in zakon.
Itd. M. L.
RAZPISNO-RAZGLASNA KOMISIJA V PODJETJA STORITVENIH OBRIT
»KOVINA R« Kočevje
razpisuje   PROSTA  DELOVNA MESTA
3 (treh) samostojnih kvalificiranih kleparjev
NASTOP SLUŽBE MOGOČ TAKOJ.
sploh ne ve, da me nosi prav pod svojim srcem in da me hrani s svojo lastno krvjo.
23. OKTOBER
Pravkar nastajajo moja usta. Zamislite si: čez leto dni se bom že smejala. Pozneje bom znala tudi govoriti, že vem, katero besedo bom spregovorila prvo — mamica. More kdo trditi da še nisem pravi človek? Seveda sem; tudi najmanjša krušna drobtinica je kruh.
27. OKTOBER
Danes je pričel biti moj srček. Odslej bo nežno bilo vse moje življenje, ne da bi se kadarkoli odpo-eilo. Cez mnogo let se bo utrudilo in jaz bom umrla. A ne govorimo zdaj o tem: moje življenje je šele na Začetku in konec je še daleč.
2. NOVEMBER
Z vsakim dnem bolj rastem. Moje roke in noge 9*>bivajo določene oblike. Toda čakati bom morala Se precej časa, da me bodo noge ponesle v mamino naročje in da se bodo moje roke ovile okrog njenega vratu.
12. NOVEMBER ,   Na mojih rokah se pričenjajo tvoriti prstki. Ka-£° majhni so še! A nekega dne bodo tako raznoliki!
• Režali bodo psička, vrgli žogo, odtrgali rožo in pri-i~ . drugo roko. Moji prstki.... Pozneje bodo morda
Srali na gosli ali ustvarjali umetniško sliko.
20. NOVEMBER
Danes je dejal zdravnik mami, da živim jaz pod
njenim srcem. Mar nisi srečna, mamica? Ne bo več dolgo in ležala ti bom V naročju.
25. NOVEMBER
Mamica in očka še ne vesta, da sem jaz majhna deklica. Morda pričakujeta dečka. Morda dvojčka. Kako ju bom presenetila! *?
10. DECEMBER
Moj obraz je že izoblikovan. Tako bi bila rada podobna mamici.
13. DECEMBER
Rada bi že gledala, pa je tema okrog mene. A kmalu se mi bodo odprle oči in videla bom sonce, rože in otroke. Videla bom morje, planine in mavrico. Kako lepo bo vse to videti! Mamica, kakšna pa si ti?
24. DECEMBER
Slišim utrip svojega srca, mamica. Ti tudi slišiš nežno bitje mojega srčka? Enakomerno bije. Mamica, imela boš zdravo hčerkico. Vem, da nekateri otroci težko prikukajo v svet, a prijazni zdravniki pomagajo mamicam in otrokom. Vem tudi, da nekatere mamice ne marajo svojih majhnih otrok. A jaz komaj čakam, da bom ležala v tvojih rokah, da bom tipala tvoja lipi in gledala v tvoje oči. Hrepeniš po meni, mar ne?
28. DECEMBER
Mamica, kako moreš dovoliti, da mi hočejo vzeti življenje? Tako lepo bi nam bilo, ko bi skupaj živeli ...
Za dan zmage, 9. maj, ob proslavi 25-letnice vstaje slovenskega naroda, je TURIST, ODDELEK SAP LJUBLJANA, v sodelovanju z Zvezo združenj borcev NOV Slovenije pripravil program potovanja v
MAUTHAUSEN
Namen potovanja je omogočiti obisk tega koncentracijskega taborišča bivšim političnim internirancem, zapornikom, vojnim ujetnikom, njihovim svojcem in sorodnikom.
Program potovanja je predviden z odhodom iz Ljubljane 7. maja 1966 v zgodnjih jutranjih urah skozi ljubeljski predor v Celovec, Juden-burg in v Mauthausen. Naslednji dan, 8. maja 1966, vožnja do znanega taborišča »Stalag« pri Dunaju in ogled Dunaja. Tretji dan, 9. maja 1966, prosto na Dunaju in ob 15. uri povratek preko Graza in Maribora v Ljubljano.
Potovanje je predvideno z udobnimi turističnimi avtobusi. Cena na osebo bo znašala približno 260 N dinarjev.
Prijave sprejemajo vse organizacije ZB in poslovalnice SAP Ljubljana do vključno 22. aprila 1966.
Illi!lllltlilliil!lli!llllii;illllilluli!hl,!!liliillillll!lllillillili!luy|lllllill!lllll
Corry Ford:
Kdo pravi, da sem živčen?
Kdo pravi, da sem živčen? To ni res. Miren sem in urejen kot kisla kumara. Za primer: lahko primem z roko skodelico kave, roko stegnem pa ne polijem niti kapljice kave — to napravim čisto preprosto, ker se mi roka sploh ne trese, zato ker jo podpiram z laktjo druge roke. Kar se spanca tiče, spim kot klada — razen kadar se vso noč premetavam po postelji. Nedavno tega sem prebral knjigo, ki opisuje tempo današnjega življenja. V knjigi piše, da so ljudje vsak dan bolj razdražljivi, nestrpni in grobi v medsebojnem občevanju. Knjiga je izšla pod naslovom: »Najboljši način, kako si ohranite živce« podnaslov: »Pustite živcem, da skrbe sami zase«, in navsezadnje še podnaslov podnaslova: »Ne razburjajte se, ker se vznemirjate«.
Največja neprijetnost je v tem, kar sem nedavno tega zaznal: čim bolj poskušam biti miren in urejen, tembolj se razburjam in nevzdržno vznemirjam. Preizkusil sem vse, kar so mi priporočili zdravniki. In zdaj sem se odločil, da bom zdravnikom ob prvi priložnosti povedal svoje mišljenje in jim posolil pamet — kratko in jedrnato jim bom rekel: »Prenapetost ni vzrok naše prenapetosti, temveč napor znebiti se napetosti in sprostiti mišice in živce.« To, vidite, bom očital zdravnikom!
Nikar ne misihte, da sem v skrbeh zaradi svojih živcev. Ne! Res pa ne vem, kaj naj počnem s svojimi prijatelji, ki mi stalno ponavljajo: »Poslušaj! Bolje bo, če malo popaziš na svoje živce!«
Pri tem nenehno govore o nekdanjih skupnih sošolcih, ki jih je nenadoma pobralo, prav zaradi živcev... Svetujejo mi, naj čisto preneham delati, sicer bom dobil čir na želodcu.
Poslušal sem jih. Celo o tem, da mi žila nekam smešno bije, sem nehal premišljevati. Včeraj sem se pri britju tako strašno ureza!, toliko da si nisem prerezan grla. Ko so me prijatelji zagledali, so vzkliknili:
REVOLVERJI ZA JAPONRE
Na zidu pri vhodu v policijsko postajo v majhnem japonskem mestu Tojunaka v provinci Osaka se je nedavno pojavil oglas: »Revolverje posojamo samo ženskam!«
Ko so radovedneži povprašali šefa policijske postaje, kako to, da posoja revolverje prav policija, in sicer samo ženam, ko pa je v tej deželi uporaba strelnega orožja prepovedana že sto let in se zaradi tega celo atentatorji poslužujejo samo noža ali puščic, so prejeli ta odgovor: »Ne gre za pravo strelno orožje, ampak za otroške revolverje, ki brizgajo tekočino, te pa z obleke ne more odstraniti niti kemično čiščenje Revolverji so namenjeni ženskam, da bi z njimi lahko zaznamovale razbojnike in seksualne blazneže, ki jih napadajo.«
Doslej si takega revolverja v policijski postaji v Tojunaki ni sposodila niti ena ženska. Toda uspeh kljub temu ni izostal: odkar se je na policijski postaji pojavila ta čudna objava, niso zabeležili niti enega napada na ženske v tem mestu.
ZDRAVNIKI NISO VSEVEDNI
2e leta 1884 so italijanski vojaški zdravniki razglasili Achilla Abulija zaradi slabega srca za nespodobnega za vojaško službo in mu prerokovali le še nekaj let življenja.
Achille Abuli ima danes 101 leto in je še vedno relo živahen, celo dela lahko. Zanimivo ge. da se nikoli v življenju ni pritoževal zaradi srčnih težav.
Konfekcija »JUTRANJKA« -Sevnica
SPREJME 10. 4. 1966
20 KVALIFICIRANIH ŠIVILJ
POGOJI:
1. sprejeli bomo predvsem mlajše **<allficirane delavke
2. za vse sprejete delavke  bo prirejen 14-dnevni tečaj v Sevnici
3. prednost pri sprejetju imajo tiste delavke, katerih i bivališče se nahaja v centru Brežic ali v bližnji okolici (delo v dveh izmenah).
Ponudbe pošljite na upravo podjetja.
»človek božji! Zakaj le nisi po moško zamahnil, če si se že hotel zaklati?«
Zlobneži! Z njihovih obrazov sem razbral, da jim je žal, ker se nisem zaklal.
»Poslušaj,« so mi svetovali, »sedi lepo doma, beri časopise, poslušaj lahko glasbo in ne odgovarjaj na telefonske klice. Pij sadne sokove in videl boš, da ti bo bolje!«
Poslušal sem tudi njihov nasvet, saj so vendar prijatelji, za božjo voljo!
Naslednjega jutra sem do pol devetih prebral vse časopise. Potem sem začel znova: bral sem oglase, družabne novice in notice. Pogledal sem na uro in videl, da je komaj devet. Zdaj vsi začenjajo z delom, sem pomislil. Vstal sem in se začel sprehajati po sobi, gor in dol, gor in dol. Pobral sem pepelnike z miz in jih spraznil, naravnal sem slike na zidovih in skrivaj pogledoval skozi okno. Prav zares nisem vajen kratkomalo lenariti.
Potem je zazvonil telefon. Stopil sem, da bi dvignil slušalko, toda vzdržal sem se, krepko stisnil zobe in začel šteti, kolikokrat je telefon zazvonil: šestkrat, sedemkrat, osemkrat... Začela me je mučiti misel, da je nemara kdo zbolel, ali pa da se je vžgala hiša... Telefon je nehal zvoniti v hipu, ko sem dvignil slušalko ...
Nadaljeval sem sprehod po sobi, zaletavajoč se v pohištvo in si z vsem srcem želel, da bi spet zazvonil telefon. »Sprosti mišice! Sprosti živce!« sem zatulil in koliko sem mogel sem planil iz sobe. Stekel sem mimo vratarja, mu zavpil: »Sprosti mišice, sprosti živce!« in od-dirjal vzdolž ulice ...
Ko sem odprl oči sem slišal, kako zdravnik pravi moji ženi: »Ne vznemirjajte se gospa, vaš mož je imel noro srečo! Ti trije, štirje šivi na čelu se mu bodo kaj hitro zarasli, toda priporočam mu, naj sprosti živce, naj sprosti mišice!«
ZMAGOVALEC V PERESNOLAHKI KATEGORIJI
»Človek je prvi,« so rekli ljudožerci. Zato so si predmete popotnika, ki je bil zašel k njim, razdelili šele po kosilu.

jP. Haselbach:
RISALNI ŽEBLJIČKI
Zdrvela je mimo mene na kolesu kot čudovit privid- Imela je rdeč pulover, božanske pšenične lase in velike modre oči. Mimogrede mj je vrgla pogled, se komaj opazno nasmehnila in kot privid spet izginila. Ko sem se ;>zrl, je rdeči pulover skupaj z božanskimi pšenic nimi lasmi že izgineval na obzorju.
Tedaj sem stanoval v predmestju in se vozil v tovarno, kjer sem delal kot inženir, s kolesom. Čudovito dekle! Ali jo bom še kdaj videl?
Zvečer nisem mogel takoj zaspati. Mislil sem na dekle, ki mi jo je pripeljala na pot usoda. Morda je nikoli več ne bom videl. Saj je vseeno. Gotovo je že zaročena, ah celo poročena- Razen tega to ne bi bila ljubezen na prvi pogled, kot se pravi, ampak ljubezen na desetinko sekunde. Poto-laž- se, stari, in pozabi nanjo!
Delati začenjamo ob sedmih zjutraj. Včeraj sem jo srečal deset minut pred sedmo. Danes sem že ob četrt na sedem stal na križišču in čakal, čakal sem na rdeči pulover, na pšenične lase in komaj zaznavni nasmeh.
Točno deset minut pred sedmo je spet zdrvela mimo. Spet pogled modrih očd izpod dolgih trepalnic, spet komaj zaznaven nasmeh — in v sekundi je bilo vsega konce.
Naslednji dan je deževalo. Ničesar nisem dočakal razen tega, da sem prišel v pisarno prepozno in mokrih nog. Čevlji mi namreč puščajo. Dekle je šlo gotovo z avtobtisom.
Drugo jutro se je spet smehljalo sonce- Bil sem na svojem mestu. Sonce in — ona!
»Dobro jutro!« sem pozdravil, ko se je peljala mimo mene.
R-ahlo mi je pokimala, me pogledala in izginila.
Tako je bilo ves teden. Sele naslednji četrtek mi je odzdravila: »Dobro jutro!«
Cele noči sem premišljeval, kako naj se seznanim z njo, kako naj začnem razgovor. Prišlo mi je na misel, da bi se odpeljal za njo, da bi vedel, kje dela- A ni bilo časa. Peljala se je mimo deset minut pred sedmo, ob sedmih pa sem moral biti v pisarni. Potuhtal sem nekaj boljšega.
Ko sem jo naslednje ju-teo videl prihajati, sem kratko malo izpustil zrak iz zadnje gume in jo z roko zaustavil:
»Oprostite,« sem začel. »Guma mi je izpustila. Ah imate mogoče pumpo?«
Dekle se je zasmejalo in pokazalo vrsto brezhibnih belih zob.
»Tako? 2tal, nimam pumpe. Tamile v travi leži ena. Da ni slučajno vaša?«
Joj!   Ptunpo   sem tako
MIHA MALEŠ: SKRBI
nespretno vrgel v travo ob cesti, da se je daleč naokoli svetila v jutranjem soncu. Trik ni uspel, dekle se je odpeljalo in še osmešil sem se-
Drugo jutro se je peljala mimo in me veselo vprašala.
»No, kako pa kaj vaša pumpa?«
Ponoči sem dolgo razmišljal in se odločil za — atentat. Da, atentat na kolo.
Ko sem naslednje jutro videl, da se bliža najine mu križišču, sem potegnil iz žepa škatlico risalnih žebljičkov in jih raz-tresel po cesti. Trepetal sem, da ne bi pred njo pripeljal kdo drug. Na srečo ni bilo nikogar- Za-vozila je na žebljiček, za-sikalo je in dekle je skočilo s kolesa.
»Na, zdaj pa imam. In ravno danes moram biti točno v pisarni- Šef mi bo diktiral. Da se mi je moralo to pripetiti!«
Sicer imam moško kolo, a prav rad vam ga posodim.«
»Kaj pa vi?«
»Ah, prava reč. Lahko tudi malo zamudam. Zvečer bi vam pripeljal vaše kolo.«
Pogledala je na uro in pilkimala:
»Ne gre drugače, najlepša hvala«
Napisala je na listek svoj naslov in rekla:
»Torej ob sedmih .. .«
Ko siva se pol leta kas-nej poročila, mi je Karin nežno objela glavo in de jala:
»Veš, tisto z žebljički ni bilo slabo. Samo spet sd pozabil na sonce, že od daleč sem videla, kako se lesketajo na asfaltu- Namenoma sem zavo-zila nanje ...
»Namenoma?« sem za' jecljal.
»Seveda namenoma. Kaj pa je to čudnega? Kako naj bi ti drugače daia svoj naslov?«
OP OSNUTKU SPLOŠNEGA ZAKONA O FINANCIRANJU IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE v
Šolstvo, izobraževanje in vzgojo
financirati v okviru nacionalnih skupnosti
»Določbe ustanove, veljavnega temeljnega zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti in določbe temeljnega zakona o zavodih načelno in konkretno določajo pravice in dolžnosti občine in republike, s katerimi je omogočeno kvalitetno in kvantitetno financiranje izobraževanja in vzgoje. Torej omogoča že obstoječa zakonodaja — z izjemno določb'o, 3. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti, na osnovi katerega si zveza pridržuje pravico odrejanja stopenj za vire proračunskih dohodkov — Uresničitev vseh intencij, ki jih prinaša osnutek novega zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje glede finan-
Razstava brežiških likovnikov
V soboto, 2. aprila, bo ob 19. uri v Domu JLA v Bre žicah odprta razstava brezi Skih likovnikov — amaterjev, ki bodo razstavili okoli 30 del. Na obisk razstave vas vabijo brežiški likovniki.
D. V.
33 nastopov senov-skih rudarjev - godbenikov
Rudarsko godbeno sekcijo pri senovski Svobodi vodi 7 člansk; odbor. Godba je vnovič zaživela lani maja, ko so dobili 36 novih instrumentov. Lani so imeli 87 vaj, 15-krat so nastopili na raznih proslavah, udeležili so se revije rudarsko metalurški godb v Idriji in igrali na 18 pogrebih. Na 33 starih instrumentih se učijo mladi godbeniki. Precej težav je s tem, ker delajo godbeniki v 3 delovnih izmenah na rudniku in se zelo težko zbero za kakršnokoli priložnost- Zelo so hvaležni rudniku, sindikalni podružnici in občanom, ki so prispevali denar za nove instrumente. Posebna zahvala gre predsedniku Svobode tov. Tonetu Pleterskemu, k= je bil pobudnik akc;je za nakup novih instrumentov.      R. K.
Nagradni razpis in tekmovanje šolarjev ob 25-letnici OF
V pDčastitev 27. aprila, dneva ustanovitve OF, ki je eden največjih dogodkov naše zgodovine, je republiški sekretariat za prosveto in kulturo razpisal nagradno tekmovanje v pismenih nalogah šolarjev. S prostimi spisi o revolucionarnih dneh bodo tekmovali učenci 7. in 8- razreda osnovne šole ter učenci šol druge stopnje. Komisija, ki jo bodo ustanovili občinski odbor SZDL, sindikalni svet in mladinski komite, bo dve najboljši nalogi z vsake šole ocenila in najboljše izmed njih Poslala glavnemu odboru S2DL, ki jih bo 15 (8 iz osnovnih šol in 7 iz šol druge stopnje) lepo nagradil. Nagrade bodo izročili nagrajen ?ern na dan mladosti, 25. maja.
Alojzij Vadnal: Funkcije
V zbirki Sigma pri Mladinski knjigi je pred kratkim ^ *a zbirka matematičnih funkcij, ki jo je napisal Aloj-z]i Vadnal. V knjižici »Funk-
je analiziral vrsto funk-^J.kar bo predvsem v po-°č pri reševanju grafičnih JJJtog. Za ljubitelje matema-lcne znanosti bo knjižica do-rodošel pripomoček, pomaga pa bo tudi študentom.
ciranja« — pravi poročilo komisije republiške skupščine za proučitev visokega šolstva v SR Sloveniji, ki je pred nedavnim razpravljala o osnut-ku splošnega zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje.
Poročilo poudarja, da so v obstoječih zakonskih predpisih dane tudi vse možnosti za razvijanje samoiipravnih odnosov in za izboljšanje kakovosti dela na tem področju. Komisija je namreč ugotovila, da predvsem ustava in omenjena zakona širše in določneje urejajo pravice in dolžnosti družbeno političnih skupnosti ter delovnih organizacij na področju izobraževanja in vzgoje, kot pa osnutek novega zakona. To, da bi v prihodnjem obdobju zagotovili za izobraževanje in vzgojo več sredstev kot doslej, je mogoče doseči že z obstoječimi zakonskimi predpisi, pri čemer pa bi bilo treba odpraviti 3. člen temeljnega zakona d financiranju družbeno političnih skupnosti, ker je v nasprotju z duhom tega zakona.
Ni dvoma: šolstvo, izobraževanje in vzgoja so sestavni del nacionalne kulture in jih je treba obravnavati predvsem v okviru nacionalnih skupnosti, saj jih je mogoče v tem okviru rudi najustrezneje financirati. Poseben razvoj nacionalnih kultur zagotavlja temeljni zakon o financiranju   družbeno politič-
nih skupnosti, in sicer tako, da republika in občina samostojno odločata o vrsti in višini dohodkov.
Zakonski osnutek uvaja po mnenju komisije daljnosežne sistemske spremembe, s katerimi samoupravne organe družbeno političnih skupnosti (občinske in republiške skupščine) odvezuje neposrednih ustavnih pravic in dolžnosti ter odgovornosti na tako pomembnem in občutljivem področju za nacionalno kulturo, kot sta izobraževanje in vzgoja. Predvidena skupnost izobraževanja je po zakonskem osnutku del strokovne javnosti, ki samostojno razpolaga z družbenimi sredstvi in odreja politiko na tem področju. Za izobraževanje in vzgojo pa so po mnenju komisije neposredno zainteresirani vsi občimi in ti tvorijo interesno skupnost na tem področju. Njihovi neposredni predstavniki so skupščine družbeno političnih skupnosti, kar pomeni, da so le te odgovorne za odrejanje in izvajanje politike na tem področju.
Komisija ugotavlja, da pomeni način financiranja in sistem upravljanja na področju izobraževanja in vzgoje, kakor ju določa zakonski osnutek, prejudic za vsa druga področja družbenih služb, ki si bodo hotela zaradi sredstev prej ali slej zagotoviti enako ureditev. In posledice? Vse to vodi k delnemu obravnavanju in financiranju posameznih javnih zadev ln družbenih služb, ki bo še poglobilo nesorazmerja med njimi. Celovite funkcije družbeno političnih skupnosti bodo razdrobljene, dejavnost skupščine pa se bo — brez pravic in dolžnosti na teh področjih — skrčila na usklajevanje med različnimi skupnostmi izobraževanja.
Komisija je med drugim ugotovila, da že obstajajo podobne skupnosti, ki določajo za njihovo dejavnost vire sred'jtev na podoben način (socilano zavarovanje), vendar pa z njimi niso rešili osnovnih problemov na teh področ-
jih. Poudarila je, da terja uvajanje novega sistema na področju izobraževanja in vzgoje proučitev vseh dobrih in slabih izkušenj na področjih, kjer je podoben sistem že uveden.
Zaradi vsega tega je komisija sklenila predlagati, da bi podaljšali razpravo o zakonskem osnutku oziroma odložili sprejem zakona, in da je treba opraviti primerjalno analizo zakonskega osnutka z ustavo in obstoječo zakonodajo ter pri tem ugotoviti, ali je novi zakon z vidika financiranja sploh potreben. Po mnenju komisije bo treba prav tako proučiti tudi vsa sistemska vprašanja v zvezi z zakonskim osnutkom (predvsem glede upravljanja).
Iz VEČERA
Večer komorne glasbe v Novem mestu
V petek, 25. marca, je organizirala Glasbena šola v Novem mestu »Večer komorne glasbe« v dvorani Dolenjske galerije. Dela Beethovena, Mozarta, Schumanna, Stahu-ljaka in Passeka je izvajal karlovški godalni kvartet. Komentar je vodila dijakinja Mira Gortnar.
K popolnemu umetniškemu doživetju sta pripomogla mojstrsko izvajan glasbeni program in dvorana Dolenjske galerije s svojo arhitektonsko in akustično kvaliteto, ki sta se zlila v celovito in edinstveno umetniško sozvočje. In res: kakor da smo stopili v svetišče umetnosti, zavzeti za nekaj velikega, globoko lepega, smo bili srečni, ko smo vse to doživljali skupaj z glasbeno mladino Novega me-
sta, katere je bilo vsaj polovico od vseh poslušalcev. Le škoda, da o prireditvi riiso bili obveščeni dijaki višjih razredov osnovne šole. Vsi smo enako razumeli Mozartov nepomirljivi temperament, njegovo gibčnost in ljubkost, Beethovnovo široko glasbeno kantileno, smisel za dinamično niansiranje ter glasbeno govorico, Sehuman-novo notranjo srečo, njegov lahek humor, ponos in nežnost. Vsi smo bili navdušeni, večer nam je prehitro minil.
Večer komorne glasbe je uvod v stalne tovrstne prireditve, ki jih bo Glasbena šola organizirala za ljubitelje resne glasbe, predvsem pa za glasbeno mladino Novega mesta.
ERNEST JAZBEC
Pionirski foto 1966
V okviru Jugoslovanskih pionirskih iger, ki so letos pod naslovom »Kdo več ve, kdo bolje zna« bosta Eoto-kino zveza Slovenije in Zveza prijateljev mladine Slovenije skupno z občinskim odborom Ljudske tehnike in občinskim odborom Zveze prijateljev mladine v Krškem priredili v dneh od 21. do 28. maja 196G VII. republiško razstavo pionirske fotografija »PIONIRSKI FOTO 196G«. Razstava bo prirojena v prostorih obnovljenega Lamutovega razstavišču v Kostanjevici s sodelovanjem kostanjevi-ške osnovne šole.
Foto-kino zveza Slovenije že zbira fotografije in fotograme, ki so jih izdelali pionirji do starosti 15 let. Poslano gradivo bo ocenila republiška žirija in bo podelila posameznikom za najboljšo fotografijo 1 zlato, 1 srebrno ter 1 bronasto plaketo in 5 diplom. Prav tako bodo nagrajeni tudi najboljši krožki, za katere so pripravljene zlata, srebrna in bronasta nlaketa ter 5 diplom. Žirija bo še posebej nagradila z diplomami pet najboljših pionirskih Eptogramov.
Razstava, ki jo odpira republiški svet ljudske tehnike, bo prirejena v počastitev dneva mladosti, hkrati pa je vključena v niz prireditev, ki so po-svečne 175-letnici šolstva in 60-letnici šole v Kostanjevici na Krki.
Prijetno presenečenje je bil petkov koncert godalnega kvarteta iz Karlovca, ki je pred tedni po 8-mesečnem delu prvikrat nastopil v domačem mestu, svoj drugi javni nastop pa je namenil Novemu mestu. Poslušali smo nadarjene in prizadc ne godbenike, ki so v dvorani Dolenjske galerije zaigrali žlahtno muziko in navdušili hvaležne poslušalce. Igrali so: Anton čorbič (violina I), Darko Linarič (violina II), Zvonko Klepac (viola) in Andrija Putarek (violončelo), v drugem delu koncerta pa je nastopila tudi pianistka Vilina Soča-Runić (Foto: M. Moškon)
Sindikat šolnikov v Žužemberku
Vsestranska razprava na redni letni konferenci sindikalne podružnice prosvetnih delavcev občine Novo mesto
Člani sindikata prosvetnih delavcev novomeške občine so na redni letni konferenci, ki je bila pred dnevi v Žužemberku, ocenili delo v letu 1965. Pomenili so se tudi o
Pred jubilejem ^Slovenskega vestnika"
16. junija 1946 je izšla prva številka »SLOVENSKEGA VESTNIKA«, ki ga zdaj izdaja Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. Tako že skoraj dvajset let izhaja glasilo koroških Slovencev, ki
Anna Langfus: Peščeno breme
»Peščeno breme« je tisto slovito delo, tista pretresljiva posthumna izpoved preživetega, ki je francosko pišoči Poljakinji Anni Langfus leta 1962 prineslo najvišje priznanje za literaturo v Franciji — nagrado Goncourt. Pisateljica je Židinja, zato se je v drugi svetovni vojni tudi ona znašla v veliki mešalnici usode, ki je za večino njenih rojakov pomenila pekel — smrt. »Peščeno breme« je avtobiografska izpoved, obtožba žene, ki čuti vso težo osamljenosti. V slovenščino je * »Peščeno breme« prevedla Alenka Moder, izdala pa ga je v zbirki Žepna knjiga ZENIT Mladinska knjiga.
ima svoj sedež v Celovcu; glavni urednik tednika je Rado .Tanežič, odgovorni uradnik pa Blaž Singer. Dvajset let že prinaša SLOVENSKI VESTNIK svojim bralcem novice iz domačih krajev in s širnega sveta, jih seznanja s kulturnim življenjem domače pokrajine in drugih dežel, objavlja nasvete za gospodarje in gospodinje, ne pozabi pa tudi otrok, športa, raznih pestrih zanimivosti in hkrati posreduje naročnikom izbor stvaritev raznih pesnikov in pisateljev.
Glavna naloga, ki jo glasilo koroških Slovencev prizadevno izpolnjuje že dve desetletji, pa je v tem, da list sproti spremlja ljudstvo Koroške v njegovem narodno-političnem. gospodarskem in kulturnem ustvarjanju. Kot napredno glasilo koroških Slovencev stoji njihov list v prvih vrstah boja za nacionalno in socialno enakopravnost, pri čemer je bdi vseskozi odločen in dosleden pobornik za resnico in pravico. Tak osta-
ja tednik naših koroških bratov tudi - ob svojem prehodu v tretje desetletje izhajanja, pri čemer mu želimo mnogo novih uspehov, širok krog novih naročnikov in še večje število zvestih prijateljev!
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA
Voltaire: KANDID
V zbirki Kondor prinaša Mladinska knjiga eno najbolj popularnimi Voltairo-vih del »Kandid ali optimizem«, ki ga je prevedel še Oton Zupančič. Kot je svoj čas o tem delu rekla madame de Stael, preveva »Kandida« peklenska veselost. To spoznamo tudi sami, ko se »prebijamo« od strani do strani. Spoznamo tudi, s kakšnim nevsiljivim načinom je pisec izpovedal svojo filozofijo, ki jo je sicer položil na usta svojim junakom. Spremno besedo in opombe k delu je napisal Bogo Stopar.
programu za 1966. Na konferenci sta sodelovala poslanec kulturno prosvetnega zbora skupščine SRS prof. Veljko Troha in predstavnik ObSS Novo mesto.
Predsednik sindikalne podružnice Jurij Poje je v uvodnem poročilu nanizal več misli o delu in bodočih nalogah sindikata prosvetarjev, poslanec Veljko Troha pa je navzoče seznanil s problemi, o katerih je razpravljal kulturno prosvetni zbor. V razpravi se je lotil tudi materialne osnove v šolstvu in osnutka novega zakona o financiranju in izobraževanju, šolniki so v razpravi opozorili na posamezne probleme, ki se jih bo treba lotiti programsko. Mednje so prišteli predvsem kadrovsko politiko, brezplačen prevoz učencev, izboljšanje šolskega uspeha s
Razstava šolskega pohištva iz Kočevja
Kolektiv lesne industrije Kočevje je na pobudo republiških organov za šolstvo in v sodelovanju z Institutom za lesno industrijo v Ljubljani izdelal razno opremo za šole. Izdelki so bili pred dnevi razstavljeni v zgornji dvorani na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Ugotovili so, da je moč izdelovati ceneno pohištvo, če so načrti v redu in če so v delu večje serije. —v
kvalitetnejšim poukom, stanovanjsko vprašanje prosvetnih delavcev in njihovo dopolnilno izobraževanje, interno zakonodajo šolskih zavodov, redne letne dopuste in denarno nadomestilo za nekdanji K 15.
Ob koncu konference so ugotovili, da razgovori, kakršen je bil njihov, lahko samo koristijo in so zaželeli, naj bi se tudi v bodoče predstavniki organov in organizacij udeleževali njihovih sestankov. LUDVIK KEBE
Zanosna pesem štirih zborov v Artičah
V nedeljo, 27. marca so v Artičah praznovali 35-letnico kulturno prosvetnega ude.j-stvovanja. Za uvod v številne prireditve so organizirali koncert, na katerem so nastopili kar štirje pevski zbori: otroški, mladinski, mešani in moški pevski zbor. Peli so sami domačini. Vseh pevcev je 180, kar dokazuje, kako spoštujejo pevsko tradicijo in kako veliki ljubitelji petja so doma v teh krajih.
V nedeljo bo artiška igralska družina uprizorila ljudsko Igro »Domen«. Domačine in goste vabi, da bi si to dramsko delo ogledali v čim-večjem številu.
KULTURA JE POTISNJENA NA ROB
V črnomaljski občini obstaja 8 prosvetnih društev, toda nobeno se ne more pohvaliti z živahno dejavnostjo — V mnogih vaseh, kjer so imeli pred leti eno ali celo dve dramski skupini in pevski zbor, danes ne zasledimo več nobene dejavnosti — Na javni tribuni o kulturi, ki jo je v Črnomlju organizirala Socialistična zveza so ugotovili, da je bila v zadnjih letih kultura potisnjena ob rob tako pri oblikovanju politike kot v materialni osnovi
Od okoli 100 vabljenih se Je javne tribune o kulturi v občini Črnomelj udeležilo le 40 ljudi, kljub temu pa lahko smatramo pobudo občinskega odbora SZDL za uspešno, ker so bile izmenjane misli vsekakor začetek v iskanju novih poti in ponovne ustvarjalnosti-
Materialna osnova za kulturno dejavnost v občini je pretekli dve leti upadala; nič čudnega, če je bila temu primerna tudi dejavnost. Zaradi pomanjkanja sredstev prodira ekonomsko načelo tudi na področje kulture, posledice tega pa so velike razlike med občani v razvitejših in onimi v manj razvitih občinah in krajih. Tako je v mnogih vaseh zamrlo delovanje nekdaj aktivnih dramskih skupin in pevskih zborov, ponekod je prenehal delovati celo kino. Mnoge teh dejavnosti so propadle, ker nimajo osnovnih pogojev za ob stoj, kajti dotacije občinskega sveta zveze kulturno prosvetnih organizacij so morali porabiti v večini primerov za opremo prostorov in ne za dejavnost.
Tudi v Črnomlju kultura usiha
V Črnomlju, od koder bi se moral širiti vzgojni vpliv na celotno kulturno prosvetno dejavnost v občini, je kultura v zadnjih letih prav tako usihala- Nekaj vzrokov za tako stanje je vsekakor v šibki materialni osnovi (odraz ekonomske moči občine), del krivde pa leži na usmerjeval cih kulturne politike: občin ski skupščini, svetu za kulturo in občinskem svetu zveze kulturno prosvetnih organ iza cdj. V zadnjih letih je občinska skupščina le enkrat razpravljala o kulturni problematiki, razen tega pa so tudi v družbenem planu poglav-
Skrb za kadre ni ravno velika
Pred nedavnim so ugotavljali, kako v kolektivih črnomaljske občine poteka kadrovsko socialna služba, in kaj so ugotovili? Nikjer kadrovsko socialne službe ne smatrajo enakovredne drugim strokovnim službam; v treh kolektivih predstavlja ta sHužba samostojen oddelek v okviru splošnega sektorja. V 9 delovnih organizacijah vodi kadrovsko službo direktor, sicer pa je 15 ljudj zaposlenih pri tem delu, med njimi jih 5 nima ustrezne izobrazbe. Vsak zaposleni ka-drovik ima opravka s 154 delavci.
ja, ki govore o kulturi, silno skopa. Vse to je prav gotovo vplivalo na delovni polet prosvetnih društev, skupin in posameznikov, zato je mnogim povsem pošla volja do dela.
Ljudje se vedno bolj zapirajo vase, ostajajo doma ob televizorjih in radijskih sprejemnikih.
Danes spet občinska seja
Na današnji seji občinske skupščine v Črnomlju bodo odborniki obeh zborov obravnavali zaključni račun proračuna občine ter sprejemanje statutov v delovnih organizacijah. Razpravljali bodo o odloku o dodelitvi zasebnih gozdov v gospodarjenje gozdnemu gospodarstvu in odloku, ki določa količino lesa za domačo uporabo. Na seji bodo poročali tudi o urbanistični dokumentaciji ter o stanovanjski in komunalni problematiki.
In vendar so možnosti
Ko so na javni tribuni razčlenili stanje na vseh področjih kulturne dejavnosti, pa so mnogi diskutanti ugotovili, da bi ne glede na problem financiranja le lahko prišlo do sprememb v kulturnem mrtvilu in do nekaterih izboljšav-
Menili so, naj bi svet kulturno prosvetnih organizacij tesneje sodeloval s sindikalno organizacijo in Socialistično zvezo, ker bi lahko s koordiniranim delom mnogo več dosegli. Precej razprav je bilo tudi o mnogokrat slabem filmskemu sporedu, s katerim občani niso zadovoljni. Predlagali so ustanovitev komisije, ki bo v prihodnje izbirala filme za spored v Črnomlju in Semiču.
Mnogi predlogi, kako v danih možnostih poživiti kulturno dejavnost na vasi in v Črnomlju so bili nedvomno koristni. Sprejeli so jih kot priporočilo prosvetnim društvom za nadaljnje, uspešnejše delo-
Izobrazba zaposlenih je porazna
S popisom v 17 delovnih organizacijah na področju občine Črnomelj so dobili zanimive, a porazne podatke o strukturi in izobrazbi kadrov.
Med 1000 zaposlenimi kar 570 delavcev nima niti dokončane osnovne šole! Razen tega je 364 priučenih delavcev zaposlenih- na delovnih mestih, za katera je potrebna poklicna šola; 45 priučenih delavcev zaseda delovna mesta, za katera bi morali imeti srednjo strokovno šolo in 10 priučenih delavcev opravlja poklic, za katerega bi morali imeti višjo ali visoko izobrazbo.
številke povedo, da dela vsak peti delavec na neustreznem delovnem
mestu, v upravi pa je od 100 zaposlenih 73 ljudi s prenizko strokovno izobrazbo.
Prostih delovnih mest je zelo malo ali nič; kljub temu poudarjamo, da manjka v občini 243 ljudi s poklicno šolo, 96 strokovnjakov s srednjo izobrazbo in 36 ljudi z višjo ali visoko strokovnostjo. Res je, da strokovnjakov in šo kinih ljudi manjka, vendar njihova delovna mesta zasedajo drugi s pomanjkljivo ali sploh neustrezno izobrazbo. Medtem ko od vseh zaposlenih 48,6 odstotkov nima zadostne kvalifikacije, pa je izobrazbena struktura vodilnih kadrov še mnogo slabša.   Od 49
vodilnih uslužbencev jih kar 35 nima utrezne izobrazbe.
Ker bi potrebovali v občini Črnomelj 15 let za pravilno zasedbo delovnih mest, če bi izobraževanje potekalo s sedanjim tempom, je treba v osnovah spremeniti kadrovsko politiko. Takega mnenja so bih odborniki zbora delovnih skupnosti, ko so na zadnji seji obravnavali kadrovsko problematiko. Povedali so, da je spričo potrebnega razvoja sedanja izobrazbena struktura kadrov nevzdržna, zato so priporočili delovnim kolektivom in njihovim samoupravnim organom, naj o tem razmislijo in — ukrepajo!
NOGA, KI STANE UESET MILIJONOV
Zaradi naraščanja števila nesreč pri xlelu so potrebni ukrepi — Eden izmed njih je tudi ostrejša kaznovalna politika — Vse bolj bodo začeli iskati
krivca nesreče
V črnomaljski občini se je lani zgodilo 582 nesreč pri delu, od tega 134 v Beltu, 31 v podjetju Lič, 100 v Zori itd.
Poročilo delovnega inšpektor-
Kaj bo z onimi, ki ne ujamejo koraka?
Zaključne račune delovnih organizacij iz leta 1965, poročilo inšpekcije dela in kadrovsko analizo je 24. marca obravnaval v Črnomlju zbor delovnih skupnosti v prisotnosti ljudskih poslancev Viktorja Zupančiča in Lada Mišice
Poslovni uspehi gospodarskih organizacij so bili lani precej ugodni, vendar niso samo posledica večjega obsega proizvodnje, temveč ponekod zlasti porasta cen, zato je odveč vsako zadovoljstvo, so poudarili na seji. Gospodarske organizacije imajo na skladih 710 milijonov dinarjev, k čemer sta največ pripomogla semiška Iskra in Beit Črnomelj.
Po planu je bil celoten dohodek dosežen lani s 107 odstotki, predvsem pa zaslugi trgovine, medtem ko tovarna kondenzatorjev Semič, obrat Beti v Črnomlju, go-
stinsko podjetje in obrtno komunalno podjetje plana niso dosegli.
Dosežen izvoz v višini 1,155-535 dolarjev predstavlja uspeh za celotno gospodarstvo v občini, saj je dokaz, da so izvozni kolektivi dosegli v storilnosti in kvaliteti-tako raven, ki jim že omogoča uveljavitev na svetovnem trgu.
Pričakovali so, da bo mogo-če na osnovi razprave, za katero je bilo vsekakor dovolj snovi in ker so bili prisotni tudi direktorji in predsedniki delavskh svetov gospodarskih organizacij, mogoče spre
RNOMAUSKI DROBIR
■ DECEMBRA 1965 JE BI LO ugotovljeno, da je v občini Črnomelj 17.024 prebivalcev in da ima že vsako 15 gospodinjstvo lasten avtomobil, še pred 10 leti v vsej občini ni bilo 15 avtomobilov ...
B NAJBOLJ RAZŠIRJENA
otroška igra, ki jo zasledimo po vsem Črnomlju, je postal hokej. Otroci so privlekli na dan krivačke svojih dedov in
PLANINSKO DRUŠTVO ČRNOMELJ
razpisuje prosti delovni mesti za:
1. oskrbnika postojanke v domu na Mirni gori
2. kuharico
Pogoji:  1. kvalificiran delavec gostinske stroke,
2. kvalificirana ali priučena kuharica.
Stanovanje je zagotovljeno. Zaželen je zakonski par
z motornim vozilom. Osebni dohodek po dogovoru.
Ponudbe pošljite na naslov: Planinsko društvo —
Črnomelj.
babic, namesto pucka pa je dobra tudi prazna škatla »mesnega doručka«. Navdušenih hokejistov to ne moti in golmani se s prav nič manjšo vnemo ne mečejo po tleh kot slavni ruski vratar na svetovnem prvenstvu. Kako so s to igro zadovoljne mame, si seveda lahko mislimo!
■ V GOSTIŠČU GRADU JE MNOGO bolj prijazno, kar so odprli za strežbo tudi kjer je vsaj toplo. V tem lokalu so natakarji in točaj-ke zelo prijazni, saj goste celo opozorijo, da se z mrzle restavracije lahko presele v sosednji toplejši prostor.
■ DA IMAJO BELOKRANJSKI KOLEKTIVI težave v proizvodnji in pri izboljšanju tehnoloških postopkov ni prav nič čudnega. Izračunali so, da je le vsak 260. zaposleni občan v tehničnih službah (v občini Novo mesto vsak 110, republiško povprečje je 100), razen tega pa še 50 odstotkov zaposlenih pri teh delih nima zadostne izobrazbe.
H ČRNOMALJSKI TRG je postal znan zaradi cenenih jajc. Ker so jih prodajali po 35 in tudi po 30 din, se je kmalu razvedelo in nakupo-vat so prišle tudi gospodinje od drugod.
jeti več tehtnih ugotovitev in priporočil. Razprava o gospodarjenju v delovnih organizacijah pa je bila mlačna in v glavnem ni načela bistva problemov, ki se kažejo ob reformi- Kateri izmed proizvajalnih kolektivov so ujeli korak z novim gospodarskim sistemom in kaj bo z onimi, ki tega niso storili, na seji niso ugotavljali.
Na predlog sveta za industrijo in obrt so priporočili kolektivom kovinske industrije Beltu, Licu in Kovinarju, naj izdelajo srednjeročni plan nadaljnjega razvoja ter proučijo tudi možnost morebitne združitve.
Prav tako je zbor delovnih skupnosti priporočil vsem de-lo\riim kolektivom in organom samoupravljanja, naj se poglobe v analizo delovnih nesreč in porazno stanje v strukturi kadrov- Da pa ne bi v podjetjih ostalo le pri razpravah na sejah, bodo morali tudi obvestiti skupščino o podvzetih ukrepih.
Nekateri bodo zamudili vlak
Medtem ko je občinska statutarna komisija v Črnomlju prejela doslej v pregled 24 statutov delovnih organizacij, med katerimi so vse šole, pa 13 delovnih kolektivov statutov še ni izdelalo in bodo kot kaže, zamudili rok — 8. april.
Ker so bilj vsi kolektivi večkrat opozorjeni, naj se odgovorne naloge pri sestavi statutov pravočasno Lotijo, dobili pa so tudi potrebno pomoč, bo statutarna komisija ugotavljala vzroke, zakaj delo ponekod ni bilo opravljeno. ^
ja o, nesrečah pri delu so obravnavali tudi na minuli seji občinske skupščine. Ugo tovili so, da so potrebni energični ukrepi za preprečitev nesreč, zlasti še, ker je minilo že skoro leto dni od izida temeljnega zakona o varnosti pri delu, kljub temu se v kolektivih ni skoro nič spremenilo.
Doslej so se v podjetjih največkrat zadovoljili z ugotovitvijo, da je do nesreče prišlo. Navadno so za krivca spoznah ponesrečenca, češ da je bil premalo previden, niso pa raziskovali ali je bila zagotovljena varnost pri delu in po čigavi krivdi ni bila.
Kakor je na seji povedal predstavnik javnega tožilstva so bili do zdaj tudi silno redki primeri, da so nesreče prijavljali tožilstvu, ki bi lahko poiskalo krivca in ga kazno valo. Poudaril je, da se v bodoče obeta ostrejša kaznovalna politika, s katero nameravajo vplivati na zmanjšanje števila delovnih nesreč.
V večjih kolektivih bodo morali poskrbeti za strokov-
njake — varnostne tehnike, odgovorne za svoje delo. V preteklosti dostikrat ni bilo mogoče najti krivca tudi zato, ker so bili na delovnem mestu varnostnega tehnika zaposleni ljudje brez ustrezne kvalifikacije in so se ob primaru nesreče izgovarjali na pomanjkljivo izobrazbo.
Po izjavah tožilca so nesreče pri delu veljale v Sloveniji 20 milijard dinarjev; od tega odpade nemajhen del na črnomaljsko občino, kjer je število nesreč precej visoko. Vsaka nesreča pri delu stane namreč družbo težke denarje. Predstavnik Gozdnega gospodarstva je povedal primer, ko je lani nek njihov delavec pri nesreči izgubil nogo. Ta nezgoda je stala nič manj kot 10 milijonov dinarjev!
Odborniki občinske skupščine so sprejeli priporočilo delovnim organizacijam in njihovim samoupravnim organom, naj analizirajo vzroke delovnih nesreč, predvsem pa, naj poskrbe za boljšo varnost pri delu v skladu z novimi predpisi.
Iznad temeljev nove osemletke v Loki pri Črnomlju so se začele dvigovati betonske stene. Na gradbišču je zelo živahno in kakor so nam povedali, bo šlo delo poslej še hitreje od rok (Foto: Ria Bačer)
21)   DOLENJSKI LISI

Št. 13 (836)
Mnogo je že narejenega, vendar še premalo
1822 članov ZZB, 332 članov ZVVI in 229 članov ZROP, združenih na letni občinski konferenci v  Metliki v organizacijo z enotnim vodstvom — Borčevska problematika v metliški občini izstopa, ker je 27 odstotkov vsega prebivalstva sodelovalo v NOB
V soboto, 26. marca, se je ▼ metliški kino dvorani zbralo na letni konferenci 67 delegatov krajevnih organizacij Zveze združenj borcev, Zveze vojaških vojnih invalidov in Zveze rezervnih oficirjev in podoficirjev s področja celotne občine. Glavni odbor ZZB je zastopal poslanec Lado Mi žica, navzoč pa je bil tudi republiški poslanec socialno zdravstvenega zbora dr. Albin Pečaver.
O enoletnem delovanju borčevskih organizacij je poročal dosedanji predsednik Prenk Molek. Omenil je, da je v občini 27 odst. vseh prebivalcev udeležencev NOB, zato ni čudno, če o priznavalninah, priznanju delovne dobe, pokojninskem zavarovanju borcev-kmetov, razpravljajo na vseh sestankih, zlasti Pa so o tem veliko govorili na minulih konferencah ZZB. Občinski odbor ZZB je imel v preteklem obdobju štiri komisije, ki so se ukvarjale z reševanjem borčevskih vpra šanj. Vsekakor je imela največ dela komisija za priznanje posebne delovne dobe, saj je v preteklem letu obravnavala 627 prošenj. Od tega je bilo 615 prosilcem ugodeno, 12 prošenj pa so zavrnili, ker So bile pomanjkljive ali celo neupravičene.
Marsikaj se je že spremenilo
Socialno in zdravstveno stanje je pri članih invalidske organizacije7 še bolj pereče kot pri članih ZZB, ker je Povprečna starost invalidov nad 55 let. Z nekaterimi zveznimi in republiškimi predpisi se je položaj borcev, zlasti kmetov, v zadnjem letu močno izboljšal. Konec leta 1965 je prejemalo v občini 162 oseb stalne občinske priznavalnine od 5000 do 15.000 din. Res niso visoke, a pomenijo vendarle občutno družbeno pomoč. Ker pa je vloženih še precej prošenj za dodelitev novih priznavalnin, za katere ni zagotovljenih sredstev, bo morala komisija verjetno   ponovo pregledati
dokumentacijo prosilcev. Priznavalnine bodo zmanjšali ali celo odvzeli tistim članom ZZB, katerim se je materialni položaj izboljšal ter jih dodelili potrebnejšim.
Dokaj ugodnejši je položaj onih udeležencev NOB, ki so že 15 let zaposleni, vendar so bili v metliški občini pozno ustvarjeni pogoji za zaposlovanje, zato le 38 zaposlenih borcev prejema zvezni in 65 udeležencev NOB republiški dodatek.
Manjka še 18 stanovanj
Občinski odbor ZZB si prizadeva reševati tudi stanovanjsko problematiko borcev, toda 18 nezaposlenih borcev še živi v neprimernih stanovanjih ah pa stanovanja sploh nimajo. Mimo tega imajo še 120 prošenj za dodelitev posojila, potrebnega za dozidavo ali popravilo stanovanjskih hiš. Lani je občinska skupščina dodelila 3 stanovanja nezaposlenim borcem, 4 stanovanja so prispevale gospodarske organizacije, 41 prosilcem pa so s pomočjo republiških kreditov omogočili najetje posojila za gradnjo. Tudi letos je občinska skupščina predvidela v te namene 5 milijonov dinarjev in ker je spet obljubljena republiška pomoč, bodo nekaj najnujnejših stanovanjskih problemov borcev spet rešili.
Zbranih je 380 življenjepisov
Zgodovinska in spomeniška dejavnost je bila lani precej razgibana. Občinski odbor ZZB se je lotil akcije za izdajo zbornika padlih borcev in žrtev NOB. Doslej je zbranih že 380 življenjepisov in tudi mnogo fotografij, vendar terja izdaja takega zbornika znatna sredstva, zato ne vedo, če bo lahko že letos izšel. Ena izmed nalog spomeniške dejavnosti je tudi ureditev grobišč in pokopališč. Lani je bil odkrit spomenik v Podzemlju, začeli pa so urejati še grobišča s spomenikom na Rado vici. Jesenski dež je dela zavrl, zato je odkritje ra-
doviškega spomenika predvideno šele letos maja.
Čutijo se prizadete
Na konferenci so večkrat poudarili, da sredstev za reševanje borčevske problematike primanjkuje, hkrati pa priznali občinski skupščini razumevanje za dosedanjo pomoč, saj je v okviru možnosti vedno namenjala dokajš-nja sredstva za izboljšanje življenjskih razmer borcev. Omenili pa so tudi to, da so zahteve nekaterih članov borčevskih organizacij upravičene, medtem ko skušajo nekateri članstvo izkoriščati z neupravičenimi ali pretiranimi zahtevami.
Razprava je bila živahna. V glavnem so razčlenjevali podatke iz predsednikovega poročila, razen tega pa so borci iz vrst obrtnikov želeli, naj bi družba tudi njim priznala nekatere olajšave, na podoben način kot borcem-kmetom. Udeleženci NOB iz obrtniških vrst menijo, da so v primerjavi s sotovariši v neenakopravnem položaju.
Izvoljen je bil tudi nov 17-članski odbor, ki bo poslej vodil delo vseh treh borčevskih organizacij.
Z glavne ceste lahko že od daleč opazite vrhu klančka pri Trnovču tole podrto hišo. V njej nihče ne prebiva, vendar ima še lastnika. Takih, zapuščenih hiš, je v Beli krajini še precej. Kot nalašč za tiste, ki mislijo na vveekend!
Vaščani iz Trnovca, manjše vasi blizu Metlike, so se že več let pritoževali nad slabim električnim tokom, ob katerem  zvečer  niso mogli
V Metliki enotni - ni izjem

Ker v občinskem proračunu ni dovolj sredstev, so delovne organizacije v podjetjih in zavodih podpisale pogodbe za sofinanciranje šolstva II. stopnje  in za  izgradnjo gradaškega vodovoda
Občinska skupščina v Metliki bi morala zagotoviti za sofinanciranje srednjega strokovnega šolstva nekaj več kot 15 milijonov dinarjev, vendar tega ni mogla, sicer bi nekatere druge dejavno sti povsem propadle. Kolektivi delovnih organizacij pa so se ob občinskih težavah res izkazali. Prav vsi, tudi šole, zdravstveni zavodi, državna uprava in celo dom onemoglih,  so  razen gospo-
Slovo od Jožeta Marna
Pred dnem so v Metliki pokopali znanega domačina, upokojenega sodnega uradnika Jožeta Marna. Pokojnik si je že od nekdaj prizadevali za napredek rojstnega mesta- Že pred vojno je aktivno deloval v vseh naprednih društvih, pri mestni godbi, gasilcih in pevskem društvu, Po vojni pa je z začetim delom vztrajno nadaljeval Zad' nja leta je bil posebno delaven kot blagajnik in tajnik društva upokojencev.
številni domačini, kakor 'udi znaiici in prijatelji od drugod, so pospremili Jožeta Marna na njegovi zadnji poti. V imenu upokojencev in mestne godbe se je od pokof-nega poslovil tovariš Drob-nič, Božidar Flajšman pa je spregovoril v slovo v imenu metliških pevcev.
Metlika je nepričakovano 'zgubila enega najbolj znanim in najbolj delavnih meščanov, o katerem smo obširneje p& sali lansko jesen, ko je ša zdrav slavil 70-letnico-
Aprila več zdravstvenih predavanj
Občinski odbor Rdečega križa v Metliki je v sodelova* nju z zdravstveno službo prt pravil program zdravstvenih predavanj, ki bodo aprila r vseh večjih vaseh in tudi f nekaterih delovnih kolektivih* Predavatelji — zdravniki, b<> do seznanjali poslušalce S pravilno prehrano šolskih otrok, z nego dojenčkov ter i nekaterimi boleznimi, ki se vse češče pojavljajo.
darskih organizacij podpisali pogodbe, v katerih obljubljajo prispevati 1 odstotek od sredstev, določenih za izobraževanje, za sofinanciranje šolstva II. stopnje.
Razen tega pa so se prav tako vsi delovni kolektivi brez izjem odločili prispevati še za izgradnjo gradaškega vodovodn, ki predstavlja v občini dolgoleten problem. S pomočjo razumevanja kolektivov bo tudi ta želja prebivalstva uresničena. Ponud-' be za oddajo gradbenih del so že v teku, tako da bo — tokrat zares — še letos prišlo do gradnje.
Zelenice urejajo
Pred dnevi so začeli delavci metliškega Komunalnega podjetja urejati mestne nasade in zelenice. Na novo so zasadili z rožami dve okrogli gredi pred spomenikom na Glavnem trgu. Mesto bo torej lepo urejeno, vendar bo moral nekdo za red in čistočo v nasadih skrbeti, sicer bodo otroci vse polomili in potrgali.
Gostovali bodo Semičani
3. aprilla bodo v Metliki gostovali člani dramske sekcije PGD iz Semiča, ki oodo uprizorili Cankarjevo dramo Kralj na Betajnovi. Vstopnice imajo v predprodaji v trafiki.
Da bo jeseni dovolj zalog
šolarji metliške osemletke kakor vsako leto, že ves marec obdelujejo šolski vrt, da bi bila jeseni šolska mlečna kuhinja založena. Pouk gospodinjstva se spomladi mnogokrat odvija kar na šolskem vrtu, kjer se uče kmetovanja v malem, hkrati pa je to delo v korist vsem učencem osemletke. Šolske malice so s pomočjo lastnih zalog cenejše.
BELOKRANJSKI MUZEJ V METLIKI
je odprt
vsak dan od 8. do 12. ure In v nedeljo od 9. do 12. ure.
Uprava muzeja
Spremembe v občinski upravi
V upravi občinske skup ščine Metlika je prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb, ker so trije dolgoletni in vestni uslužbenci odšli v pokoj. Pred nedavnim so prenehali z aktivnim delom Jule Malešič, referent za invalidske in borčevske zade ve, Frenk Molek, šef odseka
za gospodarstvo, ter Stane Namame, šef odseka za narodni© obrambo-
Kolektiv občinske upravBL se je od svojih tovarišev, kt so odšli v pokoj, prisrčno po slavil ter jim izrekel vse prt-znanje za Večletno požrtvovalno delo.
meHiskitlxreclnik
„ T E R MI K A "
podjetje za izolacije LJUBLJANA, Kamniška 25
sprejme
takoj za nedoločen čas
30 visoko kvalificiranih ali kvalificiranih kleparjev izučenih in priučenih izolaterjev
Vsa razglašena deloAna mesta so za izvajanje del na terenu z možnostjo dela tudi v inozemstvu na področju Zahodne Evrope.
NASTOP DELA TAKOJ!
Osebni dohodke po pravilniku podjetja. Osebne in pismene ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja v 15 dneh od dneva objave razglasa.
Trnovec in Lokvica sta zadovoljna
brati, niti ne poslušati radijskih sprejemnikov. Akcije za napeljavo industrijskega toka so se uspešno lotili in jo tudi izvedli. Zbrali so denar za material, kopali jame za drogove, vlekli električne žice itd.
Lokvičani niso hoteli zaostajati za svojimi sosedi, zato so kmalu tudi oni na podoben način kot Trnovča-ni hoteli priti do industrijskega toka.
V obeh vaseh so bila pre tekli teden prizadevanja poplačana z uspehom. Zasvetila je prava luč, saj pravijo, da je zdaj tudi zvečer svetlo kot podnevi. Na marsikateri hiši se bo v kratkem pojavila tudi televizijska antena in v vaseh bodo zabrneli kmetijski stroji.
IZBIRAM SI POKLIC
Prosta učna mesta v občini Novo mesto
Letos je še kar dovolj prostih učnih mest za fante, bolj slabo pa kaže sa dekleta. Oglejmo si, za katere poklice so prosta učna mesta in kakšne so želje mladine za te poklice:
Prosta fcIfe
m    ž        m ž
avtomehanik 4 — 40 —
ključavničar 12 — 6 —
tovinostrugar 1 — 5 —
klepar 2 — 1 —
sovač 1 — — —
nizar 11 — 8 —
tolar 1 — — —
;esar 15 — — —
Parketar 1 — — —
sidar 10 — 2 —
pleskar 3 — 1 —
aečar 2 — — —
gostinstvo 2 5 13 9
rgovina 7 2 8 40
^ojač, šivilja 12 J 24
-lektričar 1 — 18 —
Pletilja — 1 — 1
'rtnar 1 — — —
"n-esar 1 — 1 —
^obasičar 1 — — —
Kot kaže, se bo mladina morala zanimati tudi za tiste poklice, za katere 'e do sedaj ni. Rekli smo namreč že, 'a Je pri izbiri poklica potrebno upo-itevati tudi potrebe družbe. To velja
posebno za poklice v gradbeništvu. Mogoče odbijajo nekatere ti poklici zato, ker jih ne poznajo. Delo tesarja in zidarja se je že precej mehaniziralo, tako da ti poklici ne zahtevajo več velikih telesnih naporov. Razen tega so pogoji za izučevanje teh poklicev pri novomeškem gradbenem podjetju PIONIR odlični: hrana in stanovanje zastonj, dobivajo pa še nagrado v času praktičnega dela in v času obiskovanja šole.
Vsa prosta učna mesta imamo zbrana na zavodu za zaposlovanje delavcev, kjer lahko dobite vse podrobne informacije. Učno pogodbo skleneta delodajalec in starši ali skrbnik učenca. Pogodbo podpišejo na občinski skupščini, odseku za delo. Za sklenitev učne pogodbe je potrebno priložiti s*olsko spričevalo in zdravniško spričevalo. Obrazec pogodbe se dobi v knjigarni.
Poglejmo še, kako naj se imenuje tisti, ki sklene učno pogodbo. Navadno ga nazivamo vajenec, v zadnjem času pa se vse bolj uporablja naziv učenec v gospodarstvu. To je popolnoma pravilno, saj se učenci poklicnih šol in učenci z učnimi pogodbami izobražujejo v isti ustanovi po istem učnem programu, oboji so na praksi v delovnih organizacijah, le da eni dobivajo ves čas šolanja nagrado. Vsi se učijo in naj se tudi imenujejo učenci.
A. KOCE
POPOTNI VTISI Z DVODNEVNEGA IZLETA PO ITALIJI
Doživetje Benetk v vetru in dežju
Brežičani so z avtobusom podjetja SAP obiskali Trst in Benetke — Potovanje jih je navdušilo, saj so bili mnogi prvič onstran meje — V Trstu se vsakdo najprej ustavi na tržnici, kjer cvete kupčija z rutami in lutkami — Kvalitetni in lepi izdelki so tudi v Italiji dragi — Za turista so najbolj vabljive Benetke, mesto prekrasnih palač, muzejev, gondol in privlačnih trgovin
Zgodnje jutro v Brežicah. Po praznih ulicah odmevajo hitri, samotni koraki izletnikov, ki so se tasti dan namenili v Trst in Benetke. Zbrali so se brez zamude in šofer je odpeljal točno ob štirih. Predstavnik turističnega biroja SAP je pred tem zaželel družbi srečno pot in veliko dobre volje. Za njim je povzel besedo tov. Rudi Stopar, ki je spremljal skupino kot vodič. Avtobus je skozi meglo brzel proti Ljubljani. Jutranje veselo kramljanje je kmalu utihnilo in večina potnikov je poskušala zadremati in nadomestiti kratko spanje tiste noči.
Skozi prebujajočo se Ljubljano smo nadaljevali pot brez postanka. Šele na Vrhniki, v rojstnem kraju Ivana Cankarja, smo se prvič ustavili in okrepčali. Pogovori so postali spet živahni in polni pričakovanja. Večina je potovala v Trst prvič, zato je bila radovednost še toliko večja. Med vožnjo po Primorski je vse pritegnila nova pokrajina. Vodič je kramljal z nami, delil nasvete in napovedoval zanimivosti, s katerimi se bomo srečali onstran meje.
2e smo bih v Sežani in čas se je ustavil za dobro uro. Sledile so obvezne obmejne formalnosti, pregledi prtljage, potnikov in dokumentov, nakar smo se hitro odpeljali proti cilju. Vsi smo vedeli, da bomo v Trstu že pred deveto. Pogovor je oživel in potniki so z zanimanjem sledili vodičevemu pripovedovanju. Vmes je nekajkrat ponovil: »Ne kupujte slabe robe na tržnici! Razočarani boste, kot že mnogi pred vami. Ni vse zlato, kar se sveti!«
In potem prihod na Opčine, kjer so še do nedavnega imeli slovenskega župana. Končno se nam je odprl pogled na Trst, na to veliko trgovsko mesto ob severnem Jadranu. Slovenci smo ga že od nekdaj šteli za svoje, saj leži na slovenskih tleh in ga obkrožajo slovenske vasi. Avtobus je vozil počasneje, se spuščal vedno niže in nenadoma smo se znašli v reki avtomobilov, ki je preplavljala tržaške ceste in ulice.
NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI - KUPČIJA JE BREZOBZIRNA
Ustavili smo se v pristanišču. Vodič je hitro dal še nekaj napotkov. Nekateri smo se mu na poti v mesto pridružili, drugi pa so se že takoj razkropili in jo ubrali po svoje. Tov. Stopar nam je spotoma kazal razne zanimivosti in nas tako popeljal do tržnice, kjer trgovina cvete na cesti in kjer se je treba znati pogajati.
PREBRAL! SMO...
■ POLICIJA   V JOIIAN-
NESBURGU išče Fredo Clarc, mater, ki je ubila svojih pet otrok, tri z nožem, dva pa z injekcijo.
H PREDEN JE ODPOTO VAL na obisk k ameriškim vojakom v Vietnamu, je ameriški kardinal Francis Spel-Iman sklenil življenjsko zavarovanje za milijon dolarjev.
Na tržnici je valovila množica kupcev in prodajalcev. Ti zadnji so izza kričečih stojnic vsiljivo nagovarjali vsak tuj obraz, ki je zašel mednje. Slovensko ali srbohrvaško govorico je bilo slišati na vsakem koraku, saj naša skupina ni bila edina, ki je tisti dan prispela v Trst iz Jugoslavije. To so najboljše priložnosti, da zacvete kupčija s kičastimi spominki, rutami in punčkami, »koje hodaju i govore«.
Na sprehodu po mesto smo si dodobra ogledali trgovine in blago v njih. Dobro so založene, toda vse, kar je kvalitetno in lepo, je tudi drago. Po ličnosti izdelkov nas Italijani gotovo prekašajo. Obiskovalec se vsepovsod srečuje z zadnjo modo in nanjo spominjajo bogate izložbe črnobelih geometričnih vzorcev za nastopajočo pomlad ženskega sveta.
Tako približno so minilo tri ure sprehoda po tržaških ulicah. Opoldne smo že brzeli mimo Miramar-skega gradu po prekrasni turistični cesti .in opazovali obmorske kraje na obzorju. Žalostno dopoldansko . vreme se je sprevrglo v lep sončen dan.
ja ob cesti. Mnogi so si privoščili kavo, smetano, sladoled ali pa sadje, ki je bilo kakor sveže utrgano in ne drago. Ta prekrasna jabolka in hruške so zrasle na bližnjih plantažah.
Cesta proti Benetkam se zdaj že enolično vije po ravnini. Za ogromne reklame se nihče več ne zmeni, saj komaj čakamo prihoda v hotel. Za poživitev poskrbe veliki zavoji pomaranč, ki so jih trgovci z juga razpostavili ob cesti. Ob petih smo na cilju. Dobro uro pozneje se snidemo pri večerji, nakar se je večina odločila za počitek.
SREČANJE Z MESTOM BREZ AVTOMOBILOV
Prebudilo nas je mračno jutro. Na tihem upamo, da bo morda le posijalo sonce, ko zapuščamo industrijsko Mar-gero. Spotoma opazujemo ogenj in dim iz velike rafinerije nafte in vodič nam pokaže metalno industrijo, v kateri so med vojno izdelovali strojnice »Breda«. Naši partizani so jih uporabljali in jih dobro poznajo.
Že smo na mostu, ki pove zuje kopno z mestom med lagunami. Most je dolg 6 kilometrov. Ustavimo se na Piaz-zale Roma in se poslovimo od vožnje na suhem. Vkrcamo se na motorno ladjico, ki nas
popelje do Doževe palače. Pripravlja se k nevihti, veter mrzlo piha in moramo se umakniti v kabino. Kmalu se vlije dež in naliva ni konec vse dopoldne. Mokri smo, zebe nas, toda Benetke nas kljub vsemu očarajo. Pod arkadami smo na varnem, tudi v katedrah, v muzeju ah kjerkoli pod streho. Povsod paša za oči. Same reprezentativne palače, prekrasne trgovine z izdelki iz muranskega stekla, s čipkami, z zlatnino in s spominki vseh vrst. Zavzeto si ogledujemo oblikovalca v tovarni stekla in skoraj vse ženske kupijo kak izdelek za spomin.
Kljub dežju je bilo doživetje Benetk za vsakogar najlepše. V tem čudovitem mestu prebiva okrog 300.000 ljudi, nekaj manj kakor v Trstu, pa vendar je življenje v obeh mestih tako različno. Na ozkih ulicah srečujemo v Benetkah le pešce, nikjer nobenega avtomobila, medtem ko v Trstu ni kotičlia brez njih. Ves promet se odvija po vodnih poteh.
Morda mladina prav zaradi tega zapušča mesto in se naseljuje v industrijski Margeri in Mestri. Zelja po motoriza-ciji izseljevanje gotovo še pospešuje. Benetke doživljajo počasen zaton. To je turistično mesto, tujci ga drže pokonci in turizem je za tamkajšnje prebivalstvo poglavitni vir zaslužka.
JOŽICA TEPPEY
HEMINGWAY STRELJAL NASE
Nepojasnjeno skrivnostno smrt Nobelovega nagrajenca pisatelja Ernesta Hetmingvva-ya — ali gre za nesrečo ali za samomor — so končno osvetlili. V intervjuju uredniku italijanskega tednika Eu-ropeo je Hemingwayeva vdova Mary izjavila, da je njen mož napravil 2. julija 1961 samomor.
Skoraj celih pet let je Ma-ry Hemingway trdila prav nasprotno — da se je puška v rokah njenega možt>. sprožila sama-
Marv Hemingvvav je izjavila: »Ubil se je. Dovolj o tem! Tudi sama sebi resnice dolgo nisem hotela priznati. Borila sem se s to mislijo in zatrjevala, da gre za nesrečen primer. Bala sem se pogledati resnici v oči- Slednjič .sem se prepričala, kako neumno je živeti v zmoti in o tem prepričevati tudi druge, saj to nikomur ne koristi. Morda je tako celo bolje. Težko bi bilo videti Emesta bolnega, nesrečnega, negotovega vase in nesposobnega ustvarjati.«
Kot trdi Mary, je bil He-mingway živčno izčrpan. Kljub temu je intenzivno delal do zadnjega trenutka- Zapustil je okrog 20 kg rokopisov, med njimi tudi roman o svoji mladosti v Parizu in še dva druga romana.
Spotoma smo zavili še v Redipu-glio, kjer je mogočen spomenik stotisočim padlim italijanskim vojakom s soške fronte. V bližini je Doberdob, slovenskih fantov grob. Nismo ga videli, slišali pa, da je zdaj samoten in zapuščen.
Se enkrat smo izstopili, preden smo prispeli do prenočišča v Margeri, sedem kilometrov od Benetk. Osvežili smo se v okusno urejeni trgovini mlečnih izdelkov in sad-
Med potjo proti Benetkam so se izletniki iz Brežic ustavili tudi v Redipuglii. Tam stoji mogočen spomenik italijanskim vojakom, ki so padli v prvi svetovni vojni na soški fronti. V bližini je Doberdob, a je sedaj zapuščen (Foto: Jožica Teppey)
Gozdovi Velike gore se posla*'1'    u košnje zime... (Foto: D. Mohar, Ribnica)
Te dni je v vojašnice po vsej ^ prišla nova generacija mladih vojakov. Vor>e4j.luana Majcna v Novem mestu jim je tudi letos * Prisrčen sprejem, še posebej dobro so org^riij Preoblačenje novih tovarišev: vsak bo dobil v&t Aj*0.Cn° po svojih merah. Za to skrbe civilni 1X1 kJ?-2 Jancžič. zastavnik Stanko Ostojić in voJjJJtfo in Jači (na sliki). Regruti so z njihovo prizadev^ v ^ hovirni uniformami zelo zadovoljni. Te dni > n ^ estu opazili, da imajo vsi vojaki že odprte b,u^uni{0^ate. Vojak, Id nekaj da nase, je zdaj lahko W J^uk-f1?* prav čeden fant (A. K., foto:     ^ 0vic)

™ ,|,"™~■ ™ ^ j
Morda tudi vaš sin, fant, ^ftu i*10* preživlja
prve dneve v JLA. Ali        6 naročili DOLENJSKI y
29. — Pretepaški Pluton je stisnil rep med noge in kar prhnil s pota med drevje. Aro se je razkoračil in napol prestrašen divje renčal, Činč pa se je takoj znašel. Skočil je or:z naježenega Arota in v drobcu sekunde podrl »napadalca« na tla, da je ta prestrašeno za-vpil: »Miha!« Potem so vadili ves dopoldan. Plutona je bilo najbrž sram, da je prvič tako neslavno pobegnil. Z vso vnemo je naskakoval streljajočega napadalca, kot bi hotel popraviti slab vtis. Ni pa zmogel take spretnosti in tako hitrosti kot Činč, ki je hitro dojel, da je roka s pištolo zelo nevarna in jo je znal bliskovito pograbili v zapestju.
30. — Potem je prišel dan, ko je dobil Činč svojo prvo službeno nalogo. Nekega popoldneva je šla mati s triletnim fantkom na sprehod na Rožnik. Hoja po bregu je oba utrudila. Mati je sedla na klop ob poti ter izvlekla iz torbice ročno delo, fantek pa se je spravil na kup peska in vneto brskal po njem. Mamica se je tako zatopila v svoje skrbi in pletenje, da četrt ure ni dvignila glave. Ko se je spet ozrla, ni bilo fantka nikjer. Klicala je in iskala, zdaj tu, zdaj tam, a brez uspeha: nihče se ji ni odzval. Bila je že vsa obupana in po obrazu so ji lile solze, ko je mimo prišla skupina ljudi.
31. — »Kaj pa se je zgodilo?« je vprašal nekdo. Nesrečna mati je v pretrganih stavkih povedala, da se ji je izgubil fantek. Nenadoma se je enemu zabliskala rešilna misel. Že večkrat je z zanimanjem opazoval Miho, kako uri svoje učence križem kražem po gozdu. »Ljudska milica ima šolane pse!« je vzkliknil. »Kar na milico pojdite in povejte, pa ga bodo hitro našli!« V njej je spet zažarelo upanje. Kakor hitro je mogla, je tekla na najbližjo postajo Ljudske milice in tam vsa zasopla! povedala svojo nesrečo: »Hitite, pomagajte, pojdite s psom iskat mojega fantka!«
32. - Službujoči ^SSjSjja ukrepal. Zavrtel je telefon V^Oiii so Pred postajo zaškripale JMM t so mamico v avto in odbrzeb j,^ca ^n*Pa z največjo naglico v g Pj**4q n-1?1"1«,« je predlagal Miha. /Jj \t& b» g** ga bo Činč.« Pes je g&iR^-S* *>™li proti Rožniku. ^^tJ^bSJ? Peska> na katerem se JjLft ^u^.^ntek. Miha je kljub f%o ^ei Z***** na tihem dvomil,.^  Dokjao«spesno po-
magati. Sled JeA*Wfe<&VwUn in poleg tega - j^V t *°ZiuK Hate™ sled je prava? ^ ^u najmanj
milijon,
Kriva je tefevizija
če bi bil zaspal samo oče, vsa zadeva ne bi bila tako huda: dobro je večerjal in spanec ga je premagal. Toda 59-letnemu Hansu Petter-sonu sta se pridmžila še nje gova dve leti mlajša žena in devetnajstletni s'n, in to samo zaradi tega, ker so skupaj gledali televizijski spored.
»Zanfmiva« oddaja jih je uspavala že po petih minutah. Zaspali so tako močno, da niso slišali vlomilcev, ki so brez težav vdrl- v njihovo stanovanje in odnesli vse, kar jim je bilo všeč. Potem so »obiskali« še Pettersonovo trgovino v pritličju in odnesli iz blagajne za 120.000 dinarjev danskih kron.
Petterson toži sedaj dansko televizijo, ker je z dolgočasnim sporedom uspavala vso družino in tako omogočila vlomilcem, da so mu oropali stanovanje in trgovino.
NAGRADNO ŽREBANJE
Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto
Trdinova 2
razpisuje NAGRADNO ŽREBANJE
za vlagatelje, ki vlagajo pri Dolenjski banki in hranilnici Novo mesto in njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem.
1. 15 denarnih nagrad
po 100 ND prejmejo vlagatelji, ki bodo imeli na dan 30. 6. 1966 na svoji hranilni vlogi pri banki ali pri njeni poslovni enoti v Krškem, Metliki in Trebnjem 500 Njj ali več.
2. 11 praktičnih nagrad
prejmejo vlagatelji, ki bodo imeli na dan 30. 6. 1966 na svoji hranilni vlogi pri banki ali pri njeni poslovni enoti v Krškem, Metliki ah Trebnjem najmanj 1.500 ND, vlogo pa vezano na odpovedni rok 13 mesecev ali več.
Praktične nagrade so:
televizor »RR Niš« - šivalni stroj »MIRNA« - 2 radioaparata »RR 240« - in 7 transi-storjev »DELUX«.
Vloge vseh vrst sprejema in izplačuje Dolenjska banka in hranilnica (prej Komunalna banka) Novo mesto, Trdinova 2 in njene poslovne enote v Krškem, Metliki in Trebnjem in jih obrestuje:
— vloge na vpogled — avista: 5 odst. na leto,
— vloge, vezane na odpovedni rok ali oročene od 3 do 24 mesecev: 6 odst. na leto,
— vloge, vezane na odpovedni rok ali oročene '     nad 24 mesecev: 7 odst. na leto.
Nagradno žrebanje bo 11. julija 1966. Vlagajte pri Dolenjski banki in hranilnici Novo mesto in njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki ter Trebnjem, kjer so vaši prihranki smotrno naloženi!
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVOv MESTO
Ifersfci pes napadel mladega Avstralca
S pretresljivim krikom je pred dnevi v blazini Sidneva opozoril nase neki 13-letni deček, ki je bil le nekoliko metrov oddaljen od obale. V njegove noge se je zagrizel skoraj fari metre dolg morski pes. Petim reševalcem je v zadnjem trenutku uspelo rešiti dečka pred smrtjo.
Trinajstletni Ravmond Short je plaval v plitki vodi, oddaljen od obale kakih deset metrov, ko se je nenadoma vrgel nanj morski pes. Na fantove strašne krike je priteklo pet reševalcev, ki so bili v bližini- Brez pomisleka so planili dečku na pomoč. Z udarci vesel jim je uspelo morskega psa tako omamiti, da so ga lahko z žrtvijo vred privlekli na obalo. Tam so tako dolgo tolkli po njem, dokler ni poginil.
šele nato jim je uspelo čeljusti psa tako razkleniti, da so lahko iz njih izvlekli dečkove noge.
Ravmond leži v bolnišiei v krutičnem  stanju, vendar
Mož z 79 ženami
V vasi Mileševu nedaleč od Bečeja živi frizerski mojster Bora Micič, star 41 let, ki je doslej živel z 79 ženami, kar je svojevrsten rekord ne samo v Banatu, ampak verjetno kar v vsej državi.
Nekaterih svojih žena se niti ne spominja, »evidentiral« pa je, da je bilo njegovih 12 žena iz Beograda, 6 iz Bečeja, po štiri pa iz Mileševa in Sarajeva. Ta vaški »Don Ju-an« se je uradno poročil 21-krat. V hiši tega frizerja se je (zvrstilo največ Srbkinji, Madžark in nekaj Slovakinj, ena Rusinja in ena Ciganka.
številni Borovi zakoni niso trajali dalj kot en teden, zakon z 79. ženo pa traja že celo leto! Bora Micič je izjavil, da je s sedanjo ženo zelo zadovoljen in meni, da je sedaj — vsemu konec.
zdravniki upajo, da mu bo- so zabeležili sedemnajst nado lahko rešili obe nogi- padov te vrste morskih psov Sinji   morski   psi   sodijo na ljudi ob obalah Kaliforni-med najnevarnejše. Do sedaj je, Južne Afrike in Avstralije.
IBIIIUIIIliaMMIllllilliM
1 SMEH STOLETIJ
RUSKI HUMOR
Kmet se je peljal na vozu v mesto in na njem mirno zaspal. Konj pa je zašel s sredine ceste in voz se je zaletel v obcestni drog. Kmet se je prebudil in zaklel:
»Prekleta gneča! To so bili pametni ljudje; niso vedeli, kje naj postavijo ta drog!«
Kmet je kupil za praznik sebi škornje, ženi nekaj prstanov in hčeri uhane. Na slavnostni dan so se vsi okinčali in počakali znance. Ko se je teh že nekaj nabralo, je začel hišni gospodar z nogo, na kateri je bil nov škorenj, migati in kazati po sobi.
»Zakaj ni pometeno?« je pogledal gospodinjo. Ta se je obrnila k hčeri, začela mahati z rokami, na katerih je imela nove prstane in ji dejala:
»Mar ti nisem rekla, da pometi sobo, še preden se boš napravila?«
Hči pa je imela v ušesih nove uhane in je zato očitajoče in močno zmajala z glavo in nato reklal
»Kolikokrat na dan pa naj potem pometem?«
Mati je skušala svojemu sinu prepovedati, da se ne bi šel kopat. Toda sinu to ni bilo nič kaj po volji. Tedaj ga mati nadere:
»Pa pojdi! Toda pazi se, pasji sin, če boš utonil, mi ne hodi domov!«
Sedemdesetletna starka pride k spovedi in se izpoveduje svojih grehov. Nazadnje prizna še to, da je prešuštvovala s sosedovim hlapcem. Pop jo gleda, računa, koliko mora biti že stara in jo nato vpraša:
»Kdaj pa je to bilo?«
»Da se ne zlažem,« reče in pomisli starka, »pred kakimi tridesetimi leti.«
»No, to bi pa že lahko pozabila,« jo skuša pomiriti pop.
»Kako naj pozabim, če me pa še zdaj, kadar na to pomislim, kar stisne pri srcu!«
II!lI!ll!lllil!!llii!:ii!!!IUlUli!:y!lB!llll:
Zgrešiti ni bilo mogoče. Pred hišo, v kateri je imela stanovanje Luiza, je kar go-mazelo, bile so predvsem ženske in otroci, ki so planili k vratom avtomobila, ko se je ustavil. Debela ženska, ki je prejšnji dan pokazala pot Maigretu, je s pestmi v bokih stala v prvi vrsti.
— Jaz sem šla telefonirat v špecerijo. Komisar je zgoraj.
Vse to "se je zgodilo v zmedi. Gručica je obšla hišo: Maigret, ki je kraj poznal; ji je stopil na čelo. Radovedneži, ki jih je bilo na tej strani še več, so zagradili zunanja vrata. Nekaj jih je bilo celo na stopnišču, kjer je mali policijski komisar bil prisiljen pred vdrta vrata postaviti stražo.
— Pustite nas mimo . .. Razmaknite se ...
Feron je imel zdelan obraz, lase na čelu. Klobuk je nekod izgubil. Poznalo se^ mu je, da si je oddahnil, ker so mu prišli na pomoč.
— Ste sporočili komisaria-tu, naj pošljejo okrepitev?
— Nisem vedel, da... — je začel sodnik.
— Tisti ženski sem zabičal, naj vam reče...
Časnikarji so poskušali fotografirati. Neki dojenček je zajokal. Chabot, ki ga je Maigret spustil naprej, je prišel do zadnjih stopnic in vprašal:
— Kaj se godi?
— Mrtev je.
Odrinil je vratno krilo, katerega les je bil ob robu razcepljen.
— V sobi.
Ta je bila vsa v neredu. Skozi odprto okno so prihajali sonce in muhe.
Na nepostlani postelji je iztegnjen ležal doktor Alain Vernoux, oblečen, z očalami poleg obraza, v katerem že m' bilo več krvi.
— Pripovedujte, Feron.
— Nič nimam povedati. Inšpektor in jaz sva prišla in nekdo nama je pokazal tole stopnišče. Potrkala sva. Ker se nihče ni oglasil, sem ukazal, kar je v takšnih primerih v navadi. Chabiron je dvakrat ali trikrat sunil z ramo v vratno krilo. Našla sva ga tako, kot je zdaj in kjer je zdaj. Potipal sem mu žilo. Ne bije več. Dal sem mu pred usta zrcalce.
— In dekle?
— Ona je ležala na tleh, kot da je zdrsnila s postelje, in je morala bruhati.
Vsi so stopah po tistem, kar je izbruhala.
— Ni se več ganila, vendar nj bila mrtva. V hiši ni telefona. Nisem mogel tekati po tem koncu, da bi našel telefon. Chabiron si jo je naložil na ramena in jo odpeljal v bolnišnico-  Nič drugega ni
bilo mogoče storiti.
— Ste prepričani, da je dihala?
— Sem, in prj tem ji je v v grlu čudno hroplo.
Fotografi so še kar snemali. Lomel si je v rdečo be-ležnico nekaj zapisoval.
— Vsi hišni prebivalci so se mi usuli za vrat. Nekaj fantalinom se je za hip posrečilo izmuzniti v sobo. Jaz se nisem mogel oddaljiti. Hotel sem vam sporočiti. Poslal sem žensko, ki je po vsem videzu za hišnico, in ji zabičal, naj  vam reče ...
Pokazal je na nered okrog sebe in dodal:
— Utegnil se nisem niti ogledati po stanovanju.
Eden od časnikarjev mu je pomolil prazno cevčico od ve-ronala.
To je vse pojasnilo. Vsaj pri Alainu Vernouxu je gotovo bil samomor.
Se mu je posrečilo Luizo pregovoriti, da naj se umori skupaj z njim? Jo je pripravil, da je tablete použila, ne da bi ji kaj razložil?
V kuhinji je bilo v neki skodeli na dnu še nekaj bele kave in poleg rezine kruha je bil košček sira, v kruhu sled dekletovih ust.
Vstajala je pozno. Alain Vernoux jo je gotovo našel, ko je ravno zajtrkovala.
— Je bila ona oblečena?
— V srajci. Chabiron jo je zavil v odejo in jo odnesel kar tako.
Sosedje niso slišali prepira?
— Nisem jih mogel zasli-šati. V ospredju se tišče otroci, matere pa ne narede nič, da bi jih razgnale. Le poslušajte jih.
Eden izmed časnikarjev se s hrbtom naslanjal na vrata, ki se niso več zapirala1, da bi jih kdo od zunaj ne odrinil.
Julien Chabot je stopal sem in tja kot v hudih sanjah, kot človek, ki je zgubil pregled nad položajem.
Dvakrat ali trikrat je pristopil k truplu, preden si je upal položiti roko na zapestje, ki je viselo s postelje.
Večkrat je ponovil, ne da bi se zavedel, da je to že rekel, ali pa v hotenju, da bi sam sebe prepričal:
— Samomor je očiten. Potem je vprašal:
— Mar se Chabiron ne bo vrnil?
— Po mojem bo ostal kar tam, da bi dekle zaslišal, če bo prišla k *>ebi. Treba bi bilo sporočiti komisariatu. Chabiron je obljubil, da mi bo poslal zdravnika.
Ta je potrkal na vrata. Bil je mlad asistent iz bolnišnice. Stopil je naravnost k postelji:
— Mrtev?
Pokimal je z glavo.
— Kako pa z dekletom, ki so vam ga pripeljali?
— Z njo se ukvarjajo. Mogoče jo bomo rešili.
— Pa še pridite kaj, da bo lahko tvoj mož naredil še več Sukenj v naši preprogi ...
— So pomagali kaj moji strokovni nasveti?
j BRODAR - JE2ERNIK: R^^^L^^KT^
POSVET KONFERENCE ZA DRUŽBENO AKTIVNOST ŽENSK
NE VARČUJMO NA NAPAČNEM MESTU!
Zaradi gospodarske reforme ne smemo varčevati pri otroškem varstvu
in družbeni prehrani!
Pred kratkim je bil v Kočevju posvet konference za družino aktivnost žensk, na kateri so ženske razpravljale o današnjem položaju žensk bi o pripravah na republi ftkx» skupščino konference za družbeno aktivnost žensk.
Ženske so poudarile, da v času nove gospodarske reforme občutijo, kot da želimo pri nas varčevati s sredstvi prav pri dejavnostih, za katere so se ženske vedno borile: pri otroškem varstvu, družbeni nrehrani, šolstvu in zaposlovanju žensk. Prav gotovo pa tako varčevanje ni v skladu z nameni re/forme. Prav tako je napačno, če odkrivajo delovne organizacije notranje rezerve tako, da uki-
njajo štipendije, na spreje majo novih strokovnjakov in če dajejo prednost pri zaposlovanju le moškim.
Razvoj gospodarstva zahteva, da se družbene službe, ki smo jih doslej zapostavljali, začno hitreje razvijati, posebno še tiste, ki razbremenjujejo zaposleno žensko- Podatki kažejo, da smo v Jugoslaviji pri organizaciji otroškega varstva na predzadnjem mestu v Evropi nami je le še Albanija). Tudi osnovno šolstvo je zanemarjeno, saj imajo ponekod zaradi pomanjkanja učilnic otroci pouk pozno v noč.
Ženske so opozorile še na nekatere zadeve, ki se dogajajo pri nas: vrtci v Kočevju
Jeseni 12 novih učilnic
Komisija za organizacijo šolstva pri občinski skupščini Kočevje je na zadnji seji razpravljala o položaju, ki bo nastal, ko bo jeseni dograjena prva etapa nove šole, s čimer bo kočevsko osnovno šolstvo pridobilo 12 novih učilnic Stališča komisije so: združitev obeh kočevskih osemletk ni priporočljiva, novo šolsko poslopje naj dobi v upravljanje osemletka »Jože-
ta šeška«, v novi zgradbi naj imajo pouk le višji razredi obeh kočevskih osemletk, pouk naj bo v dveh izmenah (izmenoma en teden ena šola dopoldne, drugi teden pa druga), izpraznjene prostore v stavbi gimnazije naj dobi na razpolago delavska univerza za izobraževanje odraslih. O teh priporočilih bo v kratkem razpravljal še svet za šolsivo.
Krajevna skupnost Struge
Krajevna skupnost v Strugah pri Kočevju je lani veliko opravila, dela pa ji tudi letos ne bo zmanjkalo. Svet skupnosti je ugotovil, da bo treba dokončati elektrifikacijo in naseljem zagotoviti pitno vodo, saj jo v sušnih dneh zdaj vozijo od daleč. Razpravljali so tudi o mehanizaciji, ker ljudje pogre-
šajo traktor in mlatilnico, ki sta bila nekdaj v lasti KZ v Strugah. Sklenili so s skupnimi sredstvi kupiti vsaj mlatilnico. Pomenili so se tudi o skrbi za ostarele ljudj in o družbeni vzgoji mladine, ker tudi to dvoje poleg komunalnih zadev sodi v dejavnost krajevne skupnosti.
-v
Prostori so pretesni
Pletilstvu v Kočevju vedno bolj primanjkuje proizvodnih prostorov. V kratkem bodo dobili likalno prešo, ki bo zlikala na dan do 200 konfekcijskih hlač. se pravi celotno njihovo proizvodnjo. Zanjo bi potrebovali spet nov prostor. Ker ni v sedanji stavbi več dovolj prostora, bi se morala konfekcija nujno preseliti. V Pletilstvu, ki je nastalo iz bivšega Zavoda za zaposlovanje invalidov in dru-
gih za delo manj zmožnih oseb, so v zadnjem letu sicer dosegli vidne uspehe. Predvsem jim je uspelo zvišati produktivnost na tako raven, da zaposleni že prejema jo primerne osebne dohodke. Podjetje rja še ni tako čvrsto, da bi bilo samo sposobno ustvarjati zadostna sredstva za investicije. Zato računajo, da jim bodo pri iskanju pri mernih prostorov pomagali tudi občinski or*rani.
DROBNE IZ KOČEVJA
■ IZNKNAOM SSi:G je za nekaj dni zavrl delo pri urejanju zelenic in parkov v mestu. Priporočljivo bi bilo, da podro tudi .stara in kriva drevesa pred hišami ob Ljubljanski cesti tam, kjer so bile podrte vrtne ograje. Nasaditi je treba novo drevje, ker od sedanjega ni koristi in tudi lepote ne
■ ZA OBNOVITEV MOSTU preko Rinže v Gaju je Komunalno podjetje Se pričelo dovažatl gradbeni material. Most je dotrajan in popravila poseben.
■ ZK SKORAJ 129 LET stoji most preko Rinže proti Rudniku. Večkrat je bil že obnovljen in razširjen. Tudi sedaj Je potreben popravi!:!, ker so stranski leseni hodniki že ze'o slabi in je posebno hoja v visokih petah zelo težavna. Ograjo mostu že pridno načenja rja.
■ KKR GREDO DELA pri novi klavnici proti kraju, so pričeli graditi dovozno cesto do objekta in urejati okolico. Stara klavnica je ovirala tudi urejevanje okolice Štirih stolpnic ob Rinži.
■ TCDl DO NOVIH stanovanjskih hi.š v zadružnem naselju urejajo dovozno cesto, ki bo vodila iz Kolodvorske ulice med hišami AVTO do naselja. Zadruž-
ne hišice, po večini dvojčki, prav lepo napredujejo, le pod naseljeni bo treba izsušiti močvirni travnik.
B LEPO VREME JK otopilo tudi stare navade, ko starši pustijo, da se otroci pozno v noč podijo in lovijo po mestnih ulicah, čudno je, da starši ne pogrešajo, da otrok do 21. ure in še kasneje ni domov!
■ QELE POPCMjDNEVE »cifa«
stalna skupina otrok in mladeni-čev za kino dvorano. Ta zabava je poslala že množična in ima svoja ustaljena pravila. Je več »premož-nostnih skupin«. Nekateri »cifajo« za vrednost od 10 do 20 dinarjev, drugim pa je to izpod časti in mečejo v zrak kovanec kar za 50 dinarjev. Takrat morajo dati mali »cifači« popoln mir. Sprašujemo se, odkod jim toliko denarja? Vse to spremlja seveda kričanje, prepiri, vmes pride do robatih kletvic, pa tudi pretepi niso redki! Velika skladovnica drv skriva vnete igralce, pa tudi sicer se nihče ne zmeni zanje . . .
B PRFI) SEZONO BF.LIJO. Gostinsko podjetje Hotel Pugled je začelo beliti svoje poslovalnice. V hotelu so prebelili že vse prostore, v naslednjih dveh tednih pa bodo prebelili še druge poslovalnice.
niso polno sasedeni, učno osebje prenafe osebno neraz položen je na učence (gimnazija); ko bo dograjena prva etapa nove osemletke, je treba poskrbeti tudi za celodnevno varstvo šolarjev; tudi zdravstveno osebje naj izboljša odnos do pacientk in ostalih.
Ob zaključku so ženske sklenile, da si bodo še prizadevale za urejevanje otroškega varstva, Šolstva, zdravstvene zaščito žena in otrok, izboljšanje otroških dodatkov, za štiTendiranje ženske mladine, za boljšo skrb za neprilagojeno mladino itd. Te svoje in družbene probleme bodo skušale še aktivneje reševati v okviru krajevnih skupnosti, zborov volivcev in drugod.
Hlodovina, o kateri je ob meji s Hrvatsko precej govora, na žagi v Dolu ob Kolpi
(Foto: Prime)
Za društva - koristen sklep
Gnojnici so zaprli pot v Rinžo
Gnojnica in odplake iz kmetijskega obrata Breg-Mlaka pri Kočevju so zaradi neurejenih čistilnih naprav nemalokrat onesnažile Rinžo. Ribe •■ v Rinži poginjale, zato pa so nastajali spori med ribiči in KGP Kočevje. Zdaj je KGP Kočevje podvzelo vse potrebno, da bodo čistilne naprave v redu —v
Na 14. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti v Kočevju, na kateri je je bil odobren proračun občine, je bil sprejet tudi sklep, da bosta svet za družbeni plan in finance ter komisija za družbeni nadzor občinske skupščine spremljala in kontrolirala izdatke proračuna. Proučila bosta tudi, če je bil denar pravilno dodeljen, zato bosta v marcu, aprilu in maju obiskala vse koristnike ob čilskega proračuna-
V društvih smatramo, da je to zelo koristen sklep, ki ga je treba dosledno izvajati. Komisija za družbeni nadzor bo ugotovila, če je bilo pošlo vanje administrativno pravil-
no vodeno, če so sredstva društva dosledno uporabljala za svojo dejavnost, in če je bil denar dodeljen na podlagi programa in uspehov posa meznega društva in organiza cije. —ko
Javno tehtnico bi radi
Prebivalci Stare cerkve in okoliških vasi si zelo želijo, da bi ali v Stari cerkvi ali pa v Kočevju bila javna tehtnica za tehtanje večjih tovorov in živine- Upajo, da bo krajevna skupnost ali pa kak drug organ spoznal, da je to res potrebno.
OBISK PRI OBRTNEM PODJETJU
»USLUGA« vse boli uslužna
386 pregledanih -10 kaznovanih
V zadnji akciji občinske komisije za varnostno vzgojo v prometu v Kočevju je bilo pregledanih 386 vozil, od tega največ koles in osebnih avtomobilov. Med akcijo je bilo zaradi raznih prekrškov kaznovanih 10 voznikov, 39 pa je bilo opozorjenih na razne pomanjklivosti (luči, zavore itd.)- Kaznovanih je bilo največ mopedistov in voznikov osebnih avtomobilov. Največ pomanjkljivosti je bilo zabeleženih pri motornih kolesih in kolesih.
Obrtno podjetje »Usluga« Rudnik je prevzelo pralnico in Ukalnico, ki jo je ukinilo podjetje Komunala iz Kočevja. Pralnica dela od preteklega ponedeljka.
Usluga je prevzela tudi delo, ki ga je do pred kratkim opravljalo likvidirano podjetje Vulkanizacija Kočevje, se pravi vulkanizacijo in polaganje plastičnih mas. Novi obrat je v stavbi »Usluge« na Rudniku.
Usluga Rudnik opravlja za občane še naslednje storitve: prevoze z avtom ali s konji, gradbene usluge, mizarska dela, pleskanje in prodajo gramoza ter lomljenca.
Usluga bo poizkušala odpreti vsaj enkrat na teden kopališče, če bo dovolj interesentov, bodo imeli kopališče odprto tudi večkrat na teden. Razen tega nameravajo kmalu odpreti tudi kemično čistilnico, saj morajo ljudje iz
kočevskoribniške doline zdaj nositi obleke na čiščenje v Ljubljano.
Brez sodelovanja ne bo šlo
Na nedavni seji komisije za komunalni sistem pri ObO SZDL v Kočevju so razpravljali o dejavnosti krajevnih skupnosti, o zdravstvu, socialnem zavarovanju, družbeni prehrani, otroškem varstvu in drugem. Mnoge zadeve sb bile uspešno rešene zavoljo sodelovanja ObS in drugih organov. Ugotovili so, da bo morala Socialistična zveza kot najmnožičnejša .organizacija v bodoče zelo spodbujati sodelovanje občanov, delovnih organizacij in raznih organov, ker je to najboljše zagotovilo, da bodo razne pereče zadeve učinkovito rešene
Na kaj čakajo?
Komisija za obravnavo samoupravnih aktov pri ObS Kočevje ugotavlja, da je v občini precej delovnih organizacij, ki navzlic zakonit'm določilom še niso izdelale samoupravnih predpisov ali pa niso dosedanjih uskladile z novimi zakoni. V občini je 41 takšnih delovnih organizacij, od tega 2o v gospodarstvu in 16 v družbenih službah. 8. april je zadnji rok za predložitev, doslej pa .je predalo svoje samoupravne predpise le malo delovrfh organizacij. —v
Nov gasilski dom v Lužinah
Prizadevni gasilci iz Lozin pri Stari cerkvi so zgradili nov gasilski dom. Prostore za gasilce so uredili, nedokončan pa je prostor, namenjen sestankom in raznim prireditvam. Nedavni razgovori v Spod-, Zgor. in Sred. Ložinah so pokazali, da so prebivalci pripravljeni pomagati, ko bi del potrebna*) sredstev prispevala obči p ■v
POPRAVEK
j Popravljamo tiskarsko napako v - podlistku GRADOVI UMIRAJO: 24. marca je bilo na tej strani v 3. odstavku podlistka tiskano: »Vasi . . . so postale konjederske . . .«, moralo pa bi biti pravilno: » ... so postale konjerej-ske .. .«
Bralce prosimo, da to in druge tiskarske napake, ki jih avtor in uredništvo lista nista kriva, oprostijo.
UREDNIŠTVO
VOPIRKOV1Č D
crMDOVT UMIMIO
Pred sredo januarja 1939 se je Franci Ulm na grajski žagi ponesrečil. Transmisija ga je zgrabila za frfotajoči jopič, strahotno zavihtela, stisnila in zvila. Odtrgano stopalo mu je odletelo, drugo nogo do kolena zmečkalo v brezoblično gmoto, prsni koš mu strlo. Anton je ves iz uma pritekel h grajskemu mlinarju Zajcu: »Ali si dosti srčen, da bi Franciju podvezala potrgane žile?« je zasopel vprašal. V rjuho zavitega so ponesrečenca pripeljali še skozi šmarjeto, pri Jordanovi lovski vili Diani pa je izdihnil.
Tri mesece in teden dni pozneje je umrl tudi starj Ulm. Preživeli Anton je prevzel še bratovo polovico gradu in so poročil z ovdovelo Edith.
Po krojaču Jombartu je vel po Klevevžu vedno francoski duh in so še Ulmi govorili doma francosko. Vendar se je zadnji gospodar gradu začutil Nemca, ne po krvi in imenu, ampak tudi po nori nacistični veri in rasistični politiki.
Že Jombarti in za njimi Ulmi so imeli poleg Klevevža tudi grad Ma-rof v Zburah. Leseno stavbo iz pr ve polovice 17. stoletja je pozneje lastnica Ana Schweigerjeva 1. 1736 podrla in sezidala lep gradiček Pod Ulmi je dvorec brezupno raz-
padal in ga tudi oskrbnik ni mogel več reševati zapisane usode.
Klevevžu pa se je 1. 1768 odtujil dvorec Vrh, v starih zemljiških knjigah zapisan kot Auental. Vidimo ga na levi strani ob cesti med škocjanom in Zburami. Od kosta-njeviških menihov ga je bil odkupil Adam Ullepitsch. Za njegovim sinom Francem Karlom so na njem gospodarili plemeniti Karojlovichi, PavJchi in grofi Auerspergi. nihče več kot nekaj let.
Grofu Hermanu Auerspegu je gospodinjilo nezakonsko mlado kmečko dekle Katarina Kerinova. Njenih pet prav tako nezakonskih otrok je nekega dne v šoli povedalo: od danes nismo več nezakonski Ke-rini, ampak zakonski grofi Auerspergi. Njihova devetindvajsetletna mati se je namreč poročila s svojim leto starejšim gospodarjem. To se je zgodilo leta 1869. _
Grof Herman je hitro umrl. Grofica Katarina Auerspergova, rojena Kerin, se je 1. 1874 prepisala na gradič. Dve leti pozneje se je orno žrla s kmetom Antonom Trščinar-jem iz Škocjana. Novj graščak je hotel preizkusiti tri hude grajske pse. Preoblekel se je v berača in silil v grad. Zvesti stari auersperški čuvaji so ga napadli in raztrgali.
Tako izginjajo pred našimi očmi tudi na neznatnih dvorcih, kot je mali Vrh, zadnji ostanki drobnega plemstva, kj se je nekoč v veliki meri rekrutiralo iz oficirskih vrst v Vojni krajini, pozneje pa iz bogatih meščanskih stanov, -ki se po-laščajo pošte, davčnega zakupni-štva in drugih donosnih uradnih, ustanov, s katerimi liberalna država sama noče gospodariti. Na Vrhu pa odhaja v pozabo tudi neka veja nekoč mogočnih grofov Auer-spergov. Odslej drži ta prastari rod, poleg prvotnega Turjaka, samo še Mokrice in šrajbarski turn pri Krškem, kjer pa jih je neizprosni čas že prav tako obsodil na skorajšnji odhod v nepovratno zgodovino
HMELJNIŠKI BARONI
Zadnji gospodarji starodavnega Hmeljnika visoko nad dolinami Krke, Temenice in Radulje, baroni VVamboid pl. Umstadt, izvirajo iz Prusije. Bili so katoliki in zato v prusko avstrijski vojni bolj na strani katoliških sovražnikov kot svoje protestantske domovine. P° bitkj pri Kraljevem gradcu leta 1866. kjer so bili Avstrijci poraženi, so VVamboldi pobegnili, če jih
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE RIBNICA
SPREJET JE OBČINSKI PRORAČUN
Letošnji proračun za 55 milijonov starih dinarjev večji od lanske realizacije Največ sredstev bo šlo za šolstvo
Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica so prejšnji teden sprejeli proračun občine za letos, raspravljali o poročilu sveta za narodno obrambo in sprejeli še več drugih sklepov, odlokov in odločb.
Letošnji proračun predvideva za okoli 480 milijonov Sdin dohodkov in izdatkov, kar predstavlja 55 milijonov Sdin več kot je znašala lanska realizacija. Letos se bodo največ zvišali proračunski izdatki za šolstvo — za okoli 20 odst., medtem ko se bodo Da ostalih področjih zvišali izdatki do največ 5 odst. V Proračunskih izdatkih predstavlja najvišjo postavko šolstvo — preko 186 milijonov Sdin.
Ko so razpravljali o tem, Po kakšnem ključu bodo razdelili dotacije krajevnim skupnostim, so sklenili, da jih bodo razdelili z ozirom na
to, koliko prebivalcev je na območju posamezne krajevne skupnosti. Zagotovita pa je treba sredstva tudi za vasi Otavice, Nemško vas in Zado-lje, ki niso v nobeni krajevni skupnosti. Sklenili so tudi, da bodo dali peskokope v upravljanje krajevnim skupnostim.
Poudarili so tudi, da ribniška občina ni zadovoljivo udeležena pri dohodkih od taks občinskega sodišča v Kočevju. Menili so, da je ribniška občina upravičena do 40 odstotkov dohodkov od vplačanih taks, saj v prav takem odstotku občina tudi prispeva za sofinansiranje sodišča. Predlagali so tudi, da bi ta znesek, do katerega so upravičeni, namenili za sofinanciranje gimnazije v Kočevju.
Na seji so še potrdili predlog sklepa o soustanovitvi nove komunalne skupnosti socialnega zavarovanja s sedežem v občini Ljubljana-Cen-
ter, predlog sklepa o pripojitvi Zavoda za zaposlovanje k medobčinskemu zavodu s sedežem v občini Ljubljana-Beždgrad; predlog odlokov o prispevkih in davkih občanov, o občinskem prometnem davku, o določitvi meja vodnih zemljišč, o razpisu nadomestnih volitev v volilni enota 1 za zbor delovnih skupnosti in drugo.
26. marca, na dan občinskega praznika, je bila v Ribnici slavnostna seja občinske skupščine, ki jo je vodil predsednik ObS France lic, govorila pa je poslanka republiškega kulturno-prosvetnega zbora Vanda Škodnik. Spomnila se je zmage štirih slovenskih brigad leta 1943 v Jelenovem žlebu in povojnih uspehov v rasti ribniške občine. (Foto: Draero Mohar. Ribnica>
ZDRUŽITVENA KONFERENCA ZDRUŽENJA BORCEV V RIBNICI
Osrednja proslava bo na Travni gori
Na občinski konferenci združenja borcev NOV v Ribnici, ki je bila 25. marca v znamenju občinskega praznika, so govorili predvsem o skrbi za borce, o stanovanjskih težavah, o priznavanju posebne delovne dobe, o zaposlovanju borcev ter o pri-
PROSLAVA OBČINSKEGA PRAZNIKA V RIBNICI
V čast občinskega praznika, 26. marca, je bila v Ribnici svečana akademija, na kateri je imelo prosvetno društvo Svoboda Ribnica prvi koncert pevskega zbora pod vodstvom prof. Ferda Pirca. 2 ubranim petjem umetnih in narodnih pesmi je zbor dokazal, da lepa pesem v Ribnici še živi in da so med domačini še ljudje, ki ljubijo Pesem. Največ zaslug za to inia prof. Pire. Vso povojno dobo smo lahko lepo zborovsko petje poslušali le na gostovanjih tujih pevskih zborov, ki so ob raznih priložnostih prišli v Ribnico. Takih večerov, kot je bil za proslavo občinskega praznika, si še želimo.
Ribnica ima v zborovskem Petju zelo bogato tradicijo, ki sega še v čitalniško dobo. Razen zbornega petja so gojili tudi spevoigre in celo opereto. Pred vojno so imeli zbori letno vsaj enega, včasih Pa tudi dva samostojna celovečerna koncerta. Z njim so gostovah tudi po sosednjih večjih središčih. Nekdanjemu ribniškemu oktetu je posvetil
pokojni Emil Adamič celo pesem: Dekle moje, prinesi vode! Tedaj je bila Ribnica ne samo gospodarsko, temveč tudi kulturno središče kočevskega okraja. Naj nas danes vsaj lepa pesem dviga, da ne zaostanemo! Uvod v .proslavljanje občin-
skega praznika je bila konferenca združenja borcev NOV. Na sam praznik, 26.N marca, je bila v jutranjih urah budnica ribniške gfcsilske godbe, ob osmi uri pa najprej delavna, nato pa slavnostna seja občinske skupščine Ribnica. JANKO TROŠT
znavalninah in drugih pravicah. Udeleženci so zahtevali, da je treba povišati invalidnine vojnih vdov, ko so prisluhnili besedam znane partizanske matere Marije Ivan-čič z Gore, ki je dejala, da ni prav, da so partizanske vdove tako zapostavljene. Opozorila je na koristolovce, ki bi si radi na nepravičen način pridobili pravice borcev.
Komisija za zgodovino pri občinskem odboru združenja borcev je lani pripravila osnutek zgodovinske kronike, ki zajema dogodke od leta 1920 do konca italijanske okupacije 1943. Letos bodo v kro-
niko nadaljevali, saj nameravajo dobiti prostor za muzej NOB, kjer bodo zgodovinski dokumenti dopustni javnosti.
Največja proslava v počastitev 20-letnice osvoboditve je bila lani 22. julija, ko so v vasi Zukovo odkrili spominsko ploščo. Letos bo osrednja proslava 25-letnice vstaje 4. julija na Travni gori.
Lani je bilo 150 borcev zdravniško pregledanih, v zadnjih štirih letih pa 471. Ugotovili so, da so skoro vsi potrebni zdravljenja. Priznavalnino prejema 86 borcev, povprečno 10.900 dinarjev na mesec, republiške priznavalnine pa dobiva osem upravi-
čencev. Komisija za priznavanje posebne delovne dobe je imela precej oster kriterij, ko je obravnavala 249 primerov. Letos bo delo zaključila. Ugotovljeno je, da se s predčasno upokojitvijo borcev njihovo zdravstveno stanje običajno poslabša.
Na konferenci so pregledali delo vojaških vojnih invalidov ter delo rezervnih oficirjev in podoficirjev, in izrazili potrebo po stalnem izpopolnjevanju. Predstavnika glavnega odbora združenja borcev Slovenije sta prispevala več misli in napotkov za bodoče delo združene bojevniške organizacije. Izvolili so nov občinski odbor, nadzorni odbor in delegate za republiški kongres. S konference so poslali pozdravno pismo Glavnemu odboru ZB Slovenije. K. O.
Siije: beg mladine s kmetij
lajlei kolektiv velika prihodnost
Sodražiški izdelki znani doma in na tujem - Z vključitvijo v mednarodno delitev dela zagotovljene surovine
Volivci območja krajevne skupnosti v Sušjem pri Ribnici so 13. marca v razpravi o proračunu ribniške občine za leto 1966 pripomnili, da je za krajevne skupnosti predvidenih premalo sredstev. Kmetje so spet načeli tisto znano vprašanje o begu mladine v industrijo. Rekli seda bi bil odhod kmečke mladine manjši, ko bi bilo možno kmetijstvo sodobno opremiti s stroji. Največja ovira je carina, kj pri uvozu ne pozna olajšav za kmetijske stroje. Volivci so sklenili občinski skupščini predlagati, naj bi peskokop nad Novo Štifto dodelila v upravljanje
krajevni skupnosti. Zanima, lo pa jih je, kdaj bodo nadaljevali regulacijo potoka Bistrice in modernizirali cesto iz Zlebiča v Sodražicb.
Manjkajo še štirje statuti
Na zadnji seji občinske skupščine v Ribnici so potrdili statute naslednjih krajevnih skupnosti: Sušje, Sv. Gregor, Jurjevica, Bukovica, Gora, Dolenji Lazi in Dolenja vas. V občini 4 krajevne skupnosti še nimajo potrjenih statutov.
Pletilnica žičnih mrež v Sodražici ima že skoraj polstoletno tradicijo. Njeni zametki padejo v leto 1908, ko je začel pokojni Ivane delati žične pletenine. Do nacionalizacije 1948 je bilo v pletilnici zaposlenih 9 ljudi, kasneje pa se je število delavcev povečalo, hkrati z njimi pa tudi proizvodnja.
Pletilnica ima nedvomno pestro zgodovino. Ko je bilo podjetje ustanovljeno, je nekaj časa delalo celo pod direktnim nadzorstvom bivšega OLO Kočevje, zatem pa je s stolarno predstavljalo eno podjetje pod upravo GOVVI Ljubljana, šele leta 1951 je samostojno zadihalo. Enajst let kasneje se je pripojilo k pletilnici še ustrezno podjetje
niso Prusi morda le sami izgnali, zatekli so se v češke Sudete.
Na svoje baronstvo so bili Wam-boldi sila ponosni. Doonišljali so ?i» da so starejši od Habsburžanov 111 da sega njihovo plemstvo tja v dvanajsto stoletje.
Oče zadnjega- hmeljniškega gra-&čaka si je bil v prejšnjem stoletju skupil posesti, med njimi hiše na ^unaju in leta 1876 Hmelj nik na dolenjskem. Imel je dva sinova; ^en se mu je ubil z mladimi ko-ko jih je učil voziti, drugega, ~*uga, pa je oženil s češko grofico **arrach. Njen stric je imel več graščin. Ker je ostal samec brez °£r°k, je enega od gradov na češkem rn milijon goldinarjev podari Harrachovi. Po prvi svetovni *°jn.i je grofica stričev grad izgu-in se z možem Hugom in otro 5 Preselila na Hmelj nik, čeprav so gjjjj na Češkem ostala še vedno **eka posestva. Rodila sta se jima uv* sinova in pet hčera.
I>ornišljavi Wamboldi so razgla-i^T- Hrneljnik za najstarejši do ^hjska grad in zatrjevali, da ne gre tjv^ast bližnjemu Staremu gradu, Pravi izročilo. Po njihovem pre-jj^anju naj bi stali prvi hmeljniški ^stel že v  starem veku. Velika
starem veku. vriska cesta iz Emone na Siscio, JJa-basnji Sisek pred Zagrebom, je %° njihovem mišljenju tekla pod ^eajnikom na keltski Neviodu-JJrrn na Kršjcern polju in ne ob Sa-^ skozi Radeče, kot je takrat po ^čini še veljalo med starinoslovci. 2J«Q leto ah dve pred 1890 so ba-rj0* slavili tisočdevetsto letnico ?°jega gradu, kot nam je v svoji ^CKiovini Novega mesta ohranil
novico vestni Ivan Vrhovec. Kronist je posmehljivo dostavil: »Zgo dovinar zmajuje z glavo pri tacih pripovedih.« Toda če je zmajeval morda še vedno tudi zavoljo rimske ceste pod Hmeljnikom, potem so bih baroni Wamboldi, naj je slišati še tako čudno, o tem vprašanju domače antike bolje poučeni od tankočutnega in vestnega zgodovinarja. Kako bi bilo mogoče kaj takega razložiti? Vsega Wamboldi, naj bodo še tako nekritični, nikakor niso izvili iz trte.
Prav lahko bi si razložili uganko tako, da se je tudi na Hmeljniku mudil znameniti proučevalec rimske antike Theodor Mommsen iz Berlina, za katerega vemo, da je bil v tistih časih v gosteh tudi na Mokri-cah. Po vsej verjetnosti se je genialni nemški arheolog prav na tistem potovanju po Dolenjskem prepričal, da je tekla imperialna rimska cesta na Neviodunum skozi Trebnje in pod Hmeljnikom in ne ob Savi. Za okolico Hmeljnika se je zanimal še posebej, saj je iskal tam v bližini zgubljeno rimsko mestece Crucium. Postavil ga je k Bučni vasi in s svojim velikim znanstvenim ugledom končal za nekaj časa prepir arheologov, ki so domnevali rimski Crucium pri Radečah, Hrastu na belokranjski strani Goranjcev in celo Črnomlju.
"VVamboldi verjetno niso videli slavnega Mommsena sami, ampak slišali o njem od prejšnjih gospodarjev gradu, od katerih so prevzeli staro grajsko izročilo.
Zvesti rodbinski tradiciji, so ostali baroni Wamboldi tudi v naših krajih vseskozi globoko verni kato-
liki, v kulturi in politiki pa staromodnih nazadnjaških nazorov. Ohranili so ponos prusovsko togih Nemcev, ki so slovensko govorili samo z deklami in hlapci. Baron Hugo je bil trd s služinčadjo, ki jo je vse do svojega bega v tujino tudi surovo tepel. Slovence je sovražil, težko pa je reči, koliko je bil kriv temu brezumni in nestrpni nemški nacizem.
BAJNOFŠKI GERMI
Čeprav nemara belokrajnske^i rodu, vendar Robertu Germu z Baj-nofa pod Trško goro leta 1941 ni bilo treba pred tisto ponižujočo nemško komisijo, ki je v železniških vagonih nekje na slepem tiru ugotavljala, kdo je manjvredne rase in kdo je sposoben postati Nemec. Za Nemca se je štel vsaj že njegov oče, ki se je podpisoval Carl Germ. Pa tudi zadnji gospodar na Bajnofu Robert Germ, ki si je bil našel ženo v nemški trgovski hiši ljubljanskih Krisperjev, se je izdajal za nemškega nacista.
Praded zadnjega bajnofškega gospodarja Franc Grm je bil medičar, svečar in slaščičar v Novem mestu. Ko je prodirala v deželo Napoleonova armada, je z rodoljubnim ponosom oblekel korporalsko uniformo novomeške črne vojske, štirinajst let pozneje, 1822, je kupil posestvo in grad Bajnof, nekdanjo stisko samostansko viničarijo, kot pove že ime samo.
Prijazni dvorec s pristavo na čudovitem pobočju vinorodne Trške gore je v srednjem veku dobil v dar stiski samostan, ki je dal posestvu današnje ime.
iz Ribnice. Danes je v Sodražici zaposlenih 34 delavcev. Lani so ustvarili 216 milijonov starih dinarjev prometa. Letošnji plan govori o 20-odst. povečanju, proizvodnja v prvih mesecih pa je že pokazala, da ne zidajo v oblake.
Največji dogodek za kolektiv je bil lanski julij, ko se je pletilnica iz starih tesnih prostorov preselila v nove. Selitev je trajala samo dva dni. Za tkanje žičnih pletenin imajo šest strojev. V kratkem bodo dobili še sedmega, ki je že plačan. V novih prostorih je še dovolj mesta za nove stroje. Postopoma nameravajo prostore opremiti z novimi stroji in novi delavci bodo tako prišii do vsakdanjega kosa kruha. Zaslužek ni tako majhen, saj znnša povprečni osebni dohodek 65.000 din.
V novih prostorih so začeli delati v treh izmenah. En delavec je prej delal na enem, zdaj pa na
dveh strojih. Najbolj razveseljivo je pač to, da se kvaliteta izdelkov ni prav nič poslabšala. Delavci so plačani po učinku — od metra stkane mreže.
Podjetje je med prvimi v občini uvedlo 42-umi delovni tednik. Povedali so nam, da se je ta »novost« dobro obnesla in je tudi drugim za zgled.
Kot že sam naslov podjetja pove, se bavi pletilnica z izdelovanjem žičnih mrež. Ker je podjetij te vrste pri nas malo, gredo njeni izdelki pri nas dobro v denar. Zavoljo kvalitete pa so zasloveli ne le v Jugoslaviji, temveč tudi že na zunanjih tržišičh. Podjetje namreč precej svojih izdelkov izvozi. Lahko bi jih še več, prav tako tudi na domače tržišče, ko bi imelo dovolj surovin — žice. Lani bi proizvodnjo lahko povečali za 50 odst., ko bi dobili z Jesenic ves naročeni reprodukcijski material. To je pomembno poudariti, saj bi ob povečani proizvodnji dobilo vsakdanji kruh še kakih 10 novih delavcev.
Surovine zdaj uvažajo iz tujine, v zameno zanje pa pošiljajo žične pletenine. Doseči nameravajo dvoje: vključiti se v mednarodno delitev dela in si zagotoviti dovolj surovin. KAREL ORA2EM
Navijalni stroj v obratu Pletilnice žičnih mrež v Sodražici (Foto: Mohar, Ribnica)
		
m		1L SITO

Pevski ihm pni prti piiosik
Letos asfalt iz Brežic v Dobovo
Za modernizacijo cest bodo v brežiški občini porabili okoli 1 milijon novih dinarjev — Te dni asfaltirajo odsek od Budiča do Motela na Čatežu, nato pa pride na vrsto priključek od avtomobilske ceste h gradu Mokrice — Maja bo asfaltiran tudi začetni odsek ceste Brežice-Bizeljsko
Na račun cest so volivci nekaj let nazaj izrekli toliko želja in hkrati kritike, da vse skupaj skoraj že izzveoeva v zdolgočaseni, obrabljeni refren. Želje občanov so bile upravičene, na občini so jih skrbno zapisovali, predstavniki skupščine pa so jih skušali utemeljiti in iz obsežnega sklopa izločiti vsaj najnujnejše.
Tudi kadar so govorili o razvoju turizma, so se občani nehote ustavili pri cestah. Brez dobrih cest si dandanes turizma ni mogoče zamišljati. Sodobni turisti prihajajo z avtomobili in se izogibajo slabih cest, četudi bi jih pripeljale do zanimivih prirodnih lepot.
Tokrat gre zares! Besede se uresničujejo v dejanjih in prve metre cest v brežiški občini že asfaltirajo. Prednost ima turizem. Pred tednom dni so dokončali odsek ceste od Prahove gostilne v Krški vasi proti Malencam, da se bodo obiskovalci Krke lahko po asfaltu pripeljali na
prostorno parkirišče. Za ta dela je občinska skupščina predvidela 25.000 N dinarjev.
Na vrsti je cesta do Bu diča proti restavraciji »Na griču« na Čatežu. Delo bo v nekaj dneh opravljeno, če ga ne bo zavrlo muhasto vreme. Za ta odsek bodo porabili 36.000 D dinarjev.
Cestno podjetje bo po dokončanju del na Čatežu preselilo vso mehanizacijo na priključek, ki se od avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb odcepi h gradu Mokrice. Asfaltiranje te ceste bo veljalo 139.000 N dinarjev. Delovni kolektiv gostišča v Mokri-cah že dolgo goji željo po modernizaciji dohoda na grad, saj so gostje vedno znova opozarjali na zaprašeno oz. blatno cesto, kj je marsikoga spravila v slabo voljo.
Asfaltni trak bo še to leto povezal Brežice z Dobovo, naprej proti Zagrebu pa je cesta že asfaltirana. Tudi 7 kilometrov ceste    Brežice—Bizeljsko
Zgodnja pomlad in nenaden mraz trti na srečo nista škodovala,« pravi bizeljski vinogradnik Finžgar. Pričakuje dobro letino in manj kislo vino, kot je bilo lansko jesen (Foto: Jožica Teppev)
NOVO V BREŽICAH
b V GIMNAZIJI je bil v soboto zaključen tečaj prve pomoči, ki ga je organiziral občinski odbor Rdečega križa. Tečaj je trajal 80 ur in ga je obiskovalo 25 slušateljev. Z nuđenjem prve pomoči je seznanjala dijake doktorica Lju-b:nka Aleksandrieeva, o nevarnostih atomske bombe in zaščita pred njenim smrtonosnim žarče-njom pa je predaval upokojeni major JLA Janko Krnita.
m V IZLOŽBI TURISTICNTC POSLOVALNICE smo te dni opazili več novosti. Poleg časopisov so razstavljene razglednice vseh vrst, navadna pisma, avionska pisma, poštne vrednotnice in celo zbornik POSAVJE I, ki ga prodajajo samo po 100 din izvod. Turistični delavci s tem opozarjajo mimoidoče, kaj vse lahko spotoma kupijo v tej poslovalnici. Ob nedeljah dopoldne je odprta tri ure in ima na zalogi nedeljsko DELO, Nedeljski dnevnik, Dolenjski list, Tedensko tribuno In več časnikov Iz dmrcih republik.
H NA   POBUDO SAP-TliRISTA
pregleduje komisija gostinske obrate in higiensko ureditev v njih. Tistih lokalov, ki imajo neprimerne in zanemarjene sanitarije, tujcem ne bodo priporočali. Ce -sodimo po nekaterih obratih v središču mesta, potem jih bo komisija precej izločila.
b V TRGOVINI kmetijski: ZADRUGE gredo dobro t denar kumaro z vrtnarije na Čatežu. Najprej so jih prodajali po 6 Ndin kilogram, zdaj pa so jim znižali ceno že na 5.40 din. Bralce seznanjamo še z cenami drugih vrtnin in sadja: špinača 2 N din kg, por 1,20 din kg, ohrovt 2,50 din kg, endivija 3 din kg, čebula 1,40 din kilogram, jajca 40 din kos. Kilogram banan velja 5 din, kg Jabolk 2,80 in 4,50 din in kg ananasa 660 din.
V soboto je bil tudi trg dobro založen, le da so živila tam nekoliko  dražja,  zato  pa  tudi bolj
sveža.
bodo modernizirah. Na vrsti bo začetni odsek od Brežic proti Dobravi. Da pa se na Bizeljskem ne bodo več pritoževali zaradi prahu, bodo letos prebili z asfaltom kilometer ceste, ki vodi skozi naselje. Za cesto Brežice—Bizeljsko bo republiški sklad prispeval 1,400.000 N dinarjev, občina pa bo s svojimi sredstvi zagotovila utrditev ceste s potrebno pod lago. Po programu naj bi bilo asfaltiranje bizeljske ceste dokončano že maja.
J. TEPPEy
Aprila zasedanje gostincev
Občinska gasilska zveza iz Brežic pripravlja gradivo za redno letno skupščino, ki bo v nedeljo, 24. aprila. Delovni obračun bo precej bogat. Gasilska organizacija ima za seboj plodno obdobje in njegovi člani so še posebej ponosni na nenehno skrb za izobraževanje kadrov. Zvrstilo se je veliko tečajev, v katerih so dobili gasilci precej teoretičnega in praktičnega znanja.
Promet ne zaostaja za lanskim
Začetek leta odraža v poslovalnicah trgovskega podjetju KRKA v brežiški občini zadovoljiv promet i občini zadovoljiv promet in v prvih treh mesecih je ta presegel lansko vsoto tudi po odštetju prometnega davka.
Podjetje bo preuredilo Skladišče železnine, kjer delajo delavci v zelo neugodnih razmerah. V Župe ievcu je KRKA pripravljena investirati del sredstev za novo trgovino, če bodo postavili tam dom družbenih organizacij. Trgovina in skladišča bi bila v pritličju, v prvem nadstropju pa družbeni prostori.
V svoje visokospoštovane vrste so sprejeli krvavo zeleno brucad tudi brežiški krokarji. Na brucovanju, ki ga je 12. marca priredil klub posavskih študentov v Brežicah, je vladalo tole premodro zeleno carstvo (od leve proti desni): tožnik brucadi — minister Dobrotijivec, zeleni Car (pravkar prebira za bruce važne poduke) in zagovornik brucadi — minister Božek.
Dinar tudi za prosti šas in letni oddih
Zdrava rekreacija - zdrav človek na delovnem mestu. - V Brežicah so ugotovili, da bo treba marsikje spremeniti merila, po katerih delijo sredstva
za te namene
Se dobra dva meseca, pa se bodo začeli letni dopusti. Delovni ljudje že planirajo, kako bodo preživeli oddih: nekateri pri delu doma na posestvu, drugi spet v počitniškem domu, tretji na potovanju ipd- Mnoge bo spremljala organizirana skrb sindikalne podružnice. ki bo skušala omogočiti prijetne počitnice slehernemu članu kolektiva. Kjer sindikata ni občutiti, bodo delavci prepuščeni sami sebi, če niso na delavskem svetu še nič reševali teh zadev.
Pod vplivom reforme letos v kolektivih radi pozabljajo na to, kako potrebna je ljudem rekreacija. Take vrste enostranost .nehote spelje celo sindikalne podružnice, da ne vidijo rezerv v zdravem oddihu in smotrno uporabljenem nrostem času.
O delovnem človeku in rekreaciji so 22. marca razpravljali na razširjenji seji obč. sindikalnega sveta v Brežicah. Na razpolago so imeli obširno gradivo o tem, kako
Spet IS odlikovancev'
Na skupščini združenja borcev NOV v Brežicah so 25. marca odlikovali 15 zaslužnih članov. Za delo v Združenju rezervnih oficirjev in podoficirjev je prejel Marjan Božič red za vojne zasluge s srebrnim vencem, Vinko čančar pa medaljo za vojne zasluge.
Za udeležbo v NOB in delo v Združenju borcev NOV je bilo odlikovanih 5 tovarišev: Anton Rožanc z redom zasluge za narod, Franc Butara, Anton Miklavžin in Ivan Cvirn z medaljo za hrabrost, Dušan Jovanovič pa z medaljo zasluge za narod. — Na predlog delovnih organizacij so bili odlikovani: inž. Vlado Jenko, Stane Kerin, Franc Kolenc, Bogo Oberč in Rozalija Zorčič z redom dela s srebrnim vencem, Rajko šuler in Martin Zupančič z medaljo zasluge za narod, Blaž Lipar in Matija starki pa z medaljo dela.
Vsem odlikovancem prisrčne čestitke!
preživljajo ljudje prosti čas, kako izkoristijo letne dopuste in katere organizacije jim pri tem pomagajo. Seja je Tiembna zlasti zaradi
tega, ker je pokazala, kako bo marsikje v podjetjih nujno treba spremeniti merila, po katerih delijo sredstva za te namene.
Razvijati domači turizem
V torek, 22. marca, je bila v Brežicah razširjena seja občinskega sindikalnega sveta z eno točko dnevnega reda: delovni človek, delovni pogoji in rekreacija. Seje so se udeležili tudi predstavniki taborniške organizacije, DPM, Planinskega društva, zastopniki podjetij in kot gost član republiškega sindikata Jože Globačnik. Namen posveta je bil ugotoviti, kakšne so možnosti oddiha in.sprejeti enotno stališče o delitvi denarja, ki je šel do sedaj za popuste K-15.
Predsednik občinskega sindikalnega sveta Ivan 2ivič je menil, da veliko govorimo o delovnem človeku, vendar vse prepogosto v resnici pozabljamo, da so prav v tem skrite največje rezerve. Predstavnik bolnišnice v Brežicah je dejal, da so pri njih že naredili pravilnik, ki med drugim določa, da dobi član kolekti va in njegovi ožji sorodniki, če niso sami zaposleni, za enkraten dopust nad 10 dni 15.000 do 16.000 starih dinarjev na leto. Na .posvetu so mnogi izrazili bojazen, da bodo naši ljudje manj odha jali na dopuste, ker so ukinjeni popusti in podraženi prevozi.
Občinska turistična zveza je dala pobudo, da bi pričeli urejevati področje ob Krki do Malene. Uredili bi pristope do vode, sanitarije in parkirne prostore ter uredili manjše rekreacijsko sredi-
šče. Turisti iz Zagreba in domači gostje dajejo že sedaj temu področju v poletnih mesecih pravi turistični utrip. Razvijati moremo tudi domači turizem, ker se sedaj preveč pehamo samo za tujimi gosti, so trdili govorniki na posvetu. Misliti je treba tudi na oddih v planinah in ne samo na morju. S skrajšanim delovnim časom, na katerega pa se podjetja prepočasi pripravljajo, se bodo možnosti za oddih delovnih ljudi še povečale.
Posavje: dokončni dogovor o programu
V ponedeljek, 21. marca, so se na medobčinskem posvetu predstavnikov svetov ZKPOS Brežic, Krškega in Sevnice dokončno pogovorili o zaključnih prireditvah posavskega kulturnega jubileja. Zaključna prireditev bo v Brežicah 19. maja, v Sevnici 21. maja in v Krškem 23. maja. Vsaka občina bo prispevala po 40 minut programa. Nastopajoča društva in šole bodo dobile diplome, režiserji ■ in zborovodje pa embleme z grbi vseh treh občin in z napisom Posavski kulturni jubilej. 11. aprila bo v Sevnici naslednji delovni sestanek pripravljalnega odbora.
SKOPICE: SAMOPRISPEVEK IV. OKOLIŠA 3 ODSTOTKE
Predsednik občinske skupščine v Brežicah Milan še-petavc izroča Marjanu Božiču red za vojne zasluge s srebrnim mečem (Foto: Ivan Račič)
§1 V Skopicah je bil pred kratkim zelo dobro obiskan zbor občanov. O delu občinske skupščine lani in finančnem načrtu občine za leto 1966 je poročal republiški poslanec Mirko Kambič. Občane je najbolj zanimal prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, ki se bo za nekatere kmetovalce povečal za 100 odstotkov. Na zboru so občani razpravljali o popravilu vaških poti, podvozov pri avtomobilski cesti in izglasovali samoprispevek za prebivalstvo IV. proizvodnega okoliša, ki bo letos 3 odst. od katastrskega dohodka. Voliv-
ci so želeli, da bi jih poslanec še večkrat obiskal.
B Moški pevski zbor je za konec zimske sezone pripravil lep spored pod vodstvom pevovodje Franceta Baškoviča. Prireditve se je udeležilo lepo število obiskovalcev iz domače vasi in okolice.
■ Šolarji in drugi prebivalci v Skopicah so se lepo odzvali pomoči za lačne v Indiji. V akciji, ki jo je izvedl3 vaška organizacija RK, so nabrali 47.262 starih dinarjev. Denar so že poslali občinskemu odboru RK v Brežice.
S. M-

DELOVNE ORGANIZACIJE NAJ POMAGAJO
Podrimo tovarniške plotove!
Zakaj se je lani izjalovila akcija, v kateri bi bilo treba zbrati za skupne potrebe v občini od delovnih organizacij okoli 160 milijonov starih dinarjev? — Zbranih je bilo le 15 milijonov ali vsega 1 odstotek čistega dohodka — Letos ne kaže s proračunom nič boljše,, zato bo pomoč kolektivov toliko
bolj potrebna!
Vsi proračunski potrošniki v krški občini so glede denarja, ki jim je na voljo iz občinskega proračuna, zelo na slabem. Vsi bodo dobili letos manj kot znaša republiško povprečje. Osebni dohodki prosvetarjev so bili lani po reformi povišani le za 10 odstotkov, letos pa bodo ostali enaki, ker ni na voljo denarja. Za potrebe socialnega varstva bo lahko namenila občinska skupščina le 60 milijonov dinarjev, socialne podpore pa nihajo v zneskih od 3.000 do 10.000 Sdin (povprečje je 5.500 Sdin), kar je pravcata sramota. V občini je cela kopica nerešenih borčevskih vprašanj. Za komunalni razvoj v proračunu sploh ni sredstev, pravtako jih ni za probleme otroškega varstva, za razširjeno varstvo v šolah itd.
Občinska   skupščina je že
lani trkala na vrata delovnih organizacij in jih prosila, naj prispevajo del svojega denarja za skupne potrebe. Začeta je bila akcija za gradnjo krškega mostu in šole v Brestanici, torej za dva zelo pomembna objekta. Lani bi se moralo zbrati za oboje 160 milijonov starih dinarjev, dejansko pa so kolektivi prispevali le 15 milijonov starih dinarjev ali vsega 1 odstotek ustvarjenega čistega dohodka. STš Krško je bila lani skoraj izključena iz medobčinskega sklada za fi-nansiranje II. stopenjskega šolstva. Vzrok? Delovne organizacije niso plačale ustreznega dela sredstev za kadre v ta sklad.
Letos prav gotovo ni pričakovati sprememb v proračunskem sistemu, občinski proračun zatorej ne bo imel sredstev za zadostno financi-
V soboto popoldne je predsdnik ObS Krško tov. Franc Dragan izročil odlikovanja predsednika republike Josipa Broza Tita tudi trem zaslužnim tovarišem iz krške občine: ljudski poslanec Milan Ravbar je dobil red dela z zlatim vencem, predsednik obč. odbora ZB Franc Tomažič red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, Alojz Večko, upokojenec s Senovega, pa red republike z bronastim vencem. — Čestitamo!
ran je družbenih dejavnosti. Z gradnjo krškega mostu in šole v Brestanici je treba nadaljevati in oba objekta letos dograditi ter izročiti namenu. Srednje strokovno šolstvo je v zagati, denar potrebujejo otroške varstvene ustanove (te, ki že obstajajo, pa tudi nove je treba ustanavljati!) in tudi za najnujnejša komunalna dela ga ni.
Rešitev iz teh težav je samo v lastnih močeh, v mejah občine! Letos je treba bolj kot kdajkoli dozdaj podirati plotove, s katerimi so se ogradili nekateri kolektivi! Ne pozabljajmo, da je vsak delavec, ki dela v proizvodnji, hkrati tudi potrošnik občih dobrin: da uporablja mestne ulice, javno razsvetljavo, parke in nasade, da hodijo njegovi otroci v šolo, da prejemajo njegovi sorodniki socialno podporo itd. itd.! Pa tudi tega ne pozabimo, da bo krški most, ki ga še gradimo, potrebovalo predvsem gospodarstvo!
Senovski rudarji so stari povprečno 36 let
Z rudarji, ki so stari več kot 50 let, bo kot vse kaže v senovskeim premogovniku vedno slabše. V rudniku je zanje na voljo vedno manj primernih delovnih mest. Težko delo v jami jih je iz črpalo, zdaj pa so sposobni samo za opravljanje lažjih vzdrževalnih del- Teh delovnih mest je premalo, še ta, ki so, pa zmanjšujejo storilnost v premogovniku- Za upokojitev takšnj starih rudarji ne pridejo v upoštev, ker uporabljajo invalidske komisije zelo ostra merila. Kani torej z njimi? Povprečna starost sedaj zaposlenih rudarjev pa je 36 let.    R. K.
Senovčani so rešeni težav pri nakupu zelenjave in sadja, odkar imajo na Senovem posebno prodajalno za to blago. Kljub temu pa Senovo ni brez tržnice, o čemer priča tudi gornji posnetek. Na prodajnih mizah ob glavni ulici razstavljajo v pomladanskih dneh razni prodajalci semena, ki pridejo prav vrtičkarjem. Kupcev ni posebno veliko, blaga pa je kar dovolj. Merijo ga po domače: na žlice in razne litre, lončke itd. (Foto: Miloš Jakopec)
RAZMIŠLJANJE PRED TURISTIČNO SEZONO
V Krškem naj zavladata red in čistoča
V olepšani kraj bomo dobili več turistov
Turistično društvo v Krškem je poslalo vsem gospodarskim organizacijam in ustanovam dopis, v katerem predlaga, da pomagajo v akciji z namenom, da bi mestu naposled le zavladala mir in čistoča. Hkrati dopis naproša delovne organizacije, da uredijo poslovne prostore zunaj in znotraj ter seznanijo z akcijo vse zaposlene.
Društvo predlaga, da bi morali v pripravah na letošnjo ttiristično sezono urediti zunanjost vseh podjetij, stanovanjskih in javnih zgradb in drugih objektov, ki še niso urejeni. Prav tako poziva pre bivalce Krškega, da urede okolico svojih domov, zlasti pa dvorišča, vrtove, zelene po vršine in drugo, medtem ko
KRŠKE NOVICE
a SOCIALNI   PODPIRANO! se
pritožujejo, da je nekaj narobe pri izplačilih socialnih podpor. Posamezniki (na območju leskovške pošte) so že po dohodu pismonoše, ki jim je prinesel socialno podporo, ugotovili, da so pri izplačiiu oškodovani za 500 ali za 1000 Sdin. Na  območju  pošte Blanea se je-
»BOGATI« OBČINI PRIMANJKUJE DENARJA
Proračunski „Na pomoč" v Krškem
Predsednik občinske skupščine Krško inž. Franc Dragan o proračunskih težavah — Povzetek iz razprave na nedavnem plenumu občinskega odbora Socialistične zveze, ki je razpravljal o šolstvu in o kulturi
Pri sestavljanju letošnjega občinskega proračuna smo nategnili dohodke kolikor se je le dalo. Število udeležencev v upravi smo že zmanjšali, stroške upra ve pa pravtako, kolikor je bilo v naši moči. Marsikaj je pri tem bolj odvisno od sistema kot pa od nas. Potegovali smo se za dopolnilna sredstva od republike in odprli nove obrate (LABOD, LISCA), ki naj bi pripomogli k večjemu dotoku proračunskih sredstev. Ko smo delili zbrana proračunska sredstva, smo bili kar najbolj objektivni, sredstev pa je kljub vsemu premalo.
Glavni vzrok proračunskih težav v naši občini so materialne možnosti, ki so manjše od potreb, ker oboje ni usklađeno. Toda krška občina slovi za bogato, proračun pa ima kljub temu zelo reven! Lani smo ustvarili 14 milijard 641 milijonov S din narodnega dohodka oz. 550 tisoč S din narodnega dohodka na prebivalca. Letos bomo porabili 33.500 S din proračunskih sredstev na prcbivaOca. Proračunska potrošnja v Sloveniji niha v zneskih od 30.000 do 150.000
S din na prebivalca. Po ustvarjenem narodnem dohodku smo v Sloveniji malo nad sredino, po proračunski potrošnji na prebivalca pa smo med najslabšimi!
Takšno, za nas nemogoče stanje« je posledica proračunskega sistema, ki ne upošteva naših posebnosti. Kje so torej vzroki, da dobimo ob tolikšnem narodnem dohodku tako malo v občinski proračun?
Glavni vir proračuna so prispevki iz OD. V naši občini pa imamo visoko mehanizirano proizvodnjo in malo zaposlenih. Iz OD se zato v proračun steče precej manj kot v drugih občinah. Drugi vir so prispevki iz kmetijstva. Zemljišča so pri nas slaba, prispevki iz kmetijstva pa predstavljajo samo 1 desetino proračunskih sredstev. Tretji vir je prometni davek. Tega se zbere največ v občinah, ki imajo razvite terciarne dejavnosti kot so trgovina, gostinstvo in obrt. V naši občini so te dejavnosti slabo razvite, saj jih nismo utegnili razvijati hkrati z velikimi, sodobnimi proizvodnimi obrati, ki so terjali nemalo
sredstev in naporov. Zavoljo tega se steče v proračun malo dohodkov od prometnega davka, naši občani pa kupujejo marsikaj v sosednih občinah, kamor se odliva naša kupna moč.
Večja gospodarska razvitost terja večjo proračunsko potrošnjo, zato smo se v naši občini ob dejanskem stanju znašli v takšni zagati. Družbene službe imamo razvite v sorazmerju z gospodarstva, sredstev pa veliko manj kot bi jih morali imeti. V sosedni, brežiški občini n. pr., ustvarijo G milijard din narodnega dohodka, v krški pa ga ustvarimo več kot 14 milijard, toda v brežiškem proračunu se zbere brez dopolnilnih sredstev 999 milijonov S din, v našem pa samo 750 milijonov S din, 144 milijonov S din dopolnilnih sredstev pa dobimo od republike.
Ko govorimo o naših proračunskih težavah, pogostokrat slišimo: »Lahko vam, saj imate Celulozo!« Res je, da imamo to varno papirja, toda ta nam ne more nič pomagati! Ob zadnji investiciji je morala najeti zelo neugodne kratkoročne kredite in zdaj komajda zmaguje odplačila. Naša Celuloza nam še 3 leta ne bo mogla pomagati! Zanesemo se lahko samo na tisto, kar bodo k revnemu proračunu primaknili kolektivi!
primerilo, da je podpivanka prejela namesto 145.00 Ndin samo 1.450 Sdin (prejeti pa bi morala 14.500 Sdin!) Kaj je po sredi?
■ :U MILIJARDE BRUTOPRO-DUKTA na enega zaposlenega je prišlo na nedavnem zboru volivcev na Vidmu . . Obravnavali so gospodarstvo in ugotovili, da je ustvarilo lani v občini 30 milijard brutoprodukta. Ker je bilo na zboru samo 44 občanov, je torej prišlo na enega okoli 3,4 milijarde Sdin . . . Pravijo, da so se počutili zelo bogate!
■ 2186 TON SO IZVOZILI v To
varni papirja in celuloze v Krškem. V januarju in v februarju so prodali na tuje 1442 ton papirja in 744 ton celuloze. Izvoženo blago je bilo vredno 270.527 dolarjev; s tem so količinski plan presegli za 10,4 odst., vrednostnega pa za 7,2 odst.
■ RK<;UF.S ZA ENOLONČNICO so spet uvedli v Tovarni celuloze in papirja. Od 15. marca dalje plača tovarna delavcem polovico cene za en topli obrok. Tržna cena je
.200 Sdin. Enolončnico pripravlja Hotel Sremič. Delavci so z njo zadovoljni in upajo, da bo tako tudi v bodoče.
naj na okna postavijo vaze s cvetjem.
Tako urejeno in olepšano mesto bo nedvomno za vsakega gosta bolj privlačno in zanimivo, pričakujemo pa lahko, da bo imelo Krško prav zavoljo tega v gosteh več turistov. Kaj to pomeni, pove najbolje gospodarski račun.
Tudi umetno jezero oziroma ribnik, ki ga gradi društvo ob Zdolski cesti, bo namenjen turizmu, hkrati pa bo rekreacijski objekt za delovne ljudi iz kraja samega. Ob skrajševanju delovnega časa bo pač treba iskati razne oblake za razvedrilo in oddih, in ribnik nam lahko pri tem precej pomaga. v. n.
Krški papimičarji so predlagali kandidate
V sedmih volivnih enotah tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj v Krškem so imeli 24. marca 16 zborov volivcev. Toliko jih je bilo zavoljo izmenskega dela v tovarni. Ob izredno dobri udeležbi so za člane pomlajenega delavskega sveta predlagali 30 kandidatov (21 bo izvoljenih), za člane delavskih svetov v delovnih enotah pa nad 50 kandidatov (izvoljenih bo 45). Volitve bodo 7. aprila« Tovarniškim volivcem so na zborih poročali o delu samoupravnih organov člani delavskega sveta, o delu občinske skupščine pa občinski odborniki Is tega kolektiva. Razpravo bodo proučili še politične organizacije in organi upravljanja v tovarni ter pretehtali javno mnenje v kolektivu, v. n.
DROBNE S SENOVEGA
■ AKCIJA ZA POMOČ INDIJI se je 2ačela tudj na Senovem. Pionirji senovske osemletke so se pridno lotili dela in že povsod zbirajo prispevke za pomoč, ki naj odvrne zlo lakote od Indije. Akcija bo končana 15. aprila.
■ STATUT BODO SPREMENILI in dopolnili v se-novskem rudniku. Posebna komisija je že izdelala predlog, o katerem je razpravljal najprej upravni odbor DS, zdaj pa kolektiv. Razprava v kolektivu bo trajala 10 dni, o vseh dodatnih predlogih pa bo dokončno odločal D5.
B KOMISIJA ZA SKRAJŠANI DELOVNIK pri rudni
ku bo kmalu končala delo. Kot je videti, bo program za prehod na 7-urni delovnik sprejet do zakonitega roka. Kolektiv doslej še ni razpravljal o tem programu.
S TRI SEKCIJE V SZDL SENOVO. Najbolj delovna je med tremi sekcijami v krajevni organizaciji Socialistične zveze na Senovem sekcija za gospodarska in komunalna vprašanja. Doslej je velikokrat razpravljala o razrvo-ju kraja, o bodočnosti rudnika, o preskrbi, o šolstvu in o stanovanjskih težavah, o vsem pa je sproti poročala odboru krajevne organizacije SZDL na Senovem.
R K.
ia zborih največ razprave o gozdovih
V sevnjški občini so zbori volivcev končani — Udeleženci so pretresali proračun, program krajevnih skupnosti in povsod tudi zakon o gozdovih — i&\ primanjkuje letos denarja celo za nekatere zelo nujne izdatke
V nedeljo, 27. marca, so bili v sevniški občini še Z tdnji zbori volivcev. Sklicali so jih v Loki, v šmar-k '., na Razbor ju, na Bučki, na Studencu, na Primožu, v Zabukovju in Podvrhu.
Razprave volivcev so letos zelo številne in združene z mnogimi predlogi. Dnevni red je bil posebej .zanimiv za kmetovalce in gozdne posestnike. Na zborih so na široko obravna-
vali zakon o gozdovih, ceno lesa na panju, sečnjo za domače potrebe kmečkih gospodarstev in gospodinjstev ter pravice odločanja v samoupravnih organih gozdne organizacije, ki naj bi odslej gospodarile tudi z zasebnimi gozdovi.
Zbori volivcev so pretresali proračun občine za leto 1966, ki ga je skupšči-
na že sprejela. Potrdili so jzdatke in dohodke lanskega proračuna. Volivci so v razpravah poudarjali, da je sredstev premalo in da jih zmanjkuje celo za nekatere nujne izdatke.
Obširne so bile tudi razprave o delovnih programih krajevnih skupnosti za leto dni vnaprej. Kaže, da je posvet s predstavniki skupščine le rodil uspeh, saj so ponekod že vključili v program komunalnih del tudi druge dejavnosti, kot na primer: skrb za otroško varstvo, kulturno prosvetno dejavnost, ureditev zdravstvenih problemov in podobno.
Tržišče: v treh krajih zbori volivcev
20. marca so bili zbori volivcev v Tržišču, na Tel-čah in v Gabrijelah. Delegat za VI. kongres SZDL Žan Murn zbira podatke o stanju na podeželju.
B V TRŽIŠČU SO VOLIVCI spregovorili o novem zakonu o gozdovih, delu občinske skupščine in krajevni skupnosti. Potrdili so delovni program krajevne skupnosti za leto 1966. Med drugim je predvideno, da bo zaselek Mo stec začel urejevati vodovod. Volivci so odkrito povedali, da bi imela kmetijska zadruga več od kooperacije kot ima od arondacije. Obdelovalna zemljišča so še vedno razdrobljena, kar ne omogo-
ča sodobne obdelave. Kmetovalci so bili mišljenja, da bi take površine kmetom vrnili v Obdelavo. V ta namen so želeli, da bi se o tem bolj pogovorili na sestanku, ki naj bi ga sklicala kmetijska zadruga. Tu bi se morali predvsem pogovoriti o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju. Sklenili so tudi, da bodo čimprej uredili vodovod. Uporabniki morajo kmalu nabaviti vodovodne števce, ker bo to omogočilo pravilno plačevanje in varčevanje s pitno vodo. Do zdaj so neredno plačevali vodarino.
B NA TELČAH SO GOVORILI predvsem o potrebi po novi šoli, o če-
mer razpravljajo že vsa leta po vojni, in o povečanju telškega pokopališča.
B V  GABRIJELAH SO
ZAHTEVALI odkrito besedo kmetijske zadruge glede arondacije obdelovalne zemlje. Pomenkovali so se tudi o popravilih vaških poti in o zajetjih pitne vode.
Volivci so v vseh treh krajih želeli, da bi se gozdni obrat Sevnica osamosvojil, ker bi tako lahko vložili več sredstev v obnovo gozdov. V prihodnje naj bi se zborov volivcev udeleževali tudi predstavniki kmetijske zadruge, ki bi odgovarjali občanom na vprašanja.
Premišljen začetek - m tkkmrm
Zastavljeni so prvi koraki in nova Kopitarna neopazno raste - Za modernizacijo je kolektiv letos namenil 1,703.000 Ndin - Novi delovni postopki zagotavljajo cenejšo proizvodnjo
Dve leti so v Kopitarni trajale priprave za postopno izgradnjo modernejše tovarne. Načrti so bili premišljeni in kolektiv se je naslonil le na lastne moči. Prav zaradi tega so zamisli tudi uresničljive in ni jim treba oklevati, čeprav so se marsikje drugje
Dobro obiskano gostišče »Na križišču«
V gostilni »Na križišču« v Šmarjah pri Sevnici imajo največ gostov opoldne, ob 14. uri in zvečer. Angela Urbane je rekla, da je gostišče odprto od 5.30 do 23. ure, kar ustreza delavcem Jugotanina in Kopitarne. Lokal so pred tremi leti obnovili in zunaj uredili parkirišče. V februarju so iztržili 3,2:11.000 starih dinarjev, lanskega julija in avgusta pa 3,500.000 dinarjev. Dvakrat na mesec je v gostilni tudi ples. Gostinsko podjetje Sevnica namerava gostišče še preurediti
po reformi odpovedali podobnim programom.
Nova Kopitarna neopazno raste. Zdaj gradijo obrat za primarno predelavo kopit. Kmalu bodo dokončani tudi načrti za novo sušilnico. Postopek sušenja bo sodobnejši in podjetje bo na leto prihranilo približno 200.000 N din. Tudi nova tehnologija v obratu za primarno predelavo kopit bo podjetju omogočila cenejšo proizvodnjo. Izračunali so, da bodo na leto prihranili 150.000 Ndin.
V letu 19G6 bodo torej uredili sušilnico, obrat za primarno predelavo kopit in prekrili obrat za izdelavo pet. Vse to bo omogočilo delavcem boljše delovne pogoje. Deiali bodo v zračnih in svetlih delavnicah in ne bodo več
utesnjeni.
Kmalu bodo dokončani načrti -za glavni obrat finalnih kopit in načrti za nujno potrebne garderobe in sanitarije. Podjetje sproti naroča tudi opremo, ki jo mora nabavljati v tujini. Za obnovo obrata kopit planirajo letos 800. tisoč N din in za strojno opremo 810.000 N din, kar predstavlja polovico predvidenih investicij. Modernizacijo tovarne nameravajo dokončati v letu 1967. Kolektivu bo potem veliko laže, saj se nikomur ne bo več treba ubadati z zastarelimi stroji in zastarelim delovnim postopkom.
V sevuiškem gradu še vedno stanujejo stranke. Občinska skupščina si prizadeva, da bi jim čimprej priskrbela druga stanovanja. Grad bodo potem začeli preurejati za turistične namene. Tudi restavratorji se bodo lahko nemoteno lotili dela, saj skrivajo grajske sobane pod ometom še bogato stensko slikarstvo (Foto: J. Teppev)
Sevniška šola obeta varstvo za ves dan
Osnovna šola v Sevnici popisuje otroke zaposlenih staršev. Te podatke zbira zaradi tega, ker namerava v kratkem poskrbeti za celodnevno bivanje otrok v ustanovi. Starši si to že dolgo želijo, saj med delovnim časom otroci doma nimajo pra^ vega varstva, to pa ima večkrat slabe vzgojne posledice. Z velikim upanjem pričakujejo, da bo šola podaljšala nadzor nad svojimi učenci tudi po končanem pouku.
Ukinjena prisilna uprava
V komunalnem podjetju v Sevnicj je občinska skupščina ukinila prisilno upravo, ki je trajala od lanskega marca-Podjetje je premostilo težave, v katerih se je znašlo lani in je zdaj sposobno normalno gospodariti. V kratkem lx>do razpisali volitve v samoupravne organe in delovno mesto direktorja. V poslovnem letu 1965 je podjetje pokrilo izgubo iz preteklega leta in okrepilo svoje sklade. Usmerilo se je le na tiste dejavnosti, ki zagotavljajo rentabilnost.
Samo pol metra je do šolske table
Z obiska v Telčah, kjer že dvajset let čakajo na novo šolo — Učitelji se morajo zadovoljiti s podstrešnimi sobicami in zelo težko čakajo na gradnjo novega šolskega poslopja, v katerem bi dobili tudi sodobnejša stanovanja
Vsakdo, ki je že kdaj obiskal Telče, se je gotovo srečal s tamošnjo šolo, z njenimi učenci in učitelji. Mladi rod že dve desetletji sprejema znanje in vzgojo v dveh skromnih sobicah kmečke hiše, ki jim nadomestuje šolo.
Šola je pred vojno stala tam, med okupacijo pa so jo uničili plameni. Ljudje potrpežljivo čakajo na zidavo novega poslopja, vendar njihov kraj še ni prišel na vrsto. Želje po novi šoli so upravičene in jih bo treba v kratkem uresničiti, saj tako bornih šol ni nikjer več v Sloveniji.
Šolski okoliš Telče sega v deset vasi, ki pa ne izumirajo kot nekateri drugi hriboviti kraji. Vsako leto znova učitelji ugotavljajo, da število učencev raste.
»Pred 15 leti jih je bilo 82, zdaj jih imamo 123,« je pojasnila upraviteljica tov. Vera Grmova. Na Telčah živi vrsto let in zato dobro pozna razmere.
»Kako pa razvrstite toliko učencev v dve učilnici?«
»Nova šola je nerazvita osemletka s kombiniranim poukom. Po dva razreda poučujemo hkrati, utrjevanja snovi pa sploh ne poznamo. Učenci delajo vse tiho in inšpektor je zelo začuden, ko otroci še pred tablo potihem računajo. Na to smo prisiljeni, saj sicer vzporedni pouk ni možen.«
»Kako pa se učitelji počutijo v teh krajih?«
»Niso zadovoljni, ker žive v nemogočih stanovanjskih razmerah na raznih podstrešjih. Nujno bi potrebovali vsaj eno družinsko in dve samski stanovanji. To bi morali reševati hkrati z zidavo šole.«
»Kakšni so učni uspehi pri vas?«
»Slabi, saj le 47 odst. vpisanih otrok konča šolanje v osmem razredu,« je pojasnila tov. Grmova.
šolo na Telčah je res treba videti in za hip doživeti težke razmere učencev in uči-
teljev. Z besedami je težko povedati, kako utesnjeni so, saj je prva klop v učilnici komaj pol metra odmaknjena od table. Prostora sta temna in ves dan gori v njih električna žarmca, ker so okna majhna in prihaja skozi le malo svetlobe. Tla so vega-sta, za peč tudi ni prostora. V en: klopi se stiskajo po trije šolarčki, a kljub temu so nr.smojani, saj ne poznajo boljšega.
JOŽICA TEPPEY
Celulozni les iz ČSR in Avstrije
Pretekh teden je prispela v tovarno papirja in celuloze v Krškem uvožena pošiljka celuloznega lesa: iz Avstrije 1600, iz Češkoslovaške pa 4000 prostornih metrov smre-kovine. Tovarna je skler.iia pogodbe za dobavo lesa iz tujine že lani, ker si želi zagotoviti nemoteno proizvodnjo.
PAVK
LOKA: TRGOVINE, VODOVOD. AKCIJE IN TURIZEM
■ OBNOVITVENA DELA v ob
činski hiši za novo trgovino v Loki dobro napredujejo. Ka,že, da bo trgovina precej prostorna. Menijo, da bodo lokal odprli v maju, najkasneje pa v juniju
E vS^OVEM GASILSKEM DO
M" na Bregu, ki bo Imel v pritličju novo trgovino, dela lepo potekajo. T'.'.-li tukajšnjo trgovino nameravajo izročiti namenu maja ali junija Potrošniki z zanimanjem pričakujejo, kdaj bo Breg dobil podobne trgovinske prostore.
H OSNOVNA ORGANIZACIJA
RK v T.oki vodi zbirko za porno:" lačnim v Indiji. Prebivalstvo z razumevanjem pomaga. Kaže, da se bo do konca marca nabral lep znesek.
S na LOVRENCU POD VEL. KOZJEM, priljubljeni planinski postojanki, ki jo upravlja Dežan.
je pred kratkim zasvetila elektrika. \z koče pa že odmevajo zvoki radia. S tem je Lovrenc precej pridobil in bo to ^sočo letos prav gotovo obiskalo še več ljudi kot
lani, ko Je imela nad 1.000 gostov, tudi tujcev.
■ LOŠKA KRAJEVNA SKUPNOST je pred dnevi sklenila, da bo uredila načrt loškega vodovoda. Zamudnikom ne bodo poslali opominov za neplačane vodarine.
S. Sk.
Pomanjkanje pravnikov v Sevnici
Služba pravne pomoči je v Sevnici ves povojni čas izredno pomanjkljiva. V občini ni nobenega odvetnika, pa tudi sicer primanjkuje pravnikov. Do leta 1965. je bil celo sodnik samo eden. Zdaj imajo dva, toda kljub temu ne zmore ta vsega dela. Problemov je vsako leto več, zlasti s področja delovnih razmerij.
Najbrž bo na-jurnestnejša rešitev s štipendiranjem, vendar do zdaj štipendij za pravnike ni zaslediti. Pa bi le kazalo začeti na tak način pridobivati kadre za tako potrebne službe!
Večji prispevki za večje pravice
Na nekatera vprašanja s področja zdravstvenega zavarovanja kmetov odgovarja direktor Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Novem mestu tovariš Zvone Šušteršič
Najmanjši je prispevek 20.000 dinarjev in je obvezen za vse kmečke zavarovance - Odpisov ne bo - Za borce je zdravljenje brezplačno - Rizična skupnost za zdaj brez pristašev
V zadnjem času smo razglasili, da prehaja zdravstveno zavarovanje kmetov na samotinanciranje. Kaj je pravzaprav to in zakaj se uvaja? Koliko bo s tem pridobilo zdravstveno zavarovanje kmetov?
Odmera - pravica republiškega zakona!
— Načelo samofinanciranja je predvidel temeljni zakon o zdravstvenem zavarovanju, zato tu ne gre za kakšno nezakonito novost. Bistvo samofinanciranja je razvidno že iz samega pojma te besede, kar pomeni, da se zavarovanje plačuje izključno s sredstvi, ki jih prispevajo zavarovanci sami. Ker gre tu za zdravstveno zavarovanje kmetov, je jasno, da bodo ta sredstva
prispevali kmetje. Kmečkim zavarovancem je seveda dana zakonita pravica, da s temi sredstvi gospodarijo, se pravi, da preko svoje skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja vplivajo na kar najbolj smotrno porabo sredstev. Potrebno se zdi pripomniti, da so v tem samoupravnem organu samo kmetje oziroma kmečki zavarovanci, medtem ko so imeli v prejšnji skupščini predstavnike vsi, ki so prispevali sVedstva za to zavarovanje. Nova skupščina kmetov bo tako nedvomno vplivala na smotrno porabo sredstev in onemogočala razsipništvo. Nima pa še pravice, da bi sama odmerjala stopnje prispevkov in to šteje za nezaupanje njej. Pravico do odmere te stopnje daje zvezni zakon samo republiki.
Merilo naj bo zemlja!
Na prvi seji skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja kmetov v Novem mestu smo slišali pomisleke, češ da je stopnja prispevka (16. odst. od katastrskega dohodka in 11.000 starih din v pav-
šalu) previsoka in da vsi ne bodo mogli plačati obveznosti. V razpravi so, kot se spomnimo, člani skup-ščine predvsem ugovarjali proti temu, da prispevek v absolutnem znesku ne sme biti manjši od 20.000 din. Kako moremo kljub temu računati na zadovoljiv dotok sredstev, ko vemo, da na dolenjskih kmetijah  živi  veliko  ostarelih in manj premožnih? — Do letos so bili dolžni za zdravstveno zavarovanje prispevati vsi, ki so plačevali davek od zemlje, 50 odst. stroškov za njihovo brezplačno zdravljenje pa je krila občina iz letnega proračuna. Zdaj je vse breme preneseno na zavarovance same. Prispevek od katastrskega   dohodka   je   povečan od prejšnjih 9,2 odst. na 16 odst. in za 11.000 dinarjev pavšalnega prispevka na eno gospodarstvo. Res je, da bi bU prispevek lahko znatno manjši, ko bi ga odmerjali upoštevaje samo zemljo« ne pa tistega, ki zemljo obdeluje. Cenijo, da je takih, ki imajo zemljo, Pa so zaposleni, v vseh petih občinah območju naše komunalne skupnosti P1"1' bližno 30 odst.
V zvezi s tem je seveda še marsikaj nerazčiščenega. Tako na primer, al1 je kmet tudi tisti, ki ima premalo zemlje, ali mu zemlja premalo daje in mora razen tega še dniniti. To poudar' jamo zato, ker bodo taki lastniki r<^ težko plačevali prispevek. To P* !? upoštevala že republika, ki je 1 . nisala naimnniši nrispevek no^^I za kmečko zavarovanje — 20.000 stan
SEVNIŠKI VESTNI KI
PRED ZBOR T OBČANOV O SAMOPRISPEVKU
Za šolanje naših otrok ne bomo rekli »ne«!
V dveh letih in pol bomo zbrali za novo šolo na Mirni in modernizacijo šol v Mokronogu in Velikem Gabru 136 milijonov, ne da bi naši žepi preveč trpeli — Prispevek bi znašal 1,5 odstotka od neto osebnih dohodkov, od katastrskega dohodka, od dohodka iz obrti in od pokojnin
Slabih tričetrt kvadratnega metra na učenca v šoli na Mirni brez specialnih učilnic in kabinetov ne more omogočiti sodobnega pouka. Do leta 1970 Se bo povečalo število otrok za več kot 130. torej en oddelek vsako leto več, ki jih ne bo mogoče dati nikamor, saj je šola ne samo zastarela, temveč tudi premajhna. 2e v naslednjem letu bo pouk v treh izmenah. Nova šola z R učilnicami z 2 specialnima učilnicama za tehnični in naravoslovni pouk, s tremi kabineti in z nekaj drugimi potrebnimi prostori bi stala 180 milijonov dinarjev. Po načrtu bo narejena tako, da jo bodo lahko, ko bo potrebno, povečali-
Malo manj kričeče je stanje v Mokronogu in Velikem Gabru, kjer bi s preureditvijo prostorov in modernizacijo opreme, kar bi stalo skupno 30 milijonov, zadovoljili osnovne potrebe. V mokrono-ški šoli bodo preuredili stanovanje ravnatelja v učilnico in pomožne prostore, šte-
Pomoč mednarodnega RK
Pred nekaj dnevi je dobil občinsk- odbor rdečega krča v Trebnjem od mednarodne organizarie RK 17 bal blag/ in oblek ter dva kartona če v _ljev v skupni teži 753 kg. PbmoČ bodo razdelili med 14 krajevnih organizacij, K/ bodo darilo po svojem preudarku razdelili tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo.
vilo učencev se bo do 1969 večalo, naprej pa ne več. V Velikem Gabru sta dve učilnici v popolnoma neprimernih prostorih, število učencev pa se bo postopoma zmanjševalo.
Skupno je potrebno 210 milijonov dinarjev, ki jih občinski proračun nima in jih ne bo imel. če kdo poreče, zakaj ne bi raje Čakali na republiški denar, je treba povedati, da tega denarja ni, da pa bo pri kreditiranju imel prednost tisti, ki bo imel soudeležbo, to je nekaj svojega denarja za gradnjo. Z najetjem kredita bo občinski proračun lažje odplačeval preostali del, ker dajejo te kredite na daljša obdobja, če pomislimo na vse to, ne bomo proti samoprispevku, ki je sedaj edini način, da ne izgubimo po nepotrebnem časa, ne da bi šolstvo izboljšali. Tudi 7a šole v Trebnjem, šentrupertu in Čatežu smo prispevali, sicer na drugačen način in nam ni žal za ta denar.
če bo na zborih občanov, ki so pred nami, sprejet samoprispevek, bo ta obvezen za vse, ki stanujejo na območju občine Trebnje ne glede, kje so zaposleni. Stopnja prispevka bi bila 1.5 odstotka od katastrskega dohodka, 1.5 odstotka od neto osebnih dohodkov zaposlenih v družbenem sektorju in prav tolikšen odstotek od osebnega dohodka iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter pdkojnin. Izjema bodo kmetovalci do 200 tisoč dinarjev katastrskega dohodka, če jim
je zemlja edini vir dohodka, in upokojenci do 35 tisoč dinarjev pokojnine z vključno varstvenim dodatkom. Prispevka od zemljišč ne bodo plačevali tudi vsi lastniki zemljišč s katastrskim dohodkom do 50 tisoč dinarjev. Do konca leta 1968 bi zbrali 136 milijonov dinarjev, če začnemo z zbiranjem 1. julija letos. Delavec s 50 tisoč dinarji zaslužka na mesec ah kmet s 600 tisoč dinarji katastrskega dohodka bi plačevala na leto 9.000 starih dinarjev. Vsakdo lahko sam izračuna, koliko bi prispeval.
Kljub temu, da so osebni dohodki in dohodki kmetov ponekod že delno bremenje-ni z dajatvami, bi bilo prav, da na zborih ne bi rekli »NE'< za šolo, ki je bila vedno ponos mnogo revnejših časov in ki bo pokazala, da vemo, kje se začne človekov trud za vrednejše življenje.
Dokaz, da prodajajo ,lučke'
Ne da hi šel gledat v trgovino, lahko v Trebnjem vsakdo ve, kdaj prodajajo priljubljene »lučke«, saj so pota, ki vodijo v trgovino, postlana z vrečkami, v katerih so zavite. Imamo zakon o javnem redu in miru. lani pa je občinska skupščina po dolgih pripravah sprejela odlok, vendar kaže, da je glede čistoče pomanjkljiv, ker kraj še vedno ni tak kot bi lahko bil. Zakon in odlok je treba izvajati, sicer je to le mrtva črka. Krivdo nosimo tudi prebivalci sami in podoba je, da bomo prisilili čuvarje javnega reda in miru, da nam bodo s kaznimi odpravljali našo malomarnost in nevzgojenost, ali pa bomo še nekaj več odtrgali od svojega zaslužka, da bomo plačali delavca, ki bo zbiral papir po tleh in posebej skrbel za čistočo v kraju.
Na njih boste odločili, če bomo zbrali denar za soudeležbo pri gradnji nove šole na Mirni in modernizacijo šol v Mokronogu in Velikem Gabru.
PREGLED ZBOROV SOBOTA, 2. aprila:
1. PUŠČAVA — na gozdnem obratu ob 19.00.
NEDELJA, 3. aprila:
2. ZAGORICA — v gasilskem domu ob 14.00
3. SENTRUPERT    — nad mlekarno ob 7.30
4. ČATEŽ — v šoli ob 7.30
5. TREBELNO — v šoli ob 7.00
6. ŠENTLOVRENC — v šoli ob 7.00
7. DOBRNIČ — v zadružnem domu ob 7.00
8. STAN — pri Karlu Lokar-ju ob 14.00
9. SEVNICA — pri Amaliji Rebemik ob 14.00
10. ZABRDJE   —  pri Ivanu Bonu ob 13.00
11. GOMILA — pri Ani Gregorčič ob 14.00
12. BELI GRIČ — pri Stanetu Lukiču ob 8.00
13. OSTROŽNIK — pri Antonu Jermanu ob 8.00
14. SREDNJI LAKENC — pri Francu Vovku ob 14.00
JBm

To je edini znak na odcepu avtomobilske ceste pri Trebnjem, da je tu nekje tudi Mirna. Na smerokazih je npr. Žužemberk, ki ima glavni priključek pri Ivančni gorici; ni pa Mirne, ki ga ima pri Trebnjem! Prav tako ni pri odcepu v Starem trgu nobenega opozorila. Tovarna šivalnih strojev je sicer postavila lep znak, toda ostal je na starem odcepu, ker ga do sedaj ni še nihče prestavil na novega. Avtomobilisti in drugi, ki ne poznajo poti, pa morajo spraševati domačine, kako priti na Mirno. (Foto: M. Legan)
Občani, udeležite se zborov volivcev!
15. VRH   NAD MOKRONOGOM — ob 8.00
16. BRUNA VAS — pri San-diju Borštnarju ob 8.00
17. SELA ŠUMBERK - v šoli ob 7.00.
PONEDELJEK, 4. aprila:
18. TREBNJE  —  v prosit nem domu ob 19.00.
TOREK. 5. aprila:
19. STARI  TRG — pri Ani Zore ob 19.00.
SREDA, 6. aprila:
20. VRH TREBNJE — pri Antonu Gnnovšku ob 19.(K).
ČETRTEK, 7. aprila:
21. MIRNA — v domu Svobode ob 19.00.
NEDELJA, 10. aprila:
22. ŠTEFAN — v gostilni Mišic ob 18.00
23. MIGOLICA — pri Antonu Kašiču ob 14.00.
PONEDELJEK, 11. aprila:
24. ČEŠNJICE — pri Antonu Žagarju ob 14.00
25. ORNUŠKA   VAS   — pri Antonu Stariču ob 14.00
26. PRELESJE — pri Kristini Jurglič ob 18.00
27. SLOVENSKA   VAS   — v klubu na Dobu ob 18.IX)
dinarjev. Razumem ugovore proti tej najnižji meji, češ da je še za mnoge nedosegljiva. Hkrati bi rad povedal, da zakon ne dovoljuje nobenih odpisov za samo zavarovanje. Lahko pa, dodaja isti zakon, stroške za zdravljenje posameznikom plača občina. Kdor bo hotel biti zavarovan, bo torej moral plačati vsaj 20.000 starih dinarjev.
Seveda pa se še ne ve, ali bo možno ob spodnji meji prispevkov (20.000 starih dinarjev) zbrati dovolj sredstev za zdravstveno zavarovanje kmetov. Ob načelu samofinanciranja se bo res nabralo 12 odst. več sredstev kot do zdaj, treba pa je vedeti, da so se v isti sapi povečale tudi pravice zavarovancev do zdravstvenega varstva oziroma zdravljenja.
O »izenačevanju« na vasi
Mnogi se sprašujejo, zakaj tako imenovani polproletarci niso dolžni plačevati teh prispevkov? Kaj je predvideno, da se bo položaj čistih kmetov izenačil s položajem polpro letarceA?
— Na vasi se pojavljata dve kategoriji kmetijskih dohodkov: prva pri tistih, ki se preživljajo samo s tem, kar jim da zemlja, druga pa pri tistih, ki so zaposleni in jim je zemlja dopolnilni vir dohodkov. Prvi in drugi so kmetje, vendar so prvi tako v neenakem Položaju v primerjavi z drugimi! Dru-Si, reko jim polproletarci ali kar dvoživke, imajo, ker so zaposleni, vse Ugodnosti iz socialnega zavarovanja delavcev Na zemlji lahko torej ceneje Pridelujejo in tako nelojalno izpodri-
vajo na trgu neprimerno bolj obremenjene čiste oziroma prave kmete. Za varovanci kmečkega zavarovanja nego dujejo, ko vidijo, kako ti njihovi »tekmeci« bolje živijo in so zavarovani, ne da bi za to od zemlje prispevali en sam dinar. Ob sprejemanju načela samofinanciranja so bile razprave tudi o tem vprašanju, vendar ni še nič predvidenega za »izenačevanje«. To tudi ni v pristojnosti skupščine kmetov, temveč bo moral o tem spet prvi spregovoriti temeljni zakon.
Osnovni prispevek velja tudi za borce
Kmetje borci NOV imajo zakonsko zagotovljeno brezplačno zdravstveno varstvo. Ali so kljub temu dolžni kaj prispevati? Na terenu to ni jasno, pa bi radi slišali vaše mnenje.
—Po zakonu o zdravstvenem zavarovanju morajo prispevek za osnovno zavarovanje plačati tudi kmetje borci. Pri zdravljenju pa jim ni treba plačati tistega dela stroškov, ki so jih po zakonu dolžni poravnati zdravstveni službi vsi drugi zavarovanci. Zanje plača republiški proračun. Potemtakem imajo borci enako pravico do zdravstvenega varstva kot tisti v delavskem zavarovanju. Zanje je zdravljenje vsake vrste brezplačno.
Za zdaj še nič z rizično skupnostjo
Predsednik občinske skupščine v Krškem inž. Franc  Dragan je na
prvi seji skupščine kmečkih zavarovancev rekel, da bi enotna slovenska rizična skupnost na področju socialnega   zavarovanja omogočila smotrnejše  prelivanje  sredstev, ki se tu zbirajo za razne potrebe. Koliko na boljšem bi bile občine na območju     novomeške komunalne skupnosti socialnega zavarovanja, ko bi   do   take   vseslovenske rizične skupnosti res prišlo? — Republiški zakon je za vso Slovenijo določil enako stopnjo prispevkov. Oglejmo si pavšalne prispevke v posameznih komunalnih skupnostih. V Kranju je predpisan pavšalni prispevek 1000 starih din, v Mariboru in Murski .Soboti po 2000 din, Novem mestu 11.000 din, Celju 13.000 din, v Kopru 15.000 din, Ravnah na Koroškem 19.000 din, Ljubljani in N. Gorici pa po 20.000 din. Okrog 65 odst. zavarovancev živi na območjih skupnosti, ki imajo več kot" 11.000 din pavšalnega prispevka. Povprečje enotne rizične skupnosti bi zneslo 13.500 dinarjev. Od našega prispevka je to torej 2.500 din več in bi morali razliko seveda plačati kmečki zavarovanci. Pri nas je tudi potrošnja sredstev manjša, ker je ta pač odvisna od   razvitosti   zdravstvene   službe. V enotni, vseslovenski rizični skupnosti, kot jo imenujete, bi bil težak pregled prelivanja sredstev. Verjetno pa bi bila mi ta način spet prikrajšana manj razvita območja. Zato so seveda pomisleki proti enotni skupnosti. Za nas zdaj t<>'-i skupnost še ne b' bfla sprejemljiva, IVAN ZORAN
28. DOL. JESENICE — v gasilskem domu ob 17.00
29. KNEŽJA  VAS  — v šoli Ob 14.00
30. RAČJE SELO — v gasilskem domu ob 19.00
31. PONIKVE — pri Emanue-lu Grmovšku ob 19.00.
TOREK, 12. aprila:
32. MOKRONOG — v domu Svobode ob 19.00
33. LUKOVEK — v gasilskem domu ob 20.00.
SREDA, 13. aprila:
34. DOL. NEMŠKA VAS — v šoli ob 20.00.
SOBOTA, 16. aprila:
35. VELIKA LOKA — v zadružnem domu ob 19.30.
NEDELJA, 17. aprila:
36. RDEČI KAL — pri Janezu Kožarju ob 14.00
37. GORENJI VRH — v šoli ob 14.00
38. HRASTOVICA — pri Jožetu Knezu ob 9.00.
Otroški vrtec v Mokronogu?
Otroško varstvo je v občini Trebnje silno pomanjkljivo, saj obstaja . vrtec le v Trebnjem, ki ?a dela v skrajno nemogočih razmerah. Mina in Mokronog ga sploh nimata kljub temu, da imata že precej žena zapjslenih. Za te stvari se ponavadi reče, da ni denarja. Zato je toliko bolj pohvale vredna spodbuda Društva prijateljev mladine Mokronog, ki namerava s prispevki občanov, ki bodo imeli v vrtcu otroke ter podjetij, v katerih so zaposleni, v razlaščenem delu hiše Jožeta Jeriča preuredita prostore za otroški vrtec. Stroški bodo znašali orkog 2 milijona starih dmarjev.
IZ MOKRONOGA
■ SAMO  GRDA NAVADA
prebivalcev je kriva, da še vedno odlagajo smeti in odpadno gradivo na razvaline nekdanje tovarne usnja navzlic temu, da je izven naselja poseben prostor določen za to. Lastnika razvalin je treba prisiliti, da ne bodo več kup nesnage :n kačja farma!
■ DA BI BIL KRAJ lepši in prikupnejši naj lastniki stanovanj in najemniki očistijo okolje prebivališč, uredijo vrtove in okrase okna s cvetlicami. Krajevna skupnost je s pomočjo gozdnega obrata, Tržana in pionirjev že začela olepševata kraj. Pomagajmo ji v njeni prizadevnosti!
■ DOLGO SE 2E GOVORI, da je treba urediti ruševine gradu in njegovo okolico, ker bi bilo dvorišče gradu primerno za prireditve na prostem. Iz ne dovolj dobro obveščenih krogov smo zvedeli , da bo ZB NOV letos začela pripravljati dela za spomenik NOB in ureditev ruševin
Dela naj bodo tudi strokovno v redu!
Kljub temu, da krajevne skupnosti marsikje ne drže križem rok ter samo čakajo na denar od občine opažamo, da se premalo obračajo na občinsko skupščino, da bi jim pomagala in svetovala, kako naj tehnično dobro pripravijo dela. škoda bi bilo, da ne bi dobra volja občanov zaradi tega obrodila sadov, ki bi jih lahko!
17. aprila elektrika in cesta
Vaščani Jelševca, Roj in štatenberka bodo 17. aprila svečano vključili električno napeljavo, ki je stala okrog 30 milijonov in za katero so razen Elektro Krškega in občinske skupščine prispevali velik delež sami. Sklenili so, da bodo do tega časa dokon-
Po mokrem cestišču v kamen
Jože Ceroek ie Ljubljane se Je 12. marca peljal v osebnem avtu proti Žužemberku. Na mokri cesti ga je zaneslo v obcestni kamen. Vozilo se je od kamna odbilo, se prevrnilo na levi bok in obtičalo na sredi cestišča. Skoda je le na avtomobilu in jo cenijo na 1.500 N dinarjev.
čali tudi gradnjo 8 km dolge ceste, ki jo gradijo s samoprispevkom, ki so ga sprejeli lani- Cesto delajo zelo požrtvovalno.
Kako bi bilo, če bd o tem malo premislili npr. vaščani Starega trga pri Trebnjem, ki jim je občina zgradila pred nosom asfaltno cesto, sedaj pa zahtevajo od nje še nesorazmerno veliko dodatnih del, ki bi jih lahko sama naredili!
TREBANJSKE NOVICE
ZAVOD ZA KLIMATSKO ZDRAVLJENJE OTROK - KRANJ
razpisuje
sezonska delovna mesta v otroškem zdravilišču NOVIGRAD (Istra):
2 KV kuharici
4 kuhinjske pomočnice
2 snažilki
Sezona traja od 1. maja do 1. oktobra 1966. Oskrba in osebni dohodki so zagotovljeni s pravilnikom zavoda. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Ponudbe pošljite na naslov: Zavod za klimatsko zdravljenje otrok, Kranj.

RAZGOVOR Z DELEGATKO ZA VI. KONGRES SZDL
Najlažje je reci: »Nimamo prostora!«
Delegatka za VI. kongres SZDL Slovenije, Kristina Plut, v pomenku o zaposlovanju invalidnih oseb
— Zaposlovanje invalidov se zlasti zdaj po reformi najbrž ne odvija gladko?
— Res je, kar pritrditi moram! Delovnih mest za invalide v naših podjetjih skoroda ni, če pa kakšno le najdemo, je postopek zvezan z velikimi težavami. V podjetjih poudarjajo, da potrebujejo predvsem produktivne ljudi • . . Te pravice jim ne more nihče odrekati in jim je tudi ne odreka!
Resnica pa je takšna: invalid, ki je razporejen na primerno delovno mesto, lahko naredi prav toliko kot zdrav proizvaja.ee- Zavoljo tega in validov ne bi smeli podcenjevati!
— V katerem grmu je torej zajec, če smem uporabiti staro prispodobo?
— Največ je kriva organizacija dela, kakršna je pri nas v veljavi. Dobra organizacija dela v podjetju je pogoj, ki bo zagotovil invalidu zaposlitev na ustreznem delovnem mestu, mu nudil notranje zadovoljstvo ob zave sti da dela, da sodeluje v delovnem procesu in da ni potisnjen nekam ob stran. Do-
bra organizacija dela pa bo zagotovila podjetju, četudi dela v njem nekaj invalidov, normalno proizvodnjo in rentabilnost. Razen dobre organizacije dela, ki je na skrbi tehničnega vodstva, je potrebno še nekaj: dobro organizirana kadrovsko - socialna služba.
Organizacija dela mora biti   tako   popolna,   da lahko
ObS Novo mesto: proračun sprejet
Odborniki ObS Novo mesto so na seji 29. marca sprejeli med drugim tudi proračun občine za 1966. Razen tega so potrdili ureditveni načrt središča Novega mesta, sprejeli program dela skupščine za 1966, poslušali poročilo komisije za pripravo statutov delovnih organizacij ter rešili več gospodar-skopravnih in upravnoprav-nih zadev. Podrobneje bomo poročali o seji v prihodnji številki.
brez posebnih težav najde delovna mesta, ki so primerna za zaposlitev invalidov ali pa jih priredi v ta namen. Kadrovsko socialna služba v podjetju pa bi morala takšno pobude posredovati tehničnemu vodstvu in nato voditi posebno skrb nad zaposlenimi invalidi. Oboje: organizacija dela kot kadrovskosoci-alna služba je pri nas dokaj nerazvito in zato se tako radi zatekamo k neutemeljenemu in asocialnemu izgovoru: »Reforma zahteva od nas zdrave proizvajalce!«
— Kakšno ugotovitev bi lahko izluščila iz najinega pomenka?
— V našem zavodu imamo z zaposlovanjem invalidov veliko težav, ker je pretežni del občanov pri nas že zaposlen, zdaj pa se ponujajo na delo V3Č ali manj kakor koli prizadeti ljudje. To velja zlasti za moške. Problem je tako resen, da b: kazalo o njem spregovoriti nekoliko širše, pa tudi zakon o zaposlovanju invalidnih osob bi kazalo izpopolniti v prid invalidov. Prav bi oilo, ko bi o tem spregovoril tudi kongres 'SZDL!
MILOŠ IAKOPEC
SREDNJE STROKOVNO ŠOLSTVO
Februar je minil, kaj pa pogodbe?
Namesto 92 je doslej podpisanih v novomeški občini le 14 pogodb za financiranje srednjega strokovnega šolstva - Zakaj odlašamo in spravljamo srednje strokovne šole v nezavidljiv položaj? - Kaj če bo treba šole zapreti?
12. januarja letos je ObS Novo mesto odposlalo 92 delovnim organizacijam v občini Novo mesto priporočilo in po 1 izvod pogodbe, s katero naj bi posamezne delovne
organizacije prispevale del svojih sredstev za izobraževanje v medobčinski sklad za financiranje srednjega strokovnega šolstva. Razprava o velikem pomenu tega šolstva,
Domiada letos v Novem mestu
Mladina domskih skupnosti Slovenije prireja vsako leto v raznih krajih naše ožje domovine kulturno-prosvetna in športna tekmovanja, združena s posvetovanji o vzgoji in sodelovanju mladine v domovih. Tako so bile te prireditve, DOMIADE, do zdaj v Murski Soboti, Celju in Kopru, letos pa bo gostitelj Dijaški dom Majde šile V šmihelu pri Novem mestu. V soboto in nedeljo, 7. in 8. maja bodo športna tekmovanja v odbojki, košarki, namiznem tenisu ter šahu za moške in ženske; v nedeljo.
bo v Domu kulture v Novem mestu akademija, nato pa v dijaškem domu v šmihelu ples iri razdelitev diplom. Za dan zmage, 9. maja, bo mladina odšla v partizanski Rog, kjer • bo na Bazi 20 partizanski miting. Na DOMIADI pričakujejo udeležbo mladine iz Murske Sobote, Celja, Kranja, Nove Gorice, Tolmina, Kopra, Ljubljane, Kočevja, Ribnice in Črnomlja.
želimo, da,bi Novo mesto in Dolenjska sprejela mlade goste čim lepše!
M. TRATAR
ki ostaja brez sredstev, je tekla tudi na seji novomeške skupščine, o tem je bilo veliko napisanega v časopisih, dosedanji odziv gospodarstva pa^ni najboljši. Do konca februarja je bilo podpisanih ie 14 pogodb, kar pomeni, da velika večina delovnih organizacij o tem pomembnem vprašanju sploh še ni razpravljala!
Izgovori e tem, da je treba počakati na zaključne račune, niso primerni, saj gre za sorazmerno majhna sredstva! Ne pozabimo, da pouk v srednjih strokovnih šolah teče, da te šdle potrebujejo denar za nemoteni pouk! če ne bo financiranje pravočasno rešeno in sredstva zagotovljena, bodo posamezne šole morale prenehati s poukom. Strokovnjakov s srednjo strokovno izobrazbo pa potrebujemo prav v naši občini precej, zato bo pametno, če se bomo kar najhitreje odločili in podpisali pogodbo!
GRENAK POUK OB KROMPIRJU \
Če dogovorjene cene ne ustrezajo
Oškodovan naj bo tudi tisti, ki določa neustrezne cene!
Lanskoletne dogovorjene cene za krompir so bile nižje od proizvodnih stroškov. Kakor po navadi so najprej oddali krompir samo najbolj disciplinirani kooperanti in tisti kmetovalci, ki so bili v denarni stiski. Zatem je prodaja krompirja zastala; kupili so ga lahko samo še posamezniki, ki na dogovorjene cene niso bili vezani in so ga lahko bolje plačali. Cena krompirju se je tako zlagoma povečala. Naposled so lahko tudi zadruge/ bolje plačevale.
Kmetijska zadruga v Žužemberku je odkupila kljub slabi letini precej krompirja,
lahko pa bi ga še več, ko ga prenekateri kmetovalci ne bi spravili v kleti in čakali na boljše spomladanske cene.
Na trgu je krompirja zmanjkalo, zato ga je država uvozila iz Poljske. Ko se je pojavil na trgu uvoženi krompir, so hoteli tudi kmetovalci prodati preostale zaloge, to pa je bilo precej težko. Zadruga namreč v zadnjem času lahko proda odkupljeni krompir samo preko agencij. Ker te tudi »pristavijo svoj lonček«, je dejanska cena krompirju nižja od popravljene dogovorejne cene v jeseni. Pouk: škoda za skup-
nost, katere organi so oblikovali neustrezne dogovorjene cene ob začetku odkupa, saj je morala seveda trošiti tudi devize in škoda za kmetovalca, ker ni pristal na popravljene cene in je oškodovan zavoljo kala pri uskla-diščenju, razen tega pa je dosegel spomladi nižjo prodajno ceno.
Vprašati se je treba, ali bo pridelovalcem krompirja letošnjo jesen dana ustrezna zagarantirana cena in ali bodo organi, ki cene določajo, v prihodnje odgovarjali za neustrezne odločitve!?
M. S.
Za prvo pomoč - nad 170 izšolanih tečajnikov
Komisija za zdravstveno prosveto pri občinskem odboru RK v Novem mestu je že več let med najbolj prizadevnimi na Dolenjskem. Obilico dela je pokazala zlasti v zimskem obdobju. Tako je lani novembra v sodelovanju z Delavsko univerzo pripravila program predavanj in tečajev prve pomoči za podjetja in krajevne organizacije RK ter šole. Ustrezna dejavnost se je začela 28. decembra, končuje pa se v teh dneh.
Po podatkih komisije se je zvrstilo kar lepo število predavanj in tečajev. Bilo je 9 tečajev prve pomoči, udeležilo pa se jih je 142 tečajnikov iz podjetij NOVOLES, KREMEN, podmladka RK iz Dolenjskih Toplic in Novega
mesta, SGP Pionir in krajevnega odbora RK v Stopičah. V NOVOTEKSU in pri GORJANCIH so imeli 80-urni tečaj prve pomoči, ki ga je obiskovalo 26 ljudi. Dobro obiskana so bila tudi predavanja, kjer so bili ljudem prikazani tudi zdravstveni filmi. Predavanj je bilo 9, dva večera pa so vrteli zdravstvene filme. Skupen obisk je nadvse zadovoljiv — kar 700 udeležencev! Marljivi predavatelji, zlasti zdravniki dir. špiler, dr. Janžekovič, dr. Smrečnik in drugi, zlasti še predsednik komisije dr. Mo-rela, so predavali v šmarje-ti, Mirni peči, Stopiču, škoc-janu, Malem Slatniku, Ajdovcu, šmihelii pri Žužemberku, Žužemberku, Dvoru in Hi-njah. Komisija je z delom
nedvomno zadovoljna, saj se je v tej sezoni izšolalo kar 170 tečajnikov za prvo pomoč.
M. TRATAR
Če bo lepo vreme, bodo delavci gradbenega podjetja Bežigrad iz Ljubljane v kratkem dokončali obnovitvena dela v starem župnišču v Šentjerneju. V tej stavbi, kjer je bila do leta 1963 šola, bo odslej uprava Iskrinega obrata. V spodnjih prostorih bodo uredili tovarniško menzo. — Ko bodo odstranili zidarske odre, bo to ena najlepših stavb v Šentjerneju (Foto: Polde Miklič)
VarSuj in vlagaj pri
DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI prej
*b0
KB V
v Novem mestu
Pravilniki o delovnem razmerju
Občinski sindikalni svet Novo mesto je pretekli teden priredil razgovor s predstavniki 10 delovnih organizacij. V prisotnosti predstavnika republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije dr. Ivana Kristana- so se zelo stvarno pomenkovali o pravilnikih o delovnih razmerjih. Andrej Dular iz IMV je navzočim obrazložil takšen pravilnik Industrije motornih vozil. Ostali so nato pojasnjevali, kakšna so določila njihovih pravilnikov in jih primerjali z določili pravilnika IMV.
LUDVIK KEBE
..Šola za dekleta pri bolniških posteljah"
Šola za zdravstvene delavce v Novem mestu bo poslala v poletju 1967 na delovna mesta diplomantke prve generacije — Poklic bolničarja in bolničarke bo popolnoma odpravljen
Ustanovno listino za to šolo so podpisali v letu 1,965. Od tedaj je šola za zdravstvene delavce (sedma v Sloveniji) na spisku rednih srednjih šol v Novem mestu.
Ustanovitev take šole je narekovalo občutno pomanjkanje kadra v zdravstvenh ustanovah na območju celotne Dolenjske, zato je bila nedvomno mnogo lažje izvedljiva. V zdravstvenih domovih, ambulantah in bolnišnicah so imeli premalo kvalificiranega osebja, da bi lahko opravljali storitve zadovoljivo in v skladu s potrebami občanov. Kvalitetno delo je bilo še bolj zahtevano ob reorganizaciji zdravstvenega omrežja, ko je izbilo v ospredje tudi plačevanje zdravstvenih storitev. Nova novomeška bolnišnica je odprla veliko možnost zaposlitve za vse tiste, ki jih veseli delo v zdravstveni službi. Najbrž je treba v tem, izredno ugodnem pogoju iskati razlog za tolikšno zanimanje za ustrezno šolo, ki dpira vrata v zaposlitev v zdravstvu. Zanimivo je, da so se do zdaj vpisala in obiskujejo šolo predvsem dekleta. Le po naključju je zdaj šola ženska ustanova. Najbolje si to razložimo tako, če pravimo, da imajo ženske večje veselje do bolnikov kot moški. Po trenutnem stanju torej ne gre sklepati, da je omenjena šola zdaj za ženske, oziroma za pridobivanje ženskih poklicev, ker lahko do iste izobrazbe in istega poklica
pridejo tudi fantje..Letos so v treh oddelkih vpisane 103 dijakinje. V jeseni- bo šola dobila spet 35 novih, morda za spremembo tudi kaj dijakov, šolsko leto 1966/67 naj bi torej bila mala prelomnica____
Prostori, prostori, prostori . ..
Ker je šola za zdravstvene delavce ustanovljena izključno zavoljo potreb pa kadrih v krajšem času, bi jo lahko imeli za priložnostno oziroma obdobno ustanovo. Predvidevajo, da bo v desetih do dvanajstih letih vzgojila dovolj strokovnega kadra za Dolenjsko, se pravi kadra, za katerega vzgojo so šolo ustanovili. Potem bi morala v zaton. Da se to ne bi zgodilo, bodo morali njeno dejavnost preusmeriti. Kakšne kadre naj bi vzgajala po dvajsetih letih, bo povedala prihodnost. Prezgodaj je, da bi o usodi šole Po preteku dolgega desetletja ugibali že zdaj. Bolj važno vprašanje, ki ga bi morali rešiti, je vprašanje verifikacije šole. Pa smo tam, pri tistem kočljivem vprašanju, na katerega odgovor ni lahko dobiti. Kdaj bo šola verificirana, priznana? Splošne pogoje poznamo: imeti mora svoje prostore za teoretični in tudi praktični pouk, svoj predavateljski kader in podobno, šola za zdravstvene delavce trenutno takih pogojev ne izpolnjuje. Najtežje gre s prostori. Naseljena je nad gimnazijsko telovadnico. Tam) kjer je bilo svojčas učiteljišče, dokler je bilo samostojen
zavod. Predavateljev je 37 — za teoretični in praktični pouk, toda stalnih malo. Jedro predavateljskega kadra tvorijo zunanji — honorarci. Vendar so prostori glavna ovira, da šola ne vpiše več slušateljev. Pa tudi praktični pouk v dopoldanskih urah, le-ta zajema polovico učnih ur v šoli, je zdaj še tako organiziran, da ni prostora za več oddelkov, kot jih ima šola trenutno.
Bo jesen 1966 kaj bolj vesela?
Povprašali smo Jožeta škufco, profesorja in ravnatelja šole za zdravstvene delavce, ali se morda kaj kmalu obetajo boljši časi. »Upamo, da bomo že v naslednjem šolskem letu, se pravi na jesen 1966, v novih prostorih. Vselili se bomo v stavbo, ki jo grade poleg nekdanje vajenske Šole za ekonomsko srednjo šolo. V njej bodo prostorne učilnice in imeli bomo kabinete za teoretični in praktični pauk,« je rekel poln optimizma ravnatelj škufca.
»Ali šola res velja za eno najtežjih srednjih šol v Novem mestu?«
»Vse strokovne šole so zahtevnejše kot splošne srednje šole, kar je povsem razumljivo, saj se dijaki in dijakinje pripravljajo neposredno za pouk. Razen tega imajo strokovne šole obvezno prakso, kakršne gimnazija in njej podobne šole druge stopnje ne poznajo. Naša dekleta, se pravi dijakinje šole za zdravstvene delavce, imajo prakso vsak dan dopoldne, popoldne pa še reden teoretični pouk. To je za mlade ljudi naporno delo, ni pa odveč. Praksa je obvezna po predmetniku, ki je podoben vsem drugim šolam te vrste v Sloveniji, in je ne smemo črtati. Veliko se tu ne bo dalo izboljšati.«
Novomeška bolnišnica in druge zdravstvene ustanove na Dolenjskem z zanimanjem spremljajo delo šole za zdravstvene delavce, saj jim ni vseeno, kakšen kader i^*1 bo šola poslala.

Ob srnjakovi glavi v lovčevem domu
Slovenski in hrvaški divji lovci nezakonito iztrebljajo divjad v     v gorjanskih gozdovih
Ko sem pred dnevi slučajno prišel k orehovškemu lovcu L. š., mi je pogled obstal na srnjakovi glavi v kotu na tleh. že sem mislil, da bom deležen kosa pečene srnine. L. š. pa je, kot bi mi bral misli z obraza, takoj povedal, kje je srnjakovo glavo dobil.
»Za 10. marca sem bil zmenjen z logarjem K. I. iz Vrhpolja, da mi bo šel odkazat drva v državni gozd. Ko sem se napotil proti dogovorjenemu kraju, se mi je v Cerovem logu pridružil žičničar gozdne -uprave B. P. iz Dol j nega Suhadola. Počasi sva se pomikala po dolini Pendir-.jevke. Nenadoma mi je korak zastal. Ob potoku sem zagledal srnjakovo •glavo, ki je srepo buljila yame. Ker se ni premak-,nila, sem stopil proti njej. Takoj sem ugotovil, da leži   tam   dveletni srnjak
iiniiiiiiiiiiiiitiHiiBiiiiir
(vilar). Strel ga je zadel v levo sprednjo stran. Torej spet žrtev divjega lovca! žival je tam ležala kakšna dva dneva in so jo lisice ter jastreba že načeli, samo glava je bila še nedotaknjena. Glavo sem odrezal in jo bom dal nagačiti, tako da mi bo za okras.
Divji lovci torej še vedno iztrebljajo divjad, četudi je na primer lov za srnjad ta čas zaprt. Lovski družini Šentjernej— Orehovica in Brusnice si prizadevata, da bi imeli na tem območju kar naj-
!l!!llli!H!HI!ll«lll!llllll!IHI!!i:liM
KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJE
Zadnjih 14 dni so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Pavel Golob, član kolektiva Iskra, Novo mesto; Ivan Jakše, član kolektiva KZ Novo mesto; Lojzka Rapuš, članica kolektiva Novoteks, Novo mesto; Janez Gornik in Ivanka Macedoni, člana kolektiva Krka, Novo mesto; Ludvik Markovič in Franc Kastelic, dijaka ESS v Novem mestu; Dušan Rustja, upokojenec iz Novoga mesta; Anton Hecl, član kolektiva Iskra, šentjerner; Jože Smerke, član kolektiva INIS Novo rnesto; Zofija Klemcnčič, gospodinja iz Ločne; Albert Zupane, član kolektiva osnovne šole Šentjernej; Ciril Brs.ui, član kolektiva Kremen Novo mesto; Jože I'rline, posestnik iz Orehovice; Marija Prhne, gospodinja iz Orehovice; Anton Zagore, posestnik iz Cerovega loga; Franc Simončič, delavec iz Vratna; Alojz Lenčič, posestnik iz Loke; Tončka RangUS, gospodinja iz Orehovice; Janez Turk, posestnik iz Dolnjega Mokrega polja; Frančiška Bradida, gospodinja iz Gornjega Vrhpolja; Karel Turk, delavec iz Gornje Stare vasi; Angela Lipej, gospodinja iz Cerovega loga; Anton Raileščeli, upokojenec iz Hrastulj Fani Zagore, gospodinja iz Vratna; Marija Maznilc, natakarica iz Orehovice; Ana Kuhar, gospodinja iz Dolnjega Vrhpolja; Viktor Erjavec, delavec iz Cerovega loga; Angela Erjavec, gospodinja iz Cerovega loga; Marija Zupančič, gospodinja iz Cerovega loga; Janez Maznik, upokojenec iz Orehovice; Anton Zagore, delavec iz Vratna; Franc Rradula, delavec iz Cerovega loga; Alojz škrbec, upokojenec iz Šentjernej*.
*nton Iludoklin in Martin Kosec, člana kolektiva Pionir Novo mesto; Bojan Ceh, Marija Kastelic, Vida Mikec, Slavko Klobučar, Pepca Gajič in Marija Slak, člani kolektiva Novoteks Novo mesto; Jože Košnirlj, član kolektiva IM.V Novo mesto; Alojz Zupančič, član kolektiva Elektrotehnično podjetje Novo mesto; Mirko 1'erbežar, član kolektiva Iskia Novo mesto; Janez Smole, član kolektiva INIS Novo mesto; Elizabeta Zaje, gospodinja iz Gornjih Laz; Jože Kobe, član kolektiva Krka Novo mesto; Slavka Janežič in Ivan Bobič, člana kolektiva KZ Novo mesto; Branka Gorenc, gospodinja iz Segonij; Vinko Kapler, mlinar iz Savinka; Francka Bohle, gospodinja iz Vinje vasi; Anton Peterlin, član kolektiva pošta Škocjan; Ivan Brulc, posestnik iz Hrastulij; Marica Kirn, delavka iz Goriške vasi; Ivanka Bregar, delavka iz Goriške vasi; Janez Kirn, posestnik iz Goriške vasi; Julka Koniljanec, gospodinja iz Orešja; Antonija Potšc, gospodinja iz Velikih Poljan; Albina Prijatelj, gospodinja iz Dobruške vasi; Minka Oberč, gospodinja iz Osrečja; Marija Juršič, gospodinja iz Brusnic; Jože Praznik, član kolektiva Industrija obutve Novo mesto; Žane Povše, delavec iz Zagrada; Franc Šinkovec, delavec iz Zaloga; Ivan Mlakar, član kolektiva ObS Novo mesto.
Komisija za sprejemanje in odpoved delovnega razmerja pri podjetju
»KROJAČ« — Novo mesto
razpisuje
3 delovna mesta za KV krojače in več delovnih * mest za polkvalificirane krojače in šivilje
za delo na tekočem traku.
Vsi interesenti naj se javijo osebno ali pismeno v upravi podjetja.
Komisija za delovna razmerja pri
SEKCIJI ZA VZDRŽEVANJE PROGE NOVO MESTO
razpisuje delovno mesto
REFERENTA ZA MEHANIZACIJO
v NOVEM MESTU
Kandidat mora imeti izobrazbo strojnega tehnika in najmanj 5 let prakse na enakem ali podobnem delovnem mestu.
Družinsko stanovanje zagotovljeno. Razpis velja do 30. aprila 1966.
več divjačine. To se jima ne posreči, ker je divji lov na tem območju še precej hud. Česar ne zmorejo domači divji lovci, naredijo še »raubšici« s hrvaške strani Gorjancev. Zgodilo se je, da smo v našem revirju že zasačili Hrvate. Po tem dogodku smo na vrhu Gorjancev sklicali lovski zbor. Ko smo hrvaškim lovcem kazali meje našega revirja, so izjavili, da se oni niso borili za meje in da jih tudi upoštevali ne bodo. Lani smo zasačili dva domača divja lovca, Iti sta ustrelila srno. S pomočjo organov milice se nam je posrečilo dobiti puško in srno, to pa je bilo premalo, da bi prekršek dokazali na sodišču. Proti obsodbi omenjenih divjih lovcev je orehoviška lovska družina vložila pritožbo, v kateri so navedene zahteve poštenih lovcev, če bodo za prekrške lovskega zakona še nadalje tako nizke kazni, sj bodo lovske družine pač zaman prizadevale, da bi imele v svojih revirjih kaj več divjadi.
Da bi zaščitili že tako razredčeno divjad, bi bilo potrebno vsak prekršek strogo kaznovati. Morali bi namreč vedeti, da divjad ni samo dober prigrizek, temveč tudi turistič na privlačnost pokrajine.
POLDE M1KLIČ
60 krvodajalcev v Stopičah
Po decembrskem občnem zboru Rdečega križa v Stopičah se je novoizvoljeni odbor lotil dela z vso resnostjo. Najbolj je bila uspešna krvodajalska akcija, saj so se ljudje proti pričakovanju odzvali v velikem številu. Odbor je v dveh dneh dobil več kot 60 prijav. V akciji so sodelovali tudi podmladkarjt, ki bodo za to prizadevnost na pr-vj skupni konferenci dobili knjižne nagrade-
Krajevni odbor RK v Stopičah je priredil tudi 25-urni tečaj prve pomoči, ki ga je redno obiskovalo 23 poslušalcev. Tečaj je vodil zdravnik Lavo Morela iz Novega mesta. Njegova prisrčna in preprosta predavanja so tečajnike res pritegnila in kar prehitro je minilo 25 ur.
»MATIČEK« v V ŠENTJERNEJU
V nedeljo, 27. marca, je dramska skupina KUD France Prešeren iz Ljubljane uprizorila v Šentjerneju Linhartovo komedijo »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Nabito polna dvorana gledalcev je dokaz, da v kraju manjka takih prireditev in da si jih prebivalstvo želi. Kaj pa domača mladina, je nič ne mika tako udejstvovanje?
♦   P. M.
Potujoči kino Novo mesto
predvaja ameriški barvne film »Zadnji vlak iz Gun Hilla« v naslednjih krajih:
2. aprila na Otočcu ob 19.30;
3. aprila v Beli cerkvi ob 15.30;
3. aprila na Malem Slainiku ob 19.30;
4. aprila na Dvoru ob 19.30;
5. aprila v  Šmarjeških Toplicah ob 19.30 in
6. aprila  na Uršnih  selih ob
19.30.
Srnjakovo mrtvo oko obtožuje divji lov (Foto: Polde Miklič)
Samostojnost je lahko varljiva spodbuda
Zakaj bi se radi tapetniki osamosvojili prav v času, ko vse teži k združevanju? — Družbeni proizvodni obrat se ne more zadovoljiti zgolj z obrtniškim načinom proizvodnje - Zakaj se razpihujejo nesoglasja, ki jih pravzaprav ni?
OPREMALESOV tapetniški obrat v Novem mestu bi se rad osamosvojil. Leta 1963 se je pripojil OPREMALESU v upanju, da bo zdiružen z večjim podjetjem laže zgradil nove proizvodne prostore, ker se v dotedanjih ni mogel razvijati.
Novi proizvodni prostori OPREMALESA, v katerih bo našel novi dom tudi tapetniški obrat, bodo vsak čas dograjeni. Zdaj pa se tapetniki ne marajo seliti vanje in bi se raje odcepili- še mekaj vzrokov navajajo: poslovanje se jim zdi po združitvi preveč komplicirano In zdi se jim, da režija ni pravično porazdeljena med oba obrata. Kot trdijo, jih je OPREMA LES zapostavljal pri nakupu opreme, pa tudi pravega obračuna, iz katerega bi lahko razbrali kako poslujejo, ni. Takoj po odcepitvi so namenjeni uvesti serijsko proizvodnjo (zdaj delajo na obrtniški način) in so prepričani, da bodo sami boljše uspevali.
V OPREMALESU povedo malce drugače kot pri tapet-nikih. Tapetniki so se 1963 pripojili k njim in na skupnem zasedanju DS pristali na to, da se s svojimi sredstvi pridružijo rekonstrukciji OPREMALESA, s katero bodo tudi onj dobili potrebne
Kljub težavam - uspešno delo
Kljub slabi tehnični opremi in pomanjkanju denarja za njeno vzdrževanje, je bilo prostovoljno gasilsko društvo iz šmihela pri Novem mestu v preteklem obdobju delavno, saj je priskočilo na pomoč, kadar je bilo potrebno. Na občnem zboru v nedeljo, 13. marca, ^so člani sklenili, da bodo prodali stari gasilski dom, denar pa vložili v gradnjo novega doma družbenih organizacij v šmihelu v nekdanji delavnici IMV, kjer bodo imeli svoje prostore. Gasilci so se v preteklem letu posebno izkazali pri gašenju vojaških skladišč v Po-gancih, kjer so bili izredno požrtvovalni, zato pa žal niso dobili niti skromne zahvale. Na zboru so ugotovili, da je potrebno obnoviti delo s pionirji, mladinci in ženami, saj je društvo v neposredni bližini Novega mesta in mora biti v stalhi pripravljenosti-
Letos bodo proslavili 90-let-nico PGD Novo mesto, kot opazovalci sodelovali na mednarodnem gasilskem tekmovanju v Varaždinu, sodelovali na raznih tekmovanjih in z
zabavnimi prireditvami pridobivali tudi denarna sredstva. Izvolili so nov 9-članski upravni in 3-članski nadzorni odbor. Pred društvo so postavljene velike obveznosti, ki bodo uresničene le, če bodo člani odgovorni za svoje delo. F. Š-
Novi komandirji
V enoti polkovnika Ivana Slapnika so zaključili tečaj za komandirje oddelkov. Na končnih izpitih so kandidati pokazali solidno znanje iz poglavij, o katerih so se učili zadnjih pet mesecev. Povprečni uspeh v vseh predmetih je  prav  dober.    A. K.
POJASNILO
Polde Miklič iz Šentjerneja nas je obvestil, da je vozil 12. marca letos kombi LJ 417-28 šofer Kunstek in ne šofer Novosel, kakor je bilo v poročilu »Brezobzirnost ne pelje k slavi!« v zadnji številki Dolenjskega lista na tej strani. Za pravo ime šoferja je Miklič zvedel šele po objavi svojega pisma v Dolenjskem listu.
proizvodne prostore- Do prvega spora je prišlo v drugem polletju 1963, ko je OPREMA-LES skušal uvesti v tapetniškem obratu serijsko proizvodnjo. Poskus ni uspel, ker so mu tapetniki preveč nasprotovali (obrtniška miselnost) in pa, ker so bili prostori neprimerni. Tapetniškemu obratu so sproti kupovali vso opremo, če je le kazalo, da bo zadostno izkoriščena. Glede obračuna priznajo, da so do letos delali samo grobi obračun po obratih, od 1. januarja letos pa delajo podrobnega. Režija je v tapetniškem obratu večja zato, ker imajo 12 proizvodnih delovnih mest in pet čistih režijskih. Takoj po preselitvi obrata v Gotno vas bodo lahko tri režijska delovna mesta ukinjena (kurir-dostavljač, skla-
diščnik in administrativna moč).
Kaj pa bo, če se tapetniki res odcepijo od OPREMALE-sa? še naprej bodo ostali brez primernih proizvodnih prostorov, s serijsko proizvodnjo, o kateri se pogovarjajo, pa brez tega ne bo nič. Tudi kredit za obratna sredstva bodo težko dobili, trenutno pa imajo za več kot 30 milijonov S din zalog. Vsekakor je boljše zgladiti morebitna nesoglasja s sporazumom! Kako doseči sporazum, pa je težko reči, ker je videti, da botrujeta težnjam ta-petnikov po odcepitvi izrazito obrtniška miselnost in pa strah pred drugačnim redom in organizirano proizvodnjo, ki se obetata po preselitvi v skupne prostore-
MILOŠ JAKOPEC
Novomeška kronika
S SVTNINE IN  TELETINE ni
dobiti zadnje čase v novomeških mesnicah. Le redkokdaj si lahko potrošniki privoščijo ti dve poslastici. Razumljivo je torej, da so ogorčeni, ker prodajajo svinino in teletino v mesnici na Glavnem trgu »boljšim« strankam pod pultom . . .
■ O ŠPEKULACIJI Z ZEMLJIŠČI se govori po ulicah. Nekaj posameznikov je baje poceni kupilo zazidalna zemljišča pri naselju Majde Šile, zdaj jih pa po slanih cenah prodajajo interesentom, ki bi radi gradili individualne hišice. Zakon določa za tak prestope!: hude kazni, zato špekulantom ne bo prijetno, če jih najde roka pravice!
■ SOIX>BNO JAVNO RAZSVETLJAVO bo uredil NOVOTEKS na asfaltiranem odcepu ceste do tovarne. Postavili bodo 5 kovinskih stebrov s 7 ždvosrebnimi lučmi. Vse skupaj bo stalo 1,800.000 S dinarjev, okolje NOVOTEKSA pa se bo spet polepšalo.
■ ZAGREBŠKI   ANSAMBEL —
»Bele strele« bo gostoval v nedeljo, 3. aprila, v Domu kulture. Predstavi bosta ob 18. in 20. uri. Vstopnice za obisk si ljubitelji zabavne glasbe lahko kupijo v pied-prodaji vsak dan od 7. do 14. ure
v pisarni Zavoda za kulturno dejavnost, lahko pa si jih prav tam rezervirajo.
B NAD 30 TRGOVSKIH DELAVCEV iz Novega mesta in okolice je začelo v ponedeljek, 28. marca, obiskovati 2-letno poslo-vodsko šolo, ki jo je organiziral Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje produktivnosti dela. Slušatelji imajo pouk trikrat na teden v popoldanskih in večernih urah. Prvi semester bo končan 1. julija in je najkrajši. Ob koncu vsakega semestra bodo slušatelji opravili kolokvije iz posameznih predmetov, po končanem šolanju pa zaključne izpite za diplomo. Diplomanti bodo tako kvalificirani za poslovodje ali glavne skladiščnike. Študij obsega 900 ur.
■ KAKOR OBIČAJNO zadnje čase, je bil tudi v ponedeljek novomeški trg prav dobro založen. Največ je bilo jajc, a so jih težko prodali po 50 din, kolikor so ženske sprva zahtevale. Pojavila se je že berivka po 100 din merica, regrat so prodajali po 60 din krožnik, motovileč po 80 din in radič po 70—80 din merico. Za kilogram fižola so zahtevali 230—300 din, za liter mleka 140 din, za kg krompirja 110 din, za kg solate 400 din.
b RODILA JE Ana Škedelj s Kandije 8 — Marka.
Panes zbor tabornikov
Danes ob 18. uri bo v mali dvorani na Rotovžu (pritličje) redni letni občni zbor Odreda gorjanskih tabornikov. Vsi člani, prijatelji narave in organizacije ter starši in drugi vzgojitelji — vljudno vabljeni! >

Zbor »Piottirjevih« športnikov

Vojaki iz kasarne Milana Majcna velik del prostega časa posvetijo merjenju moči za šahovskimi deskami. Najboljši med njimi je vodnik Dragutin Bjelanović, drugokategornik, ki si je zagotovil mesto med 10 najboljšimi šahisti v Novem mestu. Po njegovi zaslugi so fantje iz enote kapetana Koširja najboljši šahisti v kasarni, saj žrtvuje večino svojega prostega časa za organizacijo kulturno-zabavnega udejstvovanja vojakov — (A. K., foto: M. Radenkovič)
Pretekli teden je bil v Bršljinu občni zbor enega najboljših dolenjskih športnih društev SŠD PIONIR. Občni zbor je bil razmeroma dobro obiskan.
Iz poročil je bilo razvidno, da je društvo v preteklem letu doseglo odlične športne rezultate. Največji uspeh so v zveznem in republiškem merilu dosegli bali-narji Največji uspeh je bilo sedmo mesto na državnem prvenstvu, ki sta ga dosegla v dvojicah Bar-bič in Hren. Ekipa je dosegla peto mesto v Sloveniji, kar je tudi najboljša uvrstitev dolenjskih balinar-jev. Lep uspeh je četrto mesto dvojic Barbič—Vovko na slovenskem prvenstvu. Tudi na dolenjskih prvenstvih so imeli prvo mesto v tolčenju Hren, drugo mesto pa v četverkah. dvojkah in Hren med posamezniki. Tudi mladinska balinarska ekipa je osvojila tretje mesto v državi in drugo mesto v Sloveniji.
Tudi kegljači so se uvrstili na šesto mesto v republiški ligi na 8 X 200 lučajev. V borbenih igrah so bili nekoliko slabši, saj so bili deveti v Sloveniji. V dolenjskem merilu so pobrali vsa prva mesta, najboljši pa so bili Krušič, Mrz-lak in Hren. Zadnja dva sta se odlično uveljavila na državnem prvenstvu dvojic s 16. mestom.
Strelci so se udeležili manj tekmovanj; pomembnejši uspeh je dosegel Milan Knap z osvojitvijo zlate puščice. Šahisti so sodelovali v drugi sindikalni ligi mesta Ljubljane, odbojkarji so bili dvakrat drugi na sindikalnih tekmovanjih Novega mesta, aktivna je postala tudi teniška sekcija.
Ekipno je  SSD  Pionir doseglo
Trenutno vodita T. Skerlj in F. Gornik
Zaradi tehničnih ovir se je dolenjsko prvenstvo začelo že v petek, to je en dan prej, kot je bilo prvotno javljeno. Turnirja se od prijavljenih igralcev ni udeležal eddno Praznik iz Stačne, zaradi česar je na njegovo mesto vstopil Slavko Sitar, II. kat. iz Novega mesta, kot bivši novomeški prvak in večkratni udeleženec prejšnjih dolenjskih prvenstev.
Do sedaj so odigrali 4 kola. Turnir je borben, oster, zlasti pa ne manjka presenečenj. Tako so po IV. kolu ostali neporaženi le še trije igralci: škeiij, Sitar in Gornik. Glavna favorita na papirju m. k. Penko in Šunjič sta že podpisala predajo. Penka je premagal v ITI. kolu s črnimi figurami Skerlj v kratki partiji, ker je Penko igral že v otvoritvi slabo. Šunjiča je premagal Sitar v zelo lepo igrani partiji.
Med kočevskimi igralci (trije med njimi so še mladinci) je za enkrat najboljši Gornik, ki je premagal Ostrmana;  ta je veljal za
Jugoslovanska loterija
najmočnejšega kočevskega igralca. Kočevskim šahistom se pozna pomanjkanje samozavesti in turnir-skega izkustva, ker včasih v dobrih pozicijah ne" upajo igrati odločneje za zmago.
Nekaj rezultatov iz prvih štirih kol: Ostrman je premagal Iviča, sunjič Papeža, Penko Tisuja, Gornik Isteniča, Sitar Iviča, Mestek Avsca, Osterman Tisuja, Istenič Mestka, Penko Avsca, Ivič Tisuja
in Skerlj Papeža. Drugi dvoboji so se končali z remijem, ki je ponavadi plod dolge borbene igre.
Po IV. kolu vodita s 3 točkami Tone skerlj in Franc Gornik, tretji je Slavko Sitar z 2 in pol točkami in eno odloženo partijo, četrto do peto mesto delita Igor Penko in Rudi Ostorman z 2 in pol točkama, šesto do osmo mesto pa dele z 2 točkama šunjič, Mestek in Istenic itd. JEK
Močnikov? prvakinji tudi v krosu
Na republiškem prvenstvu v krosu, ki je bilo v nedeljo, 87. marca, v Mariboru, sta nastopili tudi sestri Močnikovi, tekmovalki atletskega kluba Novo mesto. Starejša, Katja, je zrna-mi v teku na 1000 m z rezultatom 4:13,6. Mlajša sestra, nauica. pa je bila najhitrejša med mlajšim1! mladinkami v toku na 800 m s časom 3:19,6.
V nedeljo ju čaka še zahtevnejša naloga, ko bosla nastopili v Osijeku na državnem pr-vestvu v kro.su v skupini mladink v teku na 1000 ni, kjer se
bosta srečali z državno prvakinjo Petnjaričevo in drugimi izkušenimi tekmovalkami. Štiri najboljše mladinke s tega tekmovanja bodo naslednjo nedeljo nastopile v Bolgariji na balkanskem krosu. Sestrama želimo, da bi si na zahtevnem tekmovanju v Osijeku priborili mesto za pot v Bolgarijo.
Zanimivo je, da sta sestri doma v bližini nekdanjega doma atleta Červana. našega najboljšega tekača na dolge proge.
IOZE GLONAR
o žrebanju srečk 12. kola, ki je bilo 24. marca 1966
Srečke s so zadele
končnicami Ndin
90 6
41430 600
43250 400
71950 400
7852(1 400
240730 30.000
21 10
41 8 47331 400 18281 600
42 6 72 6
982 100
13452 400
87202     , 600
43 6 123 80
09213 1.000
11393 400
26533 2.000
79403 600
84 8
12684 408
35 10
45 20
95 6
175 40
628315 8.000
6 4
38286 604
77726 1.004
8529« 1.004
90236 404
36598« 10.004
77 8 0607 200
03827 600
23027 600
43197 400
033697 8.000 668387 100.000
48 8
78 6 34348 608 6065« 400 60368 600
209048 10.008
9 4
04579 604
1477!l 1.004
527129 50.004
Krško: za telesno kulturo 2 miiiiogra premalo!
Športni delavci, športniki in mladi ljudje v krški občini niso zadovoljni z delitvijo sredstev občinskega proračuna oziroma s preskromno odmerjenimi sredstvi za potrebe telesne kulture. Dva milijona starih dinarjev, kolikor je v ta namen določenih sredstev, ne bosta zadostovala, da bi opravili vsaj najnujnejše na področju te-lesnovzgojne dejavnosti .
Ob delitvi najbrž nihče ni upošteval, da je v občini 7.000 mladih, potrebnih in željnih telesne vzgoje. Nihče ni, upošteval množičnosti športnih društev in telesnovzgoj-nih  organizacij,  ki  morajo sicer
delati kljub pomanjkanju denarja. Posamezniki, ki kljub temu zagnano delajo na tem področju, bodo morda delali še nekaj let, kaj pa potem?
Potrebno je omeniti, da je dala občinska zveza za telesno kulturo dokumentiran zahtevek za 7,5 milijona starih dinarjev, kolikor jih potrebuje v letu 1966. Strokovnjaki so najbrž ta zahtevek prezrli, ko so sestavljali proračun občine. To utemeljujejo s tem, da omenja gradivo, ki so ga odborniki občinske skupščine prejeli za razpravo, češ da »zahteva telesna kultura le 2 milijona din«.
več lepih uspehov. Največji je gotovo drugo mesto na republiških j gradbenih igrah v Celju. Zmagali so na tekmovanju dolenjskih gradbincev in na sindikalnih športnih igrah Novega mesta. SŠD je z uspehom organiziralo športni dan podjetja z množičnim tekmovanjem v več panogah.
V razpravi po poročilih so govorili o vključevanju mladine v ekipe, o nezanimanju mladine za šport, o premajhnem zaledju v posameznih kvalitetnih ekipah. Izvoljen je bil odbor društva, kjer bo še naprej predsednik Tone Fur-lan. Društvo je podelilo priznanja nekaterim najboljšim športnikom in organizatorjem. Za zaključek so pokazali barvni film o francoski smučarski šoli, ki nas je seznanil z lepotami tega zdravega športa.
(en)
Valentina Novak najboljša strelka v Sevnici
Strelskega tekmovanja, ki ga je organiziral občinski strelski odbor v Sevnici v počastitev dneva žena, so se udeležile tri ženske ekipe: tekmovalke iz sevniške Lisce, ekipa Lisce iz Senovega in strelska ekipa Lisce iz Zagorja.
Med tekmovalkami je osvojila prvo mesto s 143 krogi Valentina Novak, druga je bila Marija Filo in tretja Marija Jug.
Najboljši šahisti v kočevskih šolah
Na občinskem šahovskem prvenstvu za pionirje in pionirke, ki je bilo 24. marca v Kočevju, je med starejšimi pionirji zmagala osnovna šola Mirka Bračiča (Kočevje) pred Koprivnikom, Podpresko in Travo, med mlajšimi pionirji pa osnovna šola Jožeta šeška (Kočevje) pred Travo in Podpresko. Osnovna šola Mirka Bračiča ima najboljše šahistke pri starejših pionirkah, medtem ko so najboljše mlajše pionirke iz osnovne šole Jožeta Šeška. Tekmovanje je veljalo tudi za kvalifikacijo za sodelovanje na dolenjskem pionirskem prvenstvu, ki bo 3. aprila v Novem mestu. Majhna udeležba kaže, da šah še ni popularna igra na vseh šolah v kočevski občini.
Tekmovanje je organiziralo DPM Kočevje. Najboljše skupine so prejele diplome in nagrade.
Ive Stanič
Sevnica: zlato puščico Mejaku!
20. marca so se strelci v dvorani sevniškegu Partizana pomerili v tekmovanju za »zlato puščico«. Med 17 strelci in 2 strelkama iz šestih strelskih družin je zasedel prvo mesto in dobil »zlato puščico« Boris Mejak iz Kopitarne, ki je dosegel 484 krogov od 500 možnih. Dragi je bil Boris Kozamer-nik (Kopitarna) s 479, tretji pa Anton Flajs (SD Partizan) s 464 krogi. Med strelci iz Loke je bil najboljši mladinec Jože Fon, ki je dosegel 330 krogov. S. Sk.
V krški občini je več kot 5.000 šoloobveznih otrok, ki so potrebni redne telesne vzgoje. Izračunali smo, da pripada vsakemu občanu za telesno vzgojo na leto le 66,6 starih dinarjev iz proračuna. Športniki sosednje, brežiške občine, imajo kljub nekoliko večjemu občinskemu proračunu precej večje možnosti za ravoj telesnovzgojne dejavnosti. Za letošnje potrebe, na primer, so predvideli 8 milijonov starih dinarjev, kar je štirikrat več kot v krški občini. V imenu športnikov prosim za pojasnilo o tej zadevi! Lado Hartman
Kako kašljaš, prijatelj?
V marcu in aprilu, ko se tople pomladne sape srečujejo s poslednjimi hladnimi zimskima vetrovi, se pre-hlajamo kar naprej, ker navadno ne upoštevamo, da je t* muhasti čas nevaren za naše zdravje. Skoraj bi bilo bolj umestno, da bi zamenjali pozdrav »Kako se imaš?« s »Kako kašljaš, prijatelj?« Skoraj vsi namreč kašljamo v tem času. Nekdo kašlja bolj, drugi manj, nekdo dobi več, drugi spet manj vročine, nekomu curi kar naprej iz nosu, drugi spet kina, nekoga boli glava, drugi je bled, po kosteh ga trga, hodi kot pijan, vrti se mu in tako naprej, vsakdo na nek način s prehladom pozdravlja pomlad.
če takega bolnika vprašamo, kaj mu je, bo večinoma rekel, da ima gripo, ki jo stoje prestaja, če pa je moral za nekaj dni v posteljo, potem pa sploh trdi, da je prebolel gripo. V večini primerov pa to še daleč ni res, bil je drugače bolan.
Starejša generacija se dobro spomni španske bolezni po prvi svetovni vojni, ki je pobrala precej ljudi. To je bila gripa. Tudi azijska gripa pred nekaj leti še ni pozabljena. Gripa je namreč nalezljiva bolezen, ki zajame velike pokrajine in države, pa tudi ves svet in v svojem silnem navalu pošteno opustoši prebivalstvo. Zaradi nje zapirajo urade, tovarne, šole in druge ustanove, ker ljudje množično obolevajo. Bolezen se širi s kužnimi kapljicami, ki jih bolnik izkašljuje. Oboli vsakdo. Hitrost njenega širjenja je podobna hitrosti prometa. Gripa ali influenca, kar je eno in isto, se začne naglo. Vse boli, posebno hrbet, prsa in udje. Občutek bolnika je tak, kakor da je bil pretepen. Vročina se giblje med 38 in 40 stopinjami, obraz je rdeč( oči tudi, kašelj je suh, boli grlo. Izgine apetit in bolnik sili v posteljo, kamor tudi spada. V treh dneh je bolezen končana in če ni komplikacij, bolnik ozdravi, vendar je še močno »zdelan«. Prebo-levniška doba traja pri nekaterih bolnikih tudi teden dni in več. Najbolj običajna komplikacija gripe je pljučnica, ki lahko bolnika pobere, ker mu gripa odpornost organizma zmanjša na najmanjšo mero. Najboljše zdravilo proti gripi je pravočasno cepi jen je( ki ga nekateri kolektivi radi organizirajo, ker lahko ob epidemiji te bolezni nemoteno delajo. O tem pričajo izkušnje. »Kačja slina«, anti-gripin ali kakor že imenovane žgane pijače, pa tudi vino, gripe ne preženejo, pač pa že tako oslabljen organizem še bolj oslabijo in s tem povzroče največkrat pljućn-'co. kl je kot komplikacija gripe nevarna.
Največkrat zbolimo spomladi za navadnim nahodom, ki ga najraje povzroča pri (k tej bolezni nagnjenih) ljudeh hiter padec temperature zraka. Zamaši se nos, pozneje pa začne curiti in njega najprej skoraj voden, pozneje pa tudi gnojen iztok. Bolnika boli glava, kiha in se solzi, včasih dobi celo vročino. Če se bonik dovolj ne pazi, lahko iz tega nastane vnefrje obnosnih votlin, vnetje srednjega ušesa ali pa vnetje dihalnih cevi, čemur pravimo bronhitis. Nahod z dvigom zračne temperature sam preneha, pomagamo mu pa lahko tudi s kapljicami za nos, ki jih predpiše zdravnik.
Bronhitis ali vnetje dihalnih cevi je v tem času najbolj pogostna bolezen. Najprej nastane praskanje v grlu, bolečine pod. prsnico, ker se je vnel sapnik, glavobol,-utrujenost, tiščanje v prsih, potem pa suh kašelj. Kašlja je vedno več, pozneje preide v moker kašelj. Izkašljujemo najprej sluz, pozneje je izpljunek lahko gnojen. Ves čas bolezni traja vročina. Slabotne osebe in starejši ljudje lahko dobe iz tega pljučnico. Bolnik spada v vsakem slučaju v posteljo ali dobro oblečen v toplo sobo. pije naj vroč čaj ali vročo bmonado. Dobro je, če trikrat na dan poje s čajem po dve tableti acisala ali indola. če se bo naučil pošteno odkašljati in izpljuniti odvečno sluz, bo kmalu zdrav.
Najraje bi videli, da ne bi staknili niti bronhitisa niti nahoda in da ne bi torej prikašljali svoje pomladi. Pravilna obleka, dovolj solate in sadja, malo potrpljenja, kanček več pozornosti do samega sebe in dobra v>lja. pa nam bo uspelo
Dr. BOŽO OBLAK
Zdravnik vam svetuje
Večji  dobitki   v Sloveniji:
2.000 Ndin je zadela srečka št. 226533 prodana v Ljubljani, po 1 000 Ndin so zadele srečke št. 409213 in št. 68520« v Ljubljani, in na št. 214779 prodana pri PTT v Novi Gorici.
Srečka št. 183408, kt je v 11. kolu zadela glavno premijo 100.000 Ndin, je bil? prodam v Mariboru, lastnik pa se še ni javil.
Mačka ukradla pek
Mularija iz našega bloka (lahko mi verjamete, da je ni malo) dan za dnem nabija za blokom s krajšimi fižolovkami po konzervnih škatlah oziroma igra hokej. Vsi so se spremenili v Raguline, Al-metove, Staršinove, Nedo-manske, Dzurile in druge. Ze zdavnaj so izza bloka pregnali odrasle, ki se običajno tam sončijo in Maksa (čuan Tse Tunga) in Mirca (Li Pu Junga), ki sta menda še od lanskega SPENT neutrudno pimplala po razpokani in razmajani ping pong mizi.
Oni dan sem si tudi jaz ogledal najboljše hokejiste našega in sosednega bloka, seveda kar z okna. Najprej se jim je zataknilo, ker niso našli primernega pucka (beri: paka, vidi: konzervne škatle). — Končno se je eden izmed gledalcev spomnil, da so
danes pri njih jedli MESNI DORUČAK. Škatlo so mulci kmalu zbrskali iz smetnjaka in tekma se je začela.
Toni (Ragulin) se je zapodil za piksno in razpalil po njej, da je dvignil precejšen oblak prahu. Publika je vpila:
— Bravo! Živijo! Kar tako naprej!
Golman Boris (Dzurila) pa se z njimi ni strinjal, čeprav MESNI DORUČAK ni priletel v gol, ampak je zletele za konjski noht mimo leve vratnice (postavljenega polena). — Požugal je s palico Toni-ju in ga oštel:
— Bik neumni, kaj ne veš, da igrava skupaj!?
Napadi so se vrstili zdaj na ta, zdaj na oni gol. Pri novem nevarnem položaju pred Borisovimi vrati se je Boris neustrašeno zakadil v gnečo, pa
je kmalu priplesal iz nje po eni nogi in tulil:
— Au, au, au! Njegova mati je zatar-
nala z okna:
— Ojoj! Ojoj! Odkar razsaja ta prokleti hokej, imajo vsi naši otroci razbite in črne noge!
Mularija je za nekaj trenutkov pozabila za puck (Mesni doručak), ki je od-letel izven igrišča v travo. Poskušali so pozdraviti Borisa. Medtem pa je vrag od nekje prinesel sosedovo mačko, in sicer še ravno prav, da je videla, kako se nekaj (puck) kotali. Skočila je za prazno konzervo MESNEGA DORUČKA, ki se je ustavila v travi. Najprej jo je previdno ovohavala, ker pa ji je le prelepo dišala, jo je pograbila in skočila pred očmi presenečenih hokejistov in publike preko ograje na domači vrt.
Tekma je bila zaradi tehničnih razlogov za nekaj časa prekinjena.
J. PRIMC
Komaj se je končalo letošnje svetovno prvenstvo v hokeju, ki je bilo v Ljubljani, Zagrebu in na Jesenicah, že se je ta živahna igra razširila po vseh naših krajih. Fantje na sliki so sicer še mladi, drsalk in opreme nimajo, namesto hokejskih palic imajo navadne in na-meseto pucka le žogo, vendar je njihova igra (vsaj zanje) prav tako napeta in razburljiva kot one na svetovnem prvenstvu! Na sliki: »Po hokejskem prvenstvu v Kočevju« (Fo*o: J. Prime)
POVSEM NEPRIČAKOVANO:  STOP, VOZNIK!
Komur lučka ne gori, mu predpis posveti...
V četrtek, 24. marca, je komisija za vzgojo in varnost v prometu pri oddelku za notranje zadeve ObS Novo mesto v sodelovanju s prometno milico pričela s petdnevno kontrolo splošnega prometa na nekaterih najbolj prometnih cestah v novomeški občini. Petčlanska posadka se je dela najprej lotila zgodaj zjutraj na treh najbolj prometnih vpadnicah v Novo mesto
Bledi žarometi tipljejo ir polmrak marčevega jutra.
Moped lenobno pokašljuje Po Karlovski cesti.
Rdeče rumena tablica iv mi-ličnikovi roki se nenadoma dvigne.
— Oprostite, splošen pregled vozil!
Vozniško in prometno dovoljenje? V redu. Luči, zavore, kolesa in drugo? Zanič. Razen tega vise z volana in pedalov konci žice.
— Tovariš, kako morete s takim vozilom na cesto?
— Saj poznam predpise. Veste, včeraj je bilo še v redu . .
— 2e dobro. Zdajle boste odšli peš v mesto, kasneje pa se boste pogovorili še s sodnikom za prekrške.
Rdeče rumena mdičnikova tablica ustavi še nekaj mopedov, koles brez luči in zvoncev, sem in tja kakšen osebni avta. Slede opozorila: »Glejte, da boste pomanjkljivost odpravili!«
Psiček na mopedu, očka s kanglicami . . .
' Do sedmih manjka še nekaj minut.
Stojimo pred gasilskim domom ob Cesti herojev-
Brrrr-rrr- Motorist dirka iz Ločne. STOP!
Po pregledu: »Lahko greste!«
Cin-cin! Ženska na kolesu. »Zakaj nimate luči?« g£ In mopedist!
Jutranje skice s treh prometnih vpadnic v Novo mesto, ali: kako znajo nekateri vozniki z napetimi  zgodbicami opravičevati pomanjkljivosti na svojih vozilih...
■ Ustavljen je KREMENOV tovornjak. Nima zavornih luči. Kar lepo nazaj v podjetje, da napako odpravijo!
■ In fant na horexu.
»Vozniško dovoljenje?«
»Ja, veste, tale motor kupujem, pa sem zdaj na poskusni vožnji. Bom takoj pripeljal lastnika, da bo bolj pojasnil« In res ga pripelje. »Drugič ne pridite brez dovoljenja na cesto!«
83 Vozila v mesto, vozila iz mesta. Brrr-rrr! Kaj pa tale moped?
»Saj se bo sesul pod vami, zakaj ga niste dali popraviti?«
In dolga zgodbica o tem, da je ta moped iz prve TO MOSOVE serije, da je res iz-trošen, vendar še ne toliko, da bi ga zavrgel. »Veste, nov moped bom kupil!«
»Lepo, da ga boste, ampak zakaj vozite z raztrganimi gumami in zavore ne primejo?«
Naposled: 3.000 starih din mandatne kazni! ^
— Šest let vozim, pa še nikoli . . Saj pravim, če se nesreča nekoga oprime, ga ne izpusti . . . (Intakodalje.)
Tam, kjer se
Zagrebška razcepi . . .
Nararvnamo ure. 5.35.^
B Pred petnajstimi minutami je bil voznik osebnega avta LJ 451-04 še doma.
»Kaj, kaj je narobe?« se malce razburi, ko je ustavljen- Očitno se mu zelo mudi.
Vrstni red napak: vozilo pomanjkljivo opremljeno z lučmi, gume preslabo napolnjene, kolesa majava .. .
Vzamejo mu registrske tablice- Za garancijo, da bo res peljal avto popravljat. Voznik mora pot nadaljevati peš.
B Voznik traktorja je na Zagrebško cesto zavil iz Žabje vasi.
»Pregledali bomo vaše vozilo.«
Leva zavora ne dela, zadnja lova luč tudi ne, ogledal ni, stekla so umazana ... In pripomba: »Le kako gre s tako umazanim vozilom na cesto?«
»Vsak dan prevozim 22 km od doma in toliko nazaj, pa nimam časa, da bi moped po pravil.«
Pri pregledu: moped je ves povezan z ž:co, izpušna cev je kar na vrvici- »Tovariš, tako ne morete naprej! Kar peš jo boste mahnili kamor ste na menjeni!«
■ Nekaj lučajev stran cepijo pse. Menda proti steklini. Pa zavije na cesto mope dist s privezanim psičkom na rezervoarju.
»Kaj ne veste, da tako ne smete voziti?«
Mož odveze psička in ga postavi na tla. Hoče odpel ja ti tako, da bi mu psiček tekel za vozilom.
»Tudi tako ne boste po to vali. Dol z mopeda!«
Mož polglasno zabrunda in odrine moped proti mestu.
g| Starček s kanglicami za
mleko na kolesu hoče peljati kar mimo, pa ga pobara miličnik: »Očka drugič imejte luč in zvonec pritrdite na kolo, sicer boste kaznovani!« »Bom, bom!«
»Verjemite, vozim samo podnevi!«
Pol devetih.
Pred skladiščem v Bučni vasi.
Skoraj pol ure nič posebnega.
Kaj pa to: hrr-tok-tok-bir-mrr? ,
Q Motorist na rdeči jawi. STOP!
»Ob osmih sem šel zaradi žene v vinograd. Saj veste, kako je s to rečjo- Zdajle pa grem nazaj!«
»Da, nazaj greste. Pa sploh vidite, na kakšnem motorju se peljete? Ubito steklo pri žtrometu, zavore slabe, sto-jalnik udarja ob tla«
»Vem, vse to vem, zato vozim samo podnevi«
»Predpis zahteva kar najbrž veste, da se sme na cesto le s popolnoma opremljenim vozilom.«
»Ja, kakšne pa bodo potem posledice?«
»Vam bo že sodnik za prekrške povedal.«
■ Kasneje ustavimo še tovornjak LJ 341-38. Preizkušnja luči, zavor. Drugo je v redu. »Lahko nadaljujete.«
In tako dalje.
To dopoldne te mala prometna akcija končana.
Kontrola splošnega prometa.
IVAN ZORAN
»STARA SVINJA, ODPRI!«
Hude poškodbe zaradi skoka skozi okno — Prijateljstvo ne more temeljiti na žganju
Pred dnevi se je mgovarjal pred občinskim sodiščem v Kočevju Hasib Cerimovič iz Gorenj pri Kočevju. Obtožnica ga je bremenila, da je iz malomarnosti hudo telesno požkodoval tasta, ko je 16. decembra lani vinjen razbijal po vratih stanovanja tašče in tasta ter vpil: »Stara svinja, odpri!« Tast in tašča sta se tako prestrašila, da sta skočila skozi okno, pri čemer se je tast huje poškodoval (zlomil nogo, poškodoval hrbtenico itd.).
Tast je povedal, da sta bila s Čerimovicem prijatelja, dokler se ru porodil z njegovo hčerjo. Dejal je: »Nosil mi je liker, vino, žganje pa sem mislil, da bo dober z mano.« (Verjetno je nekoliko zgrešeno vezati prijateljstvo na alkohol, če zmanjka alkohola, zmanjka potem tudi prijateljstva. Podobno je tudi z ljubeznijo, ki je vezana na denar: zmanjka denarja, umre ljubezen, če ni denarja sploh vedno premalo).
Tašča je  povedala,  da   je bila
zaradi   Cerimovičevega   vpitja in
Pisali smo žc, da je 26. februarja odšel neznano kam Franc Mavrin iz Kočevja. Skoraj po mesecu dni, 23. marca dopoldne, pa je našel Miha Bubrih iz Kočevja v Rinži blizu kočevskega kegljišča utopljenca. Preiskava je pokazala, da je utopljenec pogrešani Farne Mavrin, ki je, kot vse kaže, napravil samomor.
Pokojni Mavrin je odšel od
V ponedeljek, 28. marca, ob 8.20 se je pri Gorici vasi (občina Ribnica) prevrnil osebni avto KR 17-63, Id ga je upravljal Ivan Gabron iz Kranja. Gabron je vozil proti Kočevju verjetno nekoliko preveč po sredini ceste. Zaradi tega se je splašil konj Jožeta Bojca, ki je peljal voz proti Ribnici. Voz je zadel v cestni smernik, nato pa se z zadnjim koncem odbil v avto. Šofer se je verjetno zmedel, zavozil na levo s ceste preko ob cesti zloženih telefonskih drogov in se nato na travniku prevrnil. Na avtomobilu je škode za okoli 4.000 novih din (foto: J. Prime) ,
razbijanja bolj preplašena, kot med vojno v Nemčiji zaradi bomb »ki so dol kapale« in da je morala zaradi zeta večkrat spati zunaj.
Iz izjav prič pa se je dalo razbrati, da je prihajalo v hiši prepirov predvsem mpr! obema ženskama (materjo in hčerjo). O Cerimoviču so sploh ime! i lepo mnenje, saj so povedali, cia je miren, delaven in da ?elo lepo skrbi za vse tri otroke. Najhujše, kar so povedali o njem, je bilo »da je dober, kadar Je1 tresei
Obtoženec je dejanji v glavnem priznal (razen tistega o siari pijani svinji), povoda! pa je, da ni vedel, da bcita ženina starša zaradi razbijanja po vratih skočila skozi okno. Dejal je, da je hotel k njima le na razgovor. Do nesoglasij s starši je po njegovem prišlo predvsem zato, ker se nista strinjala, da se je hči poročila z muslimanom.
Sodišče je ob iljpoštevanjjtl vseh okoliščin izreklo kazen: ."> mesecev in 10 dni zapora, pogojno za dve leti.
Pogrešanega našli iiiiivep
doma 2G. februarja zvečer. Ker ga ni bilo domov, so ga miličniki in ostali občani is' kali po okoliških gozdovih. Vse iskanje pa je bilo zaman. Samomor je verjetno napravil že isti večer, ko je odšel od doma.
Na mokri cesti zaman zaviral
10. marca zjutraj sta na Partizanski cesti v Novem mestu trčila drug v drugega osebni avto in tovornjak. Voznik osebnega vozila dr. Bogomir Vodnik je na mokri cesti zaviral in ga je zaneslo v tovornjak, kateremu se je sicer poskušal umakniti, škodo nn osebnem avtu cenijo na 2.500 N dinarjev, na tovornjaku pa na nekaj več kot 1000 N dinarjev.
POJASNILO: JANEZ, a NE JOŽE!
Po objavi notice »PREPOZNO SE JE SPOMNIL SMERI« v zadnji številki Dolenjskega lista smo dobili obvestilo, da je prišlo v uradnem sporočilu dO neljube zamenjave imen: v moped Štefanije Dragan se Je 14. marca zaletel Janez Majer iz Trebnja in ne Jože Majer, kakor je bilo tiskano.
NEPREVIDNOST, TODA ZARADI OTROKA
Franc Sladic iz Novega mesta se je oglasil v uredništvu lista in povedal, da je 19. marca popoldne res stopil na cestišče v Novem mestu, a le zato, da je s tem zavaroval svojega _5-letnega otroka, ki se je umaknil s pločnika na cesto nekemu drugemu pešcu. Motorist pa je vozil tako * blizu pločnika, da sta se Sladic in motorist zares trčila, vendar je Sladic, kakor izjavlja sam, s tem rešil svojega otroka, da ni prišlo do hujše nesreče.
"UREDNIŠTVO
časi fevdalizma so za nami in gradovi so le še spomeniki ljudske sužnosti. Neki kmetic iz Cirnika onstran mirenske doline, tega raja prelepe Dolenjske, kakor jo -je krstil Krek, ki sem ga srečal na nekem klancu, pa mi je pripovedoval, da šentrupertski fa-rovž še zdaj dobiva od kmetov čez dve sto štrajhov vina pri beri. Dve sto štrajhov je deset tisoč litrov. Magnati v Mokronogu leto in dan točijo vino iz grozdja, ki ga plačujejo kmetom in bajtarjem po dinar ali dva za kilogram.
In nad tem rajem stoji Slančvrh, tiha vasica s pokopališčem, z lesenimi hišicami in polomljenimi plotovi, njeni prebivalci pa s krivimi nogami in debelimi golšami vlačijo vodo in butare po strmih pobočjih na vrh, kjer sveti sonce tako žarko in toplo.
Na poti do Slančvrha proti Telčam prideš kmalu spet na brezovški okus. Podoba tega kraja je vasica Jeperjek, postavljena na strmo grudo. Kup lesenih hiš s smrdljivimi kapnicami in siromašnimi, majhnimi njivami. Jeperjak stoji ob poti, ki že od davnih časov vodi iz škocijana v Tržišče in veže obe dolini. Vas je popotnikom dajala prenočišče in je njeno ime nastalo iz »Herberge«. Ta pot je zdaj silno zanemarjena in težavna, pa vendar zelo potrebna. Ljudstvo že desetletja prosi in zahteva novo cesto. Na njen račun je bilo v Jugoslaviji izvoljenih že mnogo poslancev, toda ceste še zmerom ni in živina in ljudje se morajo po kolenih pobijati po kamnitih klancih stare poti.
Od Jeperjeka se zdijo Telče na sosednem hribu cisto blizu, toda popotnik mora hoditi skoraj pol Ure, da pride do njih. Telče so škocijanska podružnica s trgovino, s šolo, z bajto neko »dobrotnice«, a »rez krčme, kar se človeku zdi neverjetno, a je tako. V Telče so všolani vsi kraji od Malkovca do češnjic nad Sevnico. Za postavitev šole na Telčah se je boril ze slovenski pisatelj Peter Bohinjec, ko je bil župnik
v škocijanu, a so ga kmetje pognali iz Telč. Šola pa se je kljub temu ustanovila. Zdaj je dvorazrednica in ima dve sto petdeset otrok. Dve učni moči se mučita s to armado v pretesnih prostorih, šolski upravitelj je proglašen za komunista in je za kazen prišel na Telče. Učinkovitejše kazni si predstojniki ljudske izobrazbe v Ljubljani pač niso mogli izmisliti.
Ljudsko šolstvo je posebno poglavje toliko opevane naše Dolenjske, o katerem pa ne bom posebej pisal. Navedel bom le to, kar so mi ljudje gredoč pripovedovali. Razkošni št. Rupert, ki ima menda čez štiri tisoč prebivalcev, nima poslopja za ljudsko šolo, oziroma ga ima v starem, majhnem in tesnem poslopju, kamor menda komaj stlačijo dva razreda. A šola je šestrazredna. Drugi razredi gostujejo po kmečkih hišah. Zato pa ima Št. Rupert dva gradovom podobna farovža. Lakenci, ki se raztezajo uro hoda daleč in so svet zase, nimajo šole. Šola v Kle-
noviku gostuje pri kmetih. Vasi Štatenberg, Cerovec, Vode in ne vem katere še, so všolane v več kot uro oddaljeno Trebelno, čeprav je tam na kupu otrok za tri razrede. Od češnjic do Telč rabijo kratke noge dve uri hoda.
Kazensko na Telče prestavljeni učitelj pa poučuje otroke, ki so jih matere zjutraj nakrmile s poparjenimi sadnimi tropinami. Ko je ustanavljal šolsko kuhinjo, mu je bifo na županstvu v škocijanu rečeno, da je to potrata, češ zakaj pa imajo ljudje
toliko otrok. Ko je prišel tisti učitelj na Telče, mu je njegov prednik dejal:
»Prišel sem med same tatove. Ne svetujem ti, da kar koli seješ na vrtu ali na šolski njivi, ker ti bo ta zanikrna banda vse pokradla, kakor je meni.«
Ta mož je bil kot dober šolnik prestavljen v lep kraj ob železnici j osemrazrednico.
Kaznjenec na Telčah pa si je mislil: glej, vrt imam in njivo imam, dohodki so pičli in nekaj bom na njivi tudi pridelal. Pa jo je posadil s krompirjem in zeljem ter čakal, kdaj bodo ljudje, začeli krasti. In glej veliko čudo telško! Niti en sam krompirjev gomolj, niti ena sama zeljnata glava mu ni zmanjkala. Pač je nekega jesenskega jutra zagledal pred šolo dve revni ženici z motikami v rokah, ki sta mu rekli:
»Gospod, prišli sva, da vam pomagava izkopati krompir. Jesen je tu. Vi ste našim otrokom že toliko dobrega storili pa sva mislili, da tudi medve storiva kaj za vas.« •
In nekega jutra je telški kaznjenec zagledal pred šolo kmečko vprego, naloženo z lepimi bukovimi drvmi. Kmet, ki jo je pripeljal, je dejal:
»Pripeljal sem vam drv, ker je zima pred durmi. Mislil sem si, naš novi učitelj ne bo zmrzoval, dokler bo med nami.«
Nikdar ni bilo kmeta ali kmetice v šolo brez zelenke vina. Učitelj je bil primoran, da je postavil v klet sod, kamor je zlival darovano vino, ker ga ni mogel sproti popiti.
Ker je v takih oddaljenih vaseh, kakor so Telče, tudi dolgčas doma, je učitelj najel lov Telč in sosednjih katastrskih občin. Najemnina je bila silno nizka, ker lova ni nihče dražil. Znani lovski zakupniki iz okolice so se telškemu učitelju krohotali, da v tem lovišču še veverice ne bo dobil, ker Telčani vse pokrade j o.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Tedenski koledar
Petek, 1. aprila — Hugo Sobota, 2. aprila — Franc Nedelja. 3. aprila — Helena Ponedeljek, 4. aprila — Izidor Torek, 5. aprila — Vinccnc Sreda, 6. aprila — Ivo Cotrtek, 7. aprila — RatlivoJ
PREKLICA
Jože Sliajnar iz Zdinje vasi 20, Otočec, preklicujem in obžalujem, kar som govoril o Mihaelu Jermanu iz Zagrada 1, Otočec, ker za svoje trditve nimam osnove.
Jože Barbo, Radna vas 16, Mokronog, prepovedujem vožnjo in tiojo po mojem travniku v Brezju. Kdor tega opozorila ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Ob izgubi naše ljube mame
MARIJE ROMIH
iz Pijavic izrekamo iskreno zahvalo zdravniku dr. Štefanu Humarju iz Krme-lja, ki ji je vse do zadnjih trenutkov lajšal trpljenje, vsem dobrim sosedom in obiskovalcem, ki so nji in nam nudili tolažiLne besede in pomoč in vsem, ki so ji v zadnje slovo darovali vence. Najlepše se zahvaljujemo sindikalni podružnici KPD Dob pri Mirni in komercialnemu oddelku Cinkarne Celje, katerih zastopniki so nam izreklo sožalje, poklonili vencu ni se od pokojne poslovili na pokopališču v Gabrijelah. Zahvaljujemo se govorniku za poslovilne besede in vsem sorodnikom in prijateljem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoča    hči    Marija, por.
Giovanelti, ter sinova Rudi in
Franci z družinami.
Ob izgubi dragega očeta ta starega očeta
IGNACIJA MORETA
upokojenca iz Grčaric
bo iskreno zahvaljujemo krajevni organizaciji SZDL Grčarice, upokojencem iz Grčaric ter vsem ostalim za darovane vence in cvetje Zahvaljujemo se tov. M. Oražem in I. Grivec za poslovilne besede in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali in ga spremili v tako lepem Številu na njegovi zadnji poti. Žalujoči hči Marija z družino.
Iz srca >e toplo zahvaljujemo dr. Nikoli Marina iz Črnomlja za veliko požrtvovalnost in skrb pri ozdravitvi najinega otroka. Enaka zahvala velja tudi dr. Slamaju.
Družina Tkalec iz Črnomlja.
SUPERAVTOMATIČNI J
PRALNI STROJI
vseh znamk ZADNJI MODELI! Nudimo garancijo, uredimo vse izvozne listine.
PJačilo v vseh valutah. Devizni račun pri Ban ca commerciale, Trieste, 10650/0
PEROTTl-EXPORT, VIA CARPISON 20, TRIESTE
MALI OGLASI
CENIK: vsak oglas do 10 besed — 9 novih din, vsaka nadaljnja beseda 1 novi dinar Za naslov v upravi lista: pribitek 1 novi dinar. — Redni zasebni naročniki Dolenjskega Usta imajo pri vseh malih oglasih, zahvalah, osmrtnicah, čestitkah, preklicih In pod objavah 20 odst popusta
PRODAM STIRISOBNO komfortno stanovanje s" kopalnico, shrambo, pralnico, podstrešjem in drvarnico. Cena ugodna. Oglasite se na naslov: Antonija Ma-rinček, Trdinova 23, Novo mesto.
PRODAM DIKSEL MOTOR 8 KS.
Naslov v upravi lista (309/66). BLIZU KRKE ali Temenice kupim
hišico ali del, lahko preužitek.
Krista Napokoj, Ljubljana-Polje,
blok A.
PRODAM vprežno kosilnico ta grabi je.   Naslov  v  upravi Usta
(312/66).
PRODAM eno leto starega žrebeta. Darovic, Ločna 26, Novo mesto.
UGODNO PRODAM otroško posteljico. Zaje, Zagrebška, blok B, Novo mesto.
POPOLNOMA NOVO kosilnico BCS ugodno prodam. Ponudbe pod »950.000«.
PRODAM MOTOR NSU MAXI t odličnem stanju t original ščitnikom. Ogled vsak dan. Vidic, Pionir, Novo mesto.
IZGUBIJENO AKTOVKO s ključem od Mačkovca do Zbur, oddajte proti nagradi v gostilno Vldrih, Otocec.
TAPETNIK Brane Jerman, Novo mesto, Prešernov trg 10, sprejme v uk vajenca.
PREMOŽNA DRUŽINA v Zahodni Nemčiji išče gospodinjsko pomočnico. Odlični pogoji, plačana pol. Pišite: Loos, Ljubljana, Gregorčičeva 21.
TAKOJ SPREJMEM gospodinjsko pomočnico, staro od 15 let na-' prej. Stane Korbar, Kajuhova, blok, Bled.
IŠČEM GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiričlanski družini. Alojz Zoran, Majde šile 7, Novo mesto.
GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem takoj. Plača dobra, možnost dodatne zaposlitve. Vuko-vič, Kneza Koclja 28, Ljubljana.
GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem takoj. Zaželjeno delno znanje kuhe. Soss, Rutarjeva 5/A, Ljubljana.
DOBRA DRUŽINA v LJubljani išče pridno dekle za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe na Pavel Strgulec, Ljubljana, Dermo-tova 8.
MLADO DEKLE — začetnico, ki ima veselje za priučltev v gostinstvu, dobi mesto v gostilni. Marija Černe, Brežice, Zakot 35. Nastop službe takoj.
POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze).
SLUŽBO DOBI mizarski pomoćnik za stavbena dela. Naslov v upravi Usta (326/66).
UGODNO PRODAM rabljeno pohištvo: dve postelji, nočno omarico in omaro. Cucek, Zagrebška, stolpič B.
FIAT 600 D proda Lado Saje, Novo mesto, Nad mlini 22. Ogled cd 17. ure dalje, možno tudi plačilo s čekom.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju    svojega kronično
Po želji si izberite počitniški dom!
Delavci običajno preživljajo oddih v počitniških domovih svojega podjetja. Mnogi so bili že večkrat zapovrstjo na istem kraju, čeaprav si želijo počitek v novem okolju. Žal jih veže na prvotni kraj zgradba ln prav to je večkrat razlog, da ni toliko prijav za oddih kot jih ponekod pričakujejo, saj bi radi napolnili vsa razpoložljiva ležišča.
To so uvideli turistični delavci pri SAP in si omislili posredovanje zamenjav. Pozvali so podjetja, ki so lastniki počitniških domov, če so pripravljena za zamenjavo odstopiti ležišča drugim interesentom. Upajo, da bodo na ta način dosegli večjo zasedenost in ustregli mnogim delovnim ljudem.
Tudi Brežicam se lahko prijavijo, če se bodo v kolektivih ogreli za to zamisel. SAP bo verjetno naletel na precejšnji odziv, saj bodo ljudje z veseljem pozdravili tako zamenjavo. To je koristen predlog in v njem bi kazalo razpravljati, kajti prav te dni je rekreacijo delovnih ljudi na široko pretresal občinski sindikalni svet.
Brežiška turistična poslovalnica sprejema tudi posredovanje rezervacij za bivanje v hotelih in pri zasebnikih v vseh turističnih krajih države.
Na turistično poslovalnico v Brežicah se lahko obrnejo vsa podjetja in ustanove iz posavskih občin, če želijo spremeniti počitniško bivanje svojih članov in ustreči njmovim željam po srečanju z novimi kraji in novimi ljudmi.
obolelega želodca, jeter, žolča ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju HMELJ-NIK — telefon 21-129, in STANDARD — telefon 21-158.
KilVO
Brežice: 1. in 2. 4. bolgarski barvni film »Car Ivajlo«. 3. in 4. 4. ameriški barvni film »Trije naredniki«. 5. in 6. 4. poljski film »Giuscppe v Varšavi«.
Kočevje »Jadran«: 1. do 3. 4.ameriški barvni film »Fiandrijski pes«. 4. in 5. 4. italijanski film »Dan za leve«. 6. in 7 4. ameriški barvni film »Zabranjene strasti«.
Kostanjevica: 3. 4. ameriški barvni film »Sladka ptica mladosti«. 6. 4. italijanski barvni film »Sar-dinski banditi«.
Mokronog: 2. in 3. 4. ameriški barvni film »V vrtincu«.
Ribnica: 2. in 3. 4. češki film »Ikarija X«.
Sevnica: 2. in 3. 4 ameriški film »Crni narednik«. 6. 4. japonski film »Hirošima, žalost moja«.
Sodražica: 2. in 3. 4. ameriški film »Konjeniki«.
Šentjernej: 2. in 4. 4. barvni film »Streljanje v George Citvju«.
Trebnje: 2. in 3. 4. francoski barvni film »Afrodita, boginja ljubezni«.
Metlika: 2. in 3. 4. ameriški film »Veseli klub mladih«, in ameriški film »Srce Arizone«. 4. in 5. 4. ruski film »Peter Veliki«. 6. in 7. 4. ruski film »Poema o morju«.
Novo mesto »Krka«: 1. 4. ameriški barvni film »Sedem veličastnih«. 2. do 4. 4. italijanski barvni film »Včeraj, danes, jutri«. 3. i. ameriški barvni film »Borba za obstanek«. 6 in 7. 4. poljski film »Utihnilo je orožje«.
Črnomelj: 1. in 3. 4. nemški barvni film »Poslednje jahanje v Santa Kruz«. 5. in 6. 4. francoski film »Melodije iz Susterna«.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Jelisava Stok iz Rumanje vasi — Igorja; Ana Grandljič iz Mirne peči — Jožeta, Anica Suhorepec iz Otovca — Vla-dimiro, Slavka Vovk iz Družinske vasi — Jožico, Marica Smiljanič iz Keserjev — Nikolaja, Marija Jere-le iz Stare vasi — Marjana, Miloj-ka Petelin iz Žabje vasi — Karmen, Terezija šoštarič iz Metlike — Branka, Fani Popit iz Mokronoga — Francija, Terezija Gorenc iz Zaloga — Janeza, Tončka Lukše s Potovrha — Marijo, Rozika Bobnar iz Prečne — Francija, Ana Brulc iz Brusnic — Tomaža, Marjeta Fink iz Broda — deklico, Marija Jurečič iz Ostroga — dečka, Miroslava Cvitkovič iz Tribuč — dečka, Olga Moravec iz Malega Nerajca — deklico, Katarina Prus iz Metlike — dečka, Slavka Male-ševec iz Mirne peči — deklico, Marija Šenica iz Drganjih sel — deklico, Ivanka Pašič iz črešnjev-ca — deklico, Danica Kočevar iz Sevnice — deklico
Planinsko   društvo   Novo mesto daje za letno sezono od 1. maja do 31. oktobra 1966 v zakup
planinski dom Vinka Paderšiča pri Gospodični na Gorjancih.
V poštev pridejo samo popolnoma zdrave osebe, ki so sposobne kuhe in strežbe gostov. Priporoč-liivo je, da ima zakupnik svoje prevozno sredstvo.
Ponudbe pošljite najkasneje do 15. aprila 1966 na upravni odbor Planinskega društva Novo mesto. Jerebova št. 2.
Planinsko društvo Novo mesto.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 , 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 1, APRILA: 8.05 Operna matineja. 9.25 Domače viže — domači ansambli. 10.15 Nagajive skladbice. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregnr: Vrt v aprilu. 12.40 Koncert zbora »France Prešeren« iz Celja p. v. Eda Goršiča. 14.35 Črnske duhovne pesmi. 15.20 Napotki za turiste. 15.45 Novo v znanosti. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.20 Igra Zabavni orkester RTV Ljubljana p. v. Bojana Adamiča. 18.45 Kulturni globus. 20.00 Iz arhiva operetnih melodij 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih
SOHOTA. 2. APRILA: 8.05 Glasbena matineja. 9.45 četrt ure s kvintetom Bogdana Dimitnjeviča. 10.15 Iz oper ruskih avtorjev. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Julija Smole: Kaj bomo delali v sadovnjaku v aprilu in maju. 12.40 Ansambel Vilija Petriča in Veseli planšarji. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pesmi in ple>;i jugoslovanskih narodov. 17.05 Gremo v kino. 18.20 Iz naših relejnih postaj. 18.45 S knjižnega trga. 20.00 Sobotni koncert lahke glasbe. 20.30 Dr. Wal-
ter Gerteis: Vozli inšpektorja Bra-ina »Začarana soba«. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA, 3. APRILA: 6.0O-6.00 Dobro Jutro! 8.05 Mladinska radijska igra — Mirče šušmel: Tisto o luni in bučah. 8.45 Iz albuma skladb za mladino. 9.05 Naši poslušalci  če?titajo  in pozdravljajo
— I. 10.00 še pomnite, tovariši. . . Rafael Perhauc: Pilot poročnik Luigi Rugi. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00—11.15 Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci   Čestitajo   in pozdravljajo
— II. 13.30 Za našo vas. 13.45 Kvintet Jožeta Krežeta in ansambel Antona Birtiča. 14.00—17.00 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radijska igra Ciril Kosmač — Mitja Mejak: Tantadruj. 20.00 Naš nedel fr-k: sestanek.
PONEDELJEK, 4. APRILA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Otroška igra s petjem: Veverica. 10.15 Iz opusa Domenica Cimarose. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Franc Grum: Kr.kšna krmila naj uporabljamo po dokrmljevanju krav pri paši. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 14.35 Naši poslušale! čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni inter-mezzo. 17.05 Glasbena križanka. 18.20 Zvočni razgledi. 1R.45 Družba in čas — Dr. Vid Pečjak: Psihološki vpliv anket na ljudi. 20.00
Skupni program JRT — studio Beograd.
TOREK, 5. APRILA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Vlado Grego-rovič: Veterinarski nasveti ob pri-četku paše. 12.40 Veseli hribovci in ansambel Pavla Kosca. 13.30 Priporočajo vam ... 15.20 Zabavni intennezzo. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 19.30 Večerni radijski dnevnik. 20.00 Mali koncert zbora »Slava Klavora« p. v. Jožeta Gregorca. 20.20 Radijska igra — Friedrich Durrenmatt: Stranitzky in narodni junak. 21.35 Iz fonoteke radia Koper.
SREDA. 6. APRILA: 8.05 Glasbe na matineja. 9.10 Mladinski pev ski festival 1965 . 9.30 Jugoslovan ski ansambli zabavnih melodij 10.45 Človek in zdravje 11.00 Tu ristični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž Mitja čprne: Var stvo pred gozdnimi požari. 12.40 Iz narodne zakladnice. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.20 Zabavni intermezzo. 17 05 Nacionalne smeri v evropski glasben: kultur; 1R.15 Iz studia 14. 20.00 Deset minut z malimi ansambli
ČETRTEK, 7. APRILA: «05 Gla sbena matineja. 9.''O Lahka orke stralna glasba. 10.1 Ti Z nagimi pev ci v popularnih operah. 11.00 Tu ristični napotki za tuje goste 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Sklad be o morju. 12.30 Kmetijski na-
sveti — Inž. Jože šile: Letošnji sortiment koruze za posamezne kraje in namene. 12.40 Cez hrib in dol. 14.35 Lirika za otroke: Mehurčki. 15.30 S češkimi pihalnimi godbami v ritmu koračnice. 17.05 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Sodelujejo: Trio Slak, pojo »Fantje s Praprotna« — Ansambel Milana Vitka s pevci — Vaški kvintet, pojeta Božo in Miško — Planinski oktet iz Marbora.
RADIO BREŽICE
PETEK, 1. APRILA: 17.00—19.00
— Izredna prvoaprilska oddaja.
NEDELJA, 3. APRILA: 10.20 — Poročila — Z zadnje seje občinske skupščine Krško — Rajko Zupane: Odgovornost organov upravljanja in y°dilnih za napredek varnosti pri delu — Vsebina zadnjega sestanka občinskega komiteja ZK Brežice — Iz novinarjeve beležnice
— Za naše kmetovalce: Zaščita pred pomladnim mrazom — Za dobro razpoloženje bo poskrbel kvintet Orssi iz Brestanice in ansambel Milana Vitka — Magnetofonski zapisek- Obisk na osnovni šoli Cerklje — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored kinematografov. 13.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, S, APRILA: 2000—20.10
— Obvestila in kratek filmski spored 20.10—21 20 Glasbena oddaja Izbrali ste sami.
SRNO PA JE NEKDO LE RES USTRELIL IN ODNESEL
KRIVO JE PRIČAL
Pred kratkim se je pred občinskim sodiščem v Kočevju zagovarjal Anton štimec Iz čačičev tfr-radi krivega pričevanja. Govoril je namreč, da Jb Anton Klepec ustrelil smo in si jo prisvojil tet s tem oškodoval lovsko družino Osilnica. Štirjaeo se je zagovarjal, da ga je njegov sodelavec napeljal k tej izjavi, ko je bil on vinjen. Povedal je tudi, da je bil vinjen, ko je daj enako izjavo močniku. Sodnik ga je vprašal potem, če je kar naprej pijan, štimec pa mu je odgovoril, da ne, ampak da Je takrat slučajno tako naneslo. Obe priči sta povedali, da se ga obtoženi res »nakreše«, vendar ne prepogosto, a tudi preveč poredkoma ne.
Sodišče je štimca obsodilo zaradi krivega pričevanja na mesec dni zapora, pogojno za eno leto.
Zanimivo pri vsem tem pa je, da je takrat, ko so se začele širiti govorice, res neki divji lovec (ali morda lovec) ustrelil srno in jo tudi odnesel. Neki lovec je celo priznal, da je videl divjega lovca s srno na 15 do 20 korakov, vendar ga ni spoznal, »ker je čakal, da pride še bliže in ga bo potem spoznal«. Vsekakor se je nekaj zgodilo, o čemer pa vsaj uradno nihče nič ne ve ali pa noče vedeti. Zaradi krivega pričevanja ali morda prikrivanja resnice pa bi bil lahko kaznovan nedolžen človek.
NESREČ
Nesreča zaradi druge kompozicije
K nesreči Avgusta Avbarja 15. marca v Bršlinu pri železniškem prehodu dodajamo, da je zaporni-čar Ivan Lindič zapornice odpiral, tako da je prvi avtomobil nemoteno odpeljal, ko je na prehod zapeljala še ena kompozicija vagonov, v katero je trčil Avbarjev avtomobil. Ve>s čas je pred prelazom gorela rdeča — opozorilna luč.
Mopedista v bolnišnici
24. marca se je po Partizanski cesti do križišča v Kandiji pripeljal mopedist Jože Irt iz Drganjih sel, ko mu Je naproti na križišče pripeljal z Zagrebške ceste mopedist Anton Brezovar iz Gotne vasi. Mopedista sta se zaletela drug v drugega in padla. Irt se je hudo ranil, Brezovar pa si je odrgnil nos, vendar so oba odpeljali v novomeško bolnišnico. Na Irtovem mopedu je škode za 200 N dinarjev.
Osebni avto zadel »grajska« vrata
Anton Muc iz Črnomlja se je 24. marca zvečer pripeljal v osebnem avtu do restavracije Grad in se zaletel v desni rob njenih dvoriščnih vrat. Voznik in sopotnik se nista ranila, škodo na vozilu pa cenijo na 1.200 N dinarjev.
Hladilnik po strmini
25. marca je pripeljal Stanko Cvijanović iz Novega Sada do vasi PodgTačeno po avtomobilski cesti tovornjak-hladilrdk. Tu je nenadoma zapeljal na neutrjeni del cestišča, porušil železno odbojno ograjo, nakar se je vozilo prevrnilo 20 m po strmini. Voznik in sopotnik se nista ranila, škodo cenijo na 50.000 N dinarjev.
Z ledu v jarek
26. marca zjutraj se je Vid Kambič iz Gradca peljal v osebnem avtu proti Metliki. Pri Pod-
zemlju je vozilo zavoljo zaviranj* zaneslo s poledenele ceste t jarek, kjer se je prevrnilo, škoda je na vozilu za 1.200 N dinarjev.
Zaviral na ledu
26. marca ob 7. uri je z osebnim avtom proti Metliki potoval Saša Rotb iz Črnomlja. Ko Je pri Podzemlju opazil Kambičevo nesrečo, je hotel avto ustaviti. Med zaviranjem pa je vozilo zaneslo s ceste, kjer se je prekucnilo in se spet postavilo na kolesa na travniku. Vozniku in sopotnici ni bilo nič, škodo na avtu pa cenijo na 4.000 N dinarjev.
Madžarski voznik na njivi
26. marca je po avtomobilski cesti potoval s tovornjakom podjetja TRANSPORT — BECEJ Imre Gal. Pri Šentjurju je takoj za njim vozil tovornjnk madžarski državljan Bela VVertheim. Pjl Šentjurju Jo On\ rozilo zavrl, ker je na cesti opazil, da Ljubljančan Vlasto Žemljic menja kolo svojemu osebnemu avtu, med tem pa se je vanj že zaletel VVertheim. Na Madžarskem tovornjaku se je pokvaril krmilni mehanizem, zato je vozilo z voznikom vred zdrčalo po nasipu in obstalo na njivi, škodo na vozilih cenijo na 3.500 N dinarjev.
Motorist mrtev, sopotnik v bolnišnici
Marjana Mikuličič iz Zagreba je 26. marca okoli 18. ure na avtomobilski cesti pri vasi Križišče hotela prehiteti tovornjak s prikolico, ko je njenemu osebnemu avtu nenadoma pripeljal naproti motorist Avguštin Zibert iz Smodnika pri Raki s sopotnikom Aloj-zem Žibertom. Pri trčenju je motorist udaril z glavo po strehi osebnega avtomobila in se tako hudo ranil, da je med prevozom v bolnišnico umrl. Sopotnika Alojza Žiberta, ki se Je tudi hudo ranil, pa so odpeljali na zdravljenje v bolnišnico. Hudo so se ranili tudi potniki v osebnem avtu — voznica Marjana Mikuličič in še tri osebe. Škodo na vozilih cenijo na 9.000 N dinarjev.
Po kratkotrajni, mučni bolezni, nas je nepričakovano zapustil mož, oče in stari ata
Franc Gerjevic
krojač v Brežicah Žalujoči:
žena Marija, hčerka Nevenka, sin Oskar z zaročenko Gabrijelo, hčerka Erika z možem Radom, vnuka Renata in Radomir ter drugo sorodstvo.
DOLENJSKI LIST
UASTN1KJ IN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Bre žice. Črnomelj. Kočevje Krško. Metlika. Novo mesto. Ribnica, Sevnico in Trebnje
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni m odgovorni urednik). Rla Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Le-gan, Marjan Moškon. Jože Prime. Jožica Teppev ln Ivan Zoran
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna Številka 50 par (50 starih dinarjev - Letna naročnina 20 n dinarjev (2000 sta rih dinarjev) polletna 10 n dinarjev <1000 starih dinarjev*; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 37.50 a "dinarjem ^3750 starih dinar lev) oz 3 ameriške dolarje — Tekoči ra iun pn pedr SDK v Novem mestu 531-8-9 - NASLOV UREDNI S P'/\ IN UPRAVE Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon: 21 227 - Rokopisov ta fotografij ne vračamo — TISKA: Časopisno pod tet le DELO v Ljub l lani