: is^Kisto > < s v. °djetje Petrol Ljubljana je v začetku tega meseca v Naklem začelo graditi bencinsko črpalko. Gradbena dela izvaja Projekt Kranj, otvoritev črpalke pa je predvidena novembra Leto XXVI. Številka 64 Je^pvitelii: obč. konference SZDL ia8eTn»ce. Kranj, Radovljica, Sk. Loka Krni,- ^ — Izdaja CP Gorenjski tisk - G1«vni urednik Anton Miklavčič Zgovorni urednik Albin Učakar - ___ _______ __ ^La SILO SOCIALISTIČNE zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Kranj, sreda, 22. 8. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1980 trikrat tedenslua. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Ugrabitev se ni posrečila Ugrabitve letal in materialne ali drugačne koristi, ki se na ta način lahko pridobe, so kot kaže po zgledu številnih primerov iz tujine, premamile tudi tri mlade avanturiste iz Ljubljane, da so poskusili pustolovsko srečo na letališču Brnik. Nameravali so ugrabiti letalo DC-10 družbe TI A, ki je v ponedeljek, 20. avgusta, dopoldne pristalo na brniškem letališču in je bilo namenjeno v Cleveland. Objavljamo uradno poročilo republiškega sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije: »Danes ob 9.15 smo na območju Brnika zajeli skupino avan-turistov, katere namen je bil ugrabiti potniško letalo in na jugoslovanskem ozemlju izsiliti odkupnino v višini enega milijona dolarjev, nato pa z istim letalom pobegniti v tujino., V skupini so bili: 24-letni Dušan Ćirin, 19-letni Milan Gasparini ter 21-letni Goran Miše, vsi iz Ljubljane. Oboroženi so bili z avtomatskim orožjem, do katerega so prišli z vlomom v noči od 19. na 20. avgust. Preiskovalni postopek vodi pristojni preiskovalni sodnik.« V" Radovljici so že dlje časa pogrešali slaščičarno in mlečno restavracijo. Prav zato seje Pekarna Lesce, kije delovna enota kombinata Žito Ljubljana, odločila, da bo preuredila prostor, v katerem je bila nekdanja Perčeva pekarna in slaščičarna. Za preureditev so namenili 700 novih dinarjev in so dela že končana. Tako so v ponedeljek ob 10. uri v, nekdanji prodajalni kruha v Radovljici odprli prenovljeno prodajalno in staščičarno. V prodajalni bodo poslej vsak dan prodajali kruh in druge konditorske izdelke kombinata Žito, v slaščičarni, kjer je 35 sedežev, pa bodo vsak dan na voljo 'slaščice, brezalkoholne pijače, mleko, jogurt itd. Tako bo slaščičarna hkrati nadomeščala tudi mlečno restavracijo. Kot rečeno so prodajalno in slaščičarno z imenom Vrba odprli v ponedeljek dopoldne. Oba lokala bosta odprta vsak dan (tudi ob nedeljah) od 6. do 20.30. A. Ž. Tito v Radovni Naročnik: Predsednik republike Josip Broz Tito z ženo Jovanko, ki je na oddihu na Brdu pri Kranju, je minulo nedeljo izkoristil za krajši izlet po Gorenjski. V spremstvu Edvarda Kardelja in Staneta Dolanca ter njunih žena ter Franceta Popita in predstavnikov radovljiške občine je obiskal dolino Zgornje Radovne. V sproščenem in prijetnem razpoloženju je preživel lep poletni dan. A. Ž. Iskrina centrala v Kragujevcu Razvojni program in modernizacija ptt prometa v Kragujevcu in še na območju petih občin Šumadije bosta uresničena do konca prihodnjega leta oziroma leto dni pred predvidenim rokom. Za to bodo porabili približno 100 milijonov dinarjev. Zaradi razširitve zvez in kakovosti prometa bodo v kragujevški pošti že konec leta postavili novo elektronsko centralo. Izdelala in montirala jo bo kranjska Iskra. V Jugoslaviji bo montiranih 13 takšnih central, Kragujevac pa bo eden izmed prvih PTT centrov, ki bo dobil to novo Iskrino centralo. Izid žrebanja Geha flumastrov Bralce Glasa opozarjamo, da bomo izid žrebanja Geha flumastrov, ki je bilo v ponedeljek, 20. avgusta, na Gorenjskem sejmu, objavili v soboto, 25. avgusta. Odprta je prva šola , .MT *F JL , . . *aeyska otvoritev nove šole v Besnici pomeni začetek otvarjanja šolskih n Jektov v kranjski občini — V prihodnjih desetih dneh bodo odprli še štiri šole — Tako bo uresničen večji del programa izgradnje šol in vrtcev podnio nedelj° popoldne so med nov0 d Hm ZS°rnjo Besnico odprli futlkcinn . žnično šolo, moderno in sk°rai Vl naslednico zdaj že ni bila v iet stare šole> ki že leP čas ^°trebam kos vsem zahtevam in 1,1 s.°dobnega izobraževanja Stranj Je ^ladih. Pustimo tokrat ob ° ®melem g0 Priliko, razmišljanja ^'spevk na Podlagi referenduma in ?rganizo - obfanov ter delovnih l2gfadnii°1J črtanem programu o stvenihJ preP°trebnih vzgojno-var-°ofcini Vranov in šol v kranjski ^davne„;Sl . tisti, ki so še do jbširnega omili ° uresničitvi t nes lahb ^dbenega programa, ^vUaj0 5° 2 zadovoljstvom ugo-?dboru \ • ie koordinacijskemu l2.vajalCp® lz8radnjo šol in vrtcev in finske l dosledni pomoči vse bilo nJt •£nosti uspelo tisto, kar .......Sa v*Hofi nemogoče. V prihodnjih desetih dneh bodo na^ mreč odprte še štiri nove podružnične šole: v soboto ob 16. uri bo otvoritev na Kokrici, v nedeljo, 26. avgusta, ob 10. uri v okviru krajevnega praznika v Naklem, naslednjo soboto, 1. septembra, ob 17. uri na Orehku in v nedeljo, 2. septembra, ob 14. uri v Trbojah. Učenci v omenjenih in bližnjih krajih bodo tako z novim šolskim letom prvič stopili v nove, sodobne, glede vzgoje in izobraževanja moderne in funkcionalne prostore. Morda malo preveč obrabljeno zveni misel, da je to darilo občinske skupnosti najmlajšim, vendar je res, da je ob nemajhnih težavah pri uresničevanju programa s smelo in samoupravno začrtano odločitvijo uspelo uresničiti željo in potrebo vseh v občini. Za novo podružnično Šolo v Besnici lahko trdimo, da bo dostojna naslednica zdaj že skoraj sto let stare šole. Šola ima dve učilnici, manjšo telovadnico, namenjeno tudi Obisk enak, promet večji V Kranju so v ponedeljek zvečer zaprli 23. mednarodni Gorenjski sejem, na katerem je sodelovalo 291 razstavljavcev, od tega 81 iz dvanajstih tujih držav. Sejem, na katerem je bila velika izbira različnega blaga, si je ogledalo okrog 160.000 obiskovalcev, kar je približno toliko kot lani. Po nepopolnih podatkih pa je bil promet na sejmu letos precej večji. Lani so namreč razstavljavci zabeležili 53 milijonov dinarjev prometa, letos pa računajo, da bo znašal okrog 70 milijonov. A. Z. za kulturne ip druge prireditve prebivalcem Besnice in prostor za otroško varstvo, prvi v kraju. A. Zalar Folklorna kolonija v Preddvoru V Preddvoru je te dni folklorna kolonija, v kateri je 19 fantov in deklet iz Bilčovsa na Koroškem. K nam jih je poslala slovenska prosvetna zveza v sodelovanju s komisijo za manjšinjska vprašanja pri občinski konferenci SZDL v Kranju. Mladi Korošci stanujejo pri svojih vrstnikih v Preddvoru in sosednjih vaseh, vaje pa imajo vsako dopoldne v osnovni šoli -pod vodstvom Alenke Krišelj. Ob koncu kolonije bodo imeli v soboto ob 9. uri v šolski avli zaključni nastop skupaj z domačimi folkloristi. -si Partizansko srečanje v Podnartu Krajevna organizacija zveze združenj borcev NOV Podnart bo v soboto pripravila v kulturnem domu v Podnartu tretje partizansko srečanje. Srečali se bodo partizani, ki so nekdaj živeli v Podnartu, zdaj pa živijo na območju krajevne skupnosti. Začetek prireditve bo ob 18. uri. V programu bo poleg recitatorjev med drugim nastopil tudi komorni moški zbor iz Podnarta. Dober devizni priliv Po podatkih slovenske narodne banke smo od januarja do konca junija letos v Sloveniji ustvarili s turizmom 72 milijonov dolarjev deviznega priliva. Če ne računamo še na glavna meseca julij in avgust, ni dvoma, da bo planirani devizni priliv (okrog 150 milijonov dolarjev), uresničen, verjetno pa tudi presežen. Lani smo v enakem obdobju ustvarili 48 milijonov dolarjev. Več vina Položaj vinogradništva in vinarstva v Dalmaciji se bo kakor vse kaže, izboljšal. V zadnjih dveh letih so se povečale odkupne cene za grozdje in tudi vino na domačem trgu se bolje -prodaja. Odkupna cena za grozdje se je pred meseci povečala in tudi vino se je pred meseci podražilo za 50 odstotkov. Zato .družbeni sektor, vinarne in kmetijski kombinati v Dalmaciji kažejo večje zanimanje za vlaganje v vinogradništvo. Uredili bodo več novih plantažnih vinogradov na nekaj sto hektarih površin: v Benkovcu na 300 hektarih, v Zadru na 50, na Visu na 85, v Imotskem na 100 hektarih itd. Gobe in dolarji Kmetje iz pasivnih vasi na pobočju Jastrebca bodo letos nabrali za več kot milijon dolarjev gob. Švicarji, Italijani, Avstrijci in Nemci so med njihovimi najboljšimi kupci. Lani so na pobočju Jastrebcg, nabrali nad 200.000 kilogramov gob, letos pa jih bodo kot kaže nad 400.000. kilogramov — jesenskih jurčkov in lisičk. Posušene gobe prodajajo po 200 dinarjev za kilogram. Veliko kršitev Zvezni tržni inšpektorat poroča, da je bilo tudi julija veliko kršitev predpisov o cenah in kakovosti blaga. Najpogostejši prekrški so bili: obračunavanje marže, ki je bila večja od maksimirane, nedovoljeno navijanje cen, kršenje tržnih predpisov o kakovosti itd. Tržni inšpektorji so opravili 3895 pregledov in ugotovili, da je predpise prekršilo kar 1765 gospodarskih organizacij. Zanimanje za velesejem Več kot 100.000 gospodarstvenikov iz Jugoslavije in tujine in več deset gospodarskih delegacij iz vzhodne in zahodne Evrope, Kanade in ZDA si bo ogledalo letošnji jesenski zagrebški velesejem, ki bo od 6. do 16. septembra. Težave zaradi rezervnih delov V poslovnem združenju za kmetijsko mehanizacijo v Beogradu opozarjajo, da na našem tržišču ni rezervnih delov za traktorje in druge kmetijske stroje, uvožene s konvertibilnega področja. Zato se lahko zgodi, da bo ustavljeno pravočasno spravilo letine, pa tudi dela za jesensko setev se bodo zakasnila, če ne bomo takoj uvozili potrebnih količin rezervnih delov. Več stanovanj V prvih šestih mesecih letos je bilo v vsej državi dograjenih 13.916 družbenih stanovanj. To je za 19 odstotkov več kot lani ta čas. Na koncu polletja je bilo v družbenem sektorju nedograjenih 82.722 stanovanj oziroma za 4 odstotke več kot lani ta čas. Bencina dovolj Sekretariat za tržišče in cene in zvezna direkcija za zaloge industrijskih izdelkov sta pojasnili, da je bencina dovolj. Pojasnilo se nanaša na nedavno pomanjkanje v Makedoniji. Do motenj pri preskrbi je prišlo zaradi slabih odnosov med rafinerijami, distributerji in prevozniki. jHk lisi Sreda, 22. avgusta 1973 kranj V okviru priprav na javne razprave o osnutkih zvezne in republiške ustave in občinskega statuta v kranjski občini so v industriji gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava v Kranju že izdelali program razprav. Po njihovem načrtu bo v širših informativnih razpravah sodelovalo 80 do 90 odstotkov vseh zaposlenih. V konkretnejših in poglobljenih razpravah bo sodelovala približno šestina zaposlenih. Razen tega bodo posebno razpravo o omenjenih osnutkih dokumentov organizirali za vse člane zveze komunistov, vodstva družbenopolitičnih organizacij in za člane samoupravnih organov. Prav tako posebno razpravo pa bodo pripravili tudi za posamezne skupine strokovnjakov v podjetju. Na nedavnem posvetu predsednikov večjih sindikalnih organizacij v kranjski občini so menili, da je takazačrtan program razprav v Savi zelo dober in bi ga veljalo prenesti oziroma prilagoditi tudi razpravam v podobnih večjih delovnih organizacijah v občini. A. 2. tržio Danes (sreda) se bo pri komiteju občinske konference zveze komunistov sestala kadrovska komisija. Na seji bodo razpravljali o izboru možnih Kandidatov za delegate za bližnji kongres zveze komunistov in o kadrih za nove člane komiteja občinske konference zveze komunistov Tržič. V petek se bo sestal v Tržiču aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev iz tržiške občine in razpravljal o akcijskem ■ programu do konca leta. Na podlagi predloženih tez pa bodo razpravljali tudi o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti in ocenili delo solidarnostnega sklada. s A. Z. Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju ponovno razpisuje vpis slušateljev za šolsko leto 1973/74 v centre za izredni študij na: VIŠJI TEHNIŠKI ŠOLI MARIBOR v (oddelki za strojništvo, elektrotehniko, gradbeništvo, kemijo in tekstil) VIŠJI AGRONOMSKI ŠOLI MARIBOR (oddelek za pospeševanje in ekonomiko kmetijstva in oddelek za tehnologijo) EKONOMSKI FAKULTETI LJUBLJANA (poslovni oddelek) Prijavi je treba priložiti: rojstni list, diplomsko spričevalo, potrdilo o zaposlitvi, izjavo o plačevanju šolnine, 2 fotografiji in življenjepis. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1973. v oddelke za odrasle na: DVOLETNI ADMINISTRATIVNI ŠOLI UPRAVNO-ADMINISTRATIVNI ŠOLI (pripravljalni tečaj za vpis v III. letnik) TEHNIŠKI SREDNJI ŠOLI (elektro in strojna smer) POKLICNI ŠOLI (elektro in kovinska smer) POKLICNI ŠOLI GOSTINSKE STROKE (kuhar, natakar) DELOVODSKIH ŠOLAH (elektro, kovinska, gradbena smer) Prijavi je treba priložiti: rojstni list, spričevalo o kpnčani osnovni šoli, potrdilo o zaposlitvi, za delovodsko in upravno administrativno šolo tudi spričevalo o končani poklicni šoli. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1973. v osnovno šolo za odrasle: Prijavi je treba priložiti: rojstni list, spričevalo o končani šolski obveznosti, potrdilo o zaposlitvi. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1973. v tečaje: začetne, nadaljevalne, konverzacijske tečaje angleškega, fronco-skega, nemškega in italijanskega jezika tečaje slovenskega jezika za tujce specializirane tečaje tujih jezikov za gostince in prodajalce tečaje za kurjače centralnih kurjav (nizkotlačni kotli) tečaje za privatne gostilničarje tečaje za skladiščnike tečaje tehničnega risanja tečaje stenografije in strojepisja. Prijave sprejemamo do 31. avgusta 1973. Prijavite se lahko na Delavski univerzi vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 14. ure, vsako sredo od 14. do 18. ure in vsako soboto od 7. do 12. ure. Informacije dobite tudi po telefonu na št. 21243. Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju vabi k sodelovanju predmetne učitelje, profesorje in druge strokovnjake za pouk vsjeh predmetov osnovne šole in šol druge stopnje. Prijave spijejemamo do 31. avgusta 1973. Podjetje Ljubljana, Trdinova 4 vabi k sodelovanju delavca, ki želi opravljati posle kot poslovodja v Škofji Loki v lepi moderni trgovini z avto deli in avto kozmetiko Pogoji so: visoko kvalificiran prodajalec tehnične stroke s 4-letno prakso v prodaji avtomobilskih delov in z znanjem nemščine V isti trgovini potrebujemo tudi prodajalca ki ima veselje prodajati avto dele in avto kozmetiko Pogoji so: kvalificiran prodajalec tehnične stroke z 2-letno prakso v prodaji avtomobilskih delov in s pasivnim znanjem nemščine Vabimo vas, da se našemu pozivu odzovete. Zglasite se lahko osebno ali pošljete svojo ponudbo v splošni sektor podjetja. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razglasa. Mladi in naloge Mladinske organizacije v tem oziroma bližnjem obdobju čaka precej nalog. V občinah se bodo v kratkem začele javne razprave o predlogih novih besedil zvezne in republiške ustave in občinskih statutov. Nič manj pomembne niso priprave na kongres zveze komunistov Jugoslavije in ne nazadnje sta tu še oba kongresa zveze mladine — deveti kongres ZMJ in ZMS. Republiška konferenca zveze mladine je sklenila, da se morajo vsi mladi aktivno vključiti v ustavne razprave po krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela, v mladinskih organizacijah, aktivih, občinskih konferencah zveze mladine. V okviru priprav na oba kongresa zveze mladine je v ospredju razprava o večji demokratizaciji mladinske organizacije, o večjem vplivu delavske mladine. Tako naj bi se preprečilo kabinetno delo ozke skupine ljudi, ki bi govorila in odločala v imenu mladih. Ena od pomembnih lalog, ki čaka mlade do kongresa, pa je tudi akcija 1000 krajevnih skupnosti — 1000 mladinskih aktivov. M. Hudovernik Koristna in hvalevredna akcija Stanovalci stanovanjskega bloka Planina št. 2 v Kranju so pred kratkim organizirali koristno akcijo.-Samski dom, last tovarne Iskra, kjer stanuje 32 družin, je v precej slabem stanju, če pustimo ob strani dejstvo, da je v bistvu namenjen samskim stanovalcem in zato neprimeren za bivanje družin. Blok bi bil-potreben večjih popravil, predvsem napeljave vode po stanovanjih, popravila strehe in še marsikaj. Da bi vsaj delno polepšali in očistili skupne prostore, so se stanovalci zmenili na predlog Krsta Kneževiča, da sami na svoje stroške pobelijo hodnike, stopnišča in skupne kopalnice. Vsaka družina je prispevala denar za nakup materiala za pleskanje, tako da so zbrali okoli 1400 novih din. Sami so se lotili tudi dela, nekateri so celo izkoristili dopust in v treh dneh pobelili skupne prostore, ki niso bili beljeni kake tri leta. Ker je ta akcija lepo uspela, se nameravajo čez čas lotiti tudi drugih del, za katere je denarja za sprotno vzdrževanje bloka veliko premalo. L. M. Večja odsotnost z dela Zaradi rednih in izredno plačanih dopustov ter izostankov zaradi obveznih vojaških vaj, beležijo v jeseniški železarni večjo skupno odsotnost z dela za 0,67 odstotka v primerjavi s prvim polletjem lani. Ob tem se je bolezenska odsotnost v primerjavi s prvim polletjem lani povečala za 0,12 odstotka. Večja je predvsem zaradi bolezni, skrajšanega delovnega časa, raznih dopustov itd. Vendar pa so v jeseniški železarni zabeležili v prvem polletju manj poškodb kot v enakem obdobju lani. Kar 27 poškodb pri delu manj, kar je 567 manj izgubljenih delovnih dni. Povečalo pa se je število poškodb na poti na delo ali z dela, ki jih je bilo letos deset več ali 145 več izgubljenih delovnih dni kot v enakem obdobju lani. D. S. Osnovna šola Cvetko Golar Škofja Loka razpisuje prosta delovna mesta za nedoločen čas učitelja za zemljepis in zgodovino PRU ali P računovodje — tajnika srednja ekonomska šola snažilke za polovični delovni čas (upokojenka) Nastop službe 1. septembra. Jaka Bogataj Prezgodaj, mnogo prezgodaj nas je zapustil naš Jaka Bogataj. Spominjam se ga iz časov, ko smo po vaseh ustanavljal1 aktive •mladih zadružnikov-Prav 'ti so s svojimi konkretnimi nalogami oživljali oplajali delo mladinskih organizacij. S kolesom, kmalu nato pa z motorjem, je privihral med nas. Njegove spodbudne besede so nam pomagale premagovati naše vsebinske in organizacijske težave. Po sestankih pa nam je razkazoval sosednjo Gabrško goro, svojo rojstno vasico in nam pripovedoval svoja partizanska doživetja. Ob njegovem pripovedovanju smo nehote primerjali njegovo starost in višino, ko se je pridružil partizanom, z. dolžino puške, ki jo je tedaj nosil. Živahen in trdoživ, poln idej, je v vsako sredino, v vsako delo, ki se ga je lotil, vnašal svojo bogato originalnost. ^ Njegovo življenje je bilo trdo in razgibano že od vsegO začetka. Enako razgibano in delovno je bilo vse doslej. Različne odgovorne naloge in z njim* težko delo, ki ni vsebovalo dolžine delovnega dne, so bile se-,, stavni del njegovega hitrega načina dela in življenja. Postavil se je prav tam, kjer I je začel. Skrb in hotenje za napredek kmetijstvu in bogatenje znanja kmečkega človeka mu je bilo osnovno življenjsko načelo. Poznali smo ga pravzaprav vsi. Zaupali smo njegovi volj1 \ in prizadevnosti, zato smo mU zaupali tudi dolžnost poslan-ca naše skupščine. Mnogočesa i}as je naučil tO' ' variš Jaka. Njegova optimistična naraifa in trdna volja za naš napredek sta nas spod- ' bujali ob težkih trenutkih, Nečesa pa nas ni naučil: kako < živeti in delati v njegovi odsot• nos ti. Peter Finžgar Družbenopolitične orga-nizacije v Škofji Loki 8? imenovale odbor za pogrep republiškega poslanca, rektorja in glavnega urednika Kmečkega glasa Jak® Bogataja. V odboru predsednik občinske konfe* renče SZDL Jože Šubic, »e' kretar komiteja občins*® konference ZKS Janez Je-mec, predsednik ZZB NO* Mirko Tolar, predsednic občinske skupščine T ofl® Polajnar, republiški posl®' nec Peter Finžgar, P*e<*[ stavnik krajevne organi^®' cije ZZB NOV Poljane Valentin Hren, predstavni* občinske skupščine Rajgelj in predstavnik Kmečki glas Mitja Kre^j Pogreb bo danes ob 17. na pokopališče v Poljan®1*' Član Dolika razstavlja v Čateških Toplfcjf Član jeseniške likovne skupine, Janko Korošec, ki sodi med najbolj devne člane jeseniškega Dolika,. razstavlja 20 svojih del, ki motivno P stavljajo gorenjsko pokrajino, v Čateških Toplicah. Njegovo razstav odprli v avli hotela v Čateških Toplicah. Dela Janka Korošca so izdela ^ I akvarelni in gvaš tehniki. ™ 1 Razstava na Jesenitah j V soboto, 18. avgusta, so v avli občinske skupščine na Jesenicah 0 JI zanimivo kombinirano razstavo dveh slikarjev — inž. Rudolfa Ljubljane, člana Društva likovnih samorastnikov ter domačina ^ II Kor bar j a. .J1, Ljubljančan Arh se predstavlja z 31 slikami v pastelu, belo-črni polikolorju, olju in akvarelu ter dvema slikama, žganima na les. č m Drago Korbar pa se prvič predstavlja javnosti s petimi intarzijami. P' Orodno kovaštvo Poljane nad Škofjo Loko Zaradi ukinitve kovaške proizvodnje v obratu v Hobovšah prodajamo vsa osnovna sredstva in drobni inventar. Prednost imajo kupci za celotno opremo. Informacije dobite v upravi podjetja, telefon 89-128. Prodaja bo v četrtek, 30. avgusta, ob 8. uri v Hobovšah. Kladivar Žiri tovarna elementov za avtomatizacijo in precizno mehaniko razpisuje prosti delovni mesti (zaradi reelekcije) 1. vodje proizvodnje 2. vodje tehnične kontrole Pogoji: pod 1.: visoka, višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske ali strojne stroke z delovnimi izkušnjami na podobnem delovnem mestu; pod 2.: visoka, višja ali srednja strokovna izobrazba strojne stroke z delovnimi izkušnjami na podobnem delovnem mestu. Razpis velja 15 dni po objavi v časopisu. Ze kar, lep čas je del Gorenjesavske ceste zaprt zaradi rekonstrukcije. Marsikoga zapora ceste in številni znaki o prepovedi prometa na tem delu odvrnejo od izleta na Šmarjetno goro, posebno še, če mu ni do daljšega obvoza prek Stražišča. — Foto: F. Perdan Črne prometne točke na Polici Prebivalci Okroglega zahtevajo rešitev.Pripravljeni pa so tudi sami sodelovati Pravijo, da je cestna povezava prebivalcev Okroglega s Kranjem in Naklom že nekaj časa zelo neurejena. Pred nedavnim je cesta z Okroglega vodila prav čez sedanjo gramoznico na Polici. Po otvoritvi gramoznice so cesto nekajkrat prestavili in menda je bilo takrat prebivalcem Okroglega tudi obljubljeno, da bodo v nadomestilo za prejšnjo cesto dobili drugo ustrezno in varno cestno .povezavo. V zadnjih letih, ko se je promet na gorenjski cesti močno povečal, je postala sedanja cestna povežava na dnu klanca na Polici že zelo nevarna. Tisti, ki so iz Kranja namenjeni na Okroglo, morajo na dnu klanca •zavijati levo. Prav zaradi tega je na tem odseku prišlo že do več prometnih nesreč. Do nedavnega so morali po tej cesti hoditi tudi šolarji, ki so se s Police z avtobusom vozili v Kranj v šolo. Dvakrat so morali prečkati glavno cesto, da so prišli do avtobusnega postajališča. Letos so prebivalci Okroglega s sodelovanjem krajevne skupnosti Naklo uredili peš Dvajset let za volanom taksija Anica Sedejeva z Jesenic je edina Jeseničanka, ki ima kot poklicna voznica že dvajset let šoferski izpit Na Jesenicah prav gotovo ni meščana, ki ne bi poznal taksiste pri Sedejevih na zgornjem Plavžu: Andreja, ki že več kot dvajset let prevaža potnike, ter njegovo ženo, ki je dolga leta opravljala isti poklic. Pravzaprav je Anica Sedejeva edina ženska v jeseniški občini, ki sedi za volanom taksija kot poklicna voznica že celih dvajset let. Leta 1952 so bili seveda čisto drugačni pogoji za opravljanje šoferskega izpita. Res je, da si moral pred izpitno komisijo pokazati kar precej teoretičnega znanja, v praktičnem delu pa niso točkovali ali karkoli drugega. Potem sem dolga leta opravljala svoj poklic kot voznica taksija. Delo je bilo kar precej naporno. V vseh teh letih na srečo nisem imela nobene prometne nesreče, le nezgodo, ko so mi odpovedale zavore. Danes je seveda promet večji kot pred dvajsetimi leti, šoferji pa so na cestah zelo različni: nekateri dobri in previdni, drugi spet ihtavi in predrzni. Danes ne opravljam več tega poklica, še vedno pa rada sedem za volan in se odpeljem po nakupih v mesto,« pravi prijazna Anica Sedejeva z Jesenic. D. S. pot do postajališča in s tem odpravili prečkanje glavne ceste za tiste, ki so namenjeni v Kranj. Križišče na dnu klanca na Polici še vedno ostaja črna prometna točka. Zdaj prebivalci Police in krajevna skupnost predlagajo, da bi to kritično točko rešili tako, da bi pri razširjenem križišču, kjer je pravkar v gradnji čakalni pas za Exoterm in gramoznico, uredili cesto do pred nedavnim zgrajene peš poti, slednjo pa razširili in usposobili za promet. Tako bi tisti, ki bi iz Kranja prihajali na Okroglo, lahko že na tem, veliko preglednejšem odseku zavijali levo. Tisti, ki bi bili namenjeni z Okroglega v Kranj ali v Naklo, pa bi se vključevali v promet na sedanjem križišču pod klancem. Prebivalci in predstavniki krajevne skupnosti menijo, da bi ta (seveda prav tako začasna rešitev) precej pripomogla k varnejšemu prometu na tem odseku. V petek so njihov predlog na kraju samem preučili predstavniki Uprave javne varnosti in ustrezne občinske službe. Menili so, da bi bila takšna začasna rešitev vsekakor boljša od sedanje. Zato so se dogovorili, da bo krajevna skupnost zbrala vso potrebno dokumentacijo za takšno rešitev in ugotovila lastništvo, hkrati pa predlagala, da njihov predlog preuči tudi republiški sekretariat za promet. Razen tega so na tem srečanju prebivalci Okroglega in predstavniki krajevne skupnosti zahtevali, da se njihova cestna povezava čimprej reši, da se na avtobusnem postajališču na Polici začrta prehod za pešce in da se na tem odseku zmanjša in omeji največja dovoljena hitrost. Poudarili so tudi, da bodo sami sodelovali pri predlagani prometni rešitvi, če se bodo z njo' strinjali republiški sekretariat in drugi organi. A. Žalar Z dopusta Pred dnevi se je vrnila z dopusta soseda Duletovka in imamo zato vse dneve od njenega prihoda obilo možnosti poslušati njene dogodivščine z morja. Mi, ki preživljamo dopust na mestnem asfaltu ali ob nedeljah v mestnem kopališču, smo zato napeli oči in ušesa, kajti Duletovka je po svoje zanimiva oseba, ki zna živo pripovedovati. Postregla nam je z vsemi podatki in zdelo se nam je, da je prepotovala vso našo obalo ali bila najmanj kakšen referent potovalne agencije. »Ja,« je rekla pomenljivo in si obliznila ustnice, kar je bil nedvoumen znak, da nam pripravlja referat. Zato smo se naslonili na stop-niščno ograjo kar najbolj udobno in se polni pričakovanja ozrli vanjo. »Ja, saj nič ne rečem, perfektno je bilo. Plaža, pa morje, lepo vreme, sončni zaton, pa jadrnice. Oh, saj to je neponovljivo,« je zasanjano vzdignila pogled v drugo nadstropje. »Fantastično! Hrana, pravo pravcato čudo. Treh vrst! Udobno bivališče, igrišča za otroke in tako dalje in tako dalje,« je vzdihovala še vedno pod vtisi z morja. »Je bilo drago?« si je drznila vprašanje Mihovka. »Ah, kje pa! Ne boste verjeli, ampak, z Duletom sva celo prihranila. In pri tem nisva prav nič stiskala, na široko sva razmetavala, če lahko tako rečem,6 je važno prikimavala ljuba soseda in stiskčla k sebi majhno vrečico z nakupa v trgovini. »Aha, aha,« je malo kuhalo v Mi-hovki, ki si z možem letos dopusta nista mogla privoščiti. »In koliko sta prihranila ?« »S seboj sva jih vzela stopetdeset, prihranila sva jih petdeset, j a, j a,« je zatrjevala Duletovka. »Ni mogoče,« se je uprla sogovornica,« s toliko denarja komaj na morje prideš, ne da bi šje prihranil!« »Ja, draga moja, znati je treba, znati,« je bila pridiga Duletovke, ki si ji je nenadoma na moč mudilo. Skozi vežna vrata je prihajal njen mol in bil očitno nejevoljen, ko je zagledal ženo v klepetu. Čakala ga je na vrhu stopnišča in se mu prijazno smehljala. »Kaj bo ?a kosilo?« je zanimalo Duleta in brž je pogledal v vrečko. »Nekaj bo Že,« je bila nejevoljna žena in mu vlekla vrečko iz rok. »Spet zelje, spet to prekleto zelje! In vse to zaradi tvojega prismojenega morja! Na morju krompir in paradajz, doma krompir in solata! Nikoli več na morje! Kar sama spi na tistih preklemanih slamaricah, pij črno kavo in jej tisto »čorbo« iz kotla! In ob koncu si še sposodi nekaj jurjev, da boš prišla do nov, baba neumna!« Ob zadnjih besedah je Duletovka izginila v stanovanje, Mihovka pa je bila potešena. »Saj, saj, hvalisanje pa tako. Saj sem vedela, saj sem vedela, da sta hudimano tenko piskala in da bosta vsaj do prve plače gledala v prazen lonec, ha, ha,« je privoščljivo odhajala Mihovka in obetalo se je, da o dogodku v nekaj urah zve vsa soseščina. D. S. JI J*m " Sreda, 22. avgusta 1973 tovarna barv in lakov Medvode sprejme delavce za delo v skladiščih in proizvodnih obratih Delovna mesta se lahko zasedejo takoj ali po sporazumu. Predvideno je poskusno delo. Starost delavcev za zaposlitev v proizvodnih obratih in v skladiščih je vsaj 18 let. Podjetje nudi možnost nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja oziroma pridobitve kvalifikacije. Razglas velja do zasedbe delovnih mest. Exoterm Kemična tovarna Kranj, Struževo 66 Poslovni odbor in odbor za kadre objavljata naslednji prosti delovni mesti 1. vodje proizvodnje Pogoj: visoka izobrazba kemijske ali metalurške smeri in 5 let delovnih izkušenj v stroki; 2. obratovnega administratorja Pogoj: končana dvoletna administrativna šola in 3 leta delovnih izkušenj. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema splošni oddelek tovarne v osmih dneh po objavi oglasa. LIP, lesna industrija BLED -Ljubljanska cesta 32 Telefon 77-384 Telex 34 525 YU UPEX »Spominjam se svojega šoferskega izpita, bilo je leta 1952 na Jesenicah. V stari občinski stavbi smo imeli prostor, kamor smo hodili na tečaj motoroznanstva in poznavanja prometnih predpisov. Tedaj si moral vedeti vse o motorju, sicer z izpitom ni bilo nič. Potem se je bilo treba vpisati tudi v praktični del, saj si moral opraviti nekaj ur vožnje z inštruktorjem. Pri mojem prvem izpitu, ki sem ga opravljala za amaterskega voznika, sem tedaj srečala še dve ženski: Cufarjevo in Višnarjevo z Jesenic. Pozneje pa, ko sem odšla na izpit za poklicno voznico, pa sem bila med moškimi edina ženska. Tedaj so bili kar-strogi, posebno pri teoretičnem delu. Na prvem izpitu nisem imela veliko treme, saj sem se bila že doma naučila kar precej, na drugem izpitu, ko sem morala voziti tovornjak, pa me je bilo v nekem klancu pošteno strah. Vendar sem izpit opravila." J1L#S Jrm Sreda, 22. avgusta 1973 Zunanjost dvonadstropnega hotela in recepcije ni bila slaba. Tudi hotelir je bil vljuden. Od nekod je prišel simpatičen črnolas mladenič, ki nam je razkazal sobe. Bili smo zadovoljni. Sobe so bile čiste in še kar v redu opremljene. Cena prenočišča je bila 14 lir na osebo, kar je precej manj kot v kateremkoli našem hotelu ali pensionu. Seveda nismo želeli pa tudi nismo mogli več tavati po mestu, zato smo se odločili za hotel Balin in ni nam bilo žal. Zanimivo je, da v hotelih in drugih lokalih ni ženskega osebja. Vse posle, tako tudi v našem hotelu, so opravljali moški. Trije mladi fantje poprime jo za vsako delo. Oni so v recepciji, v kavarni ali pa pospravljajo sobe. So zelo prisrčni in ustrežljivi in hkrati tudi pridni, kar je za Turke na splošno težko reči. Razen gospodarja, atletskega hotelirja, ki za silo tolče nemško in malo angleško, fantje ne znajo nobenega tujega jezika. Vedno samo dobrohotno ponavljajo — yes, okey, ne glede na to, kaj jim kdo hoče povedati. Ker je v tem letnem čašu tudi v Istambulu zvečer že precej hladno, so nam brez naših opozoril prinesli kar po dve odeji. V sobi pa smo našli tudi copate. Medtem ko smo bili s sobami še kolikor toliko zadovoljni, še bolj pa z osebjem, smo bili glede sanitarij, ki predstavljajo na orientu poglavje zase, pošteno razočarani. Različni ljudje in okusi Če si že enkrat v Turčiji, boš najbrž poskusil pravo turško kavo. Seveda si- lahko hitro razočaran. Tudi Turki sami le redko pijejo kavo. To je popolnoma grenka, gosta rjava tekočina, ki jo le po naročilu osladkajo, povrhu pa moraš imeti srečo in dober nos, da naletiš na lokal, kjer kavo sploh kuhajo. Turek pije čaj. Pravzaprav vsi Turki, vsaj kar smo jih videli v Istambulu, srebajo iz poldecilitrskih kozarcev ta žlahtno rumeno-rjavi napitek. Na okroglih pladnjih prenašajo kozarčke s čajem po ulicah in lokalih, med stopnicami, na bazarju ali pa na taksi postajah in se sladkajo. Sprva smo mislili, da se vrli Istambulčani v pričakovanju jutrišnjega praznika ramadama že vnaprej pripravljajo z žganjem ali konjakom. Ko pa smo videli, da se z zrelimi moškimi kosajo tudi ženske in golobradi fantiči, smo le podvomili, da bi Alah dopustil tako množično alkoholiziranje svojih vernikov. Radovednost mi ni dala miru, tako da sem tudi sam srknil malo te čudežne pijače. Šele, ko sem se prepričal, da je to le zelo šibek čaj, mi je postalo jasno, zakaj so že na meji cariniki tako silili v nas z vprašanji, če imamo čaj. Tudi v naslednjih dneh smo bili povsod, kjer so nas spoznali za tujce, neštetokrat vprašani, če imamo čaj. Tudi za cigarete in čokolado se je marsikdo zanimal. Čaj bi lahko prodal ali zamenjal za suho zlato v pravem pomenu besede. Za kilogram čaja so nam ponujali zlate prstane in zapestnice, drugod pa tudi prave plašče in jopiče iz kože. Bazar Svojevrstna posebnost Istambula je znameniti bazar Kapali Čaršija, ki si jo sleherni turist najprej ogleda. To je ogromna zidana tržnica, pravzaprav mesto zase s 140 pokritimi uličicami, ki jih tvorijo brezštevilne prodajalnice, delavnice in okrepčevalnice. V osrednji, več kot pol km dolgi ulici, so samo zlatarske trgovine. Gotovo jih je več sto.. Večina so lepo in sodobno opremljene in zelo bogato založene z najrazličnejšim zlatim nakitom vseh mogočih mer in vrednosti. Nad ulico visijo table, na katerih je uradna cena zlata, ki se jo morajo vsi trgovci držati. Naš vodnik, stari Kapetanovič nam je povedal, da so morebitne špekulacije zelo tvegane, kajti oblast pri priči zapleni zlato in zapre trgovino, če se kdo od prodajalcev pregreši zoper pravila in zakone. Predvsem je res, da kvaliteta zlata v karatih ni nikjer dvomljiva. Cena pa je odvisna od sposobnosti trgovca in kupca. Lahko naletiš pri dveh trgovcih tudi na polovično razliko v ceni. Vsi trgovci so izredno podjetni, da ne rečem vsiljivi. Mnogi imajo vajence —15- do 16- letne fantiče, ki jih pošiljajo na ulico na lov za kupci. Ti so kot muhe nadležni in vztrajni ter znajo v vseh jezikih ponujati svoje blago. Skoraj vsak trgovec zna srbohrvaško, pa tudi njegov vajenec. Seveda dobro govorijo nemško, angleško, italijansko in francosko. Zlatarji so vsi lepo oblečeni — po najnovejši modi. Razen v redkih armenskih in židovskih prodajalnah, kjer so tudi ženske, so samo moški prodajalci. Prav tako je tudi v gostiščih in slaščičarnah. Na bazarju si lahko kupiš tako rekoč vse, od igle do lokomotive, za ceno, ki nikoli ni enaka. Barantanje je obvezno. Navadno trgovec ponudi svoj artikel 100 % dražje kot je vreden, potem pa spušča ceno tudi za 50—60 % ali pa še več. Najbolj vsiljivi so prodajalci spominkov. Spominki pa so resnično zelo izvirni in lepi. Prevladuje bakrena, keramična in pločevinasta posoda, svileni .izdelki (copati, ogrinjala, rute), raznovrstni noži, jatagan sablje, okrašene z imitacijami dragih kamnov, leseni čibuki in seveda mnogo plastičnega kiča. Zelo velik je izbor preprog in pohištva, kožuho-vinastih plaščev, bund, kožne galanterije, čevljev in copat. Slednje je zelo kvalitetno in niti ne preveč drago. Plašči iz kože so izjemno poceni. Medtem ko je osrednji del bazarja še kolikor toliko urejen in čist in sleherno uro do pozne noči zatrpan z ljudsko množico, so stranski hodniki, kjer so manj ugledne in urejene prodajalne,' precej zane-. marjeni. Tu se mirno sprehajajo po robovih kanalov velike podgane in lene mačke, ki se očitno ne sovražijo preveč spričo obilja hrane, ki jo imata obe sorti živali ctovolj med odpadki. Posebno veliko odpadkov je pred tržnicami sadja, zelenjave in drugih živil. Sadje je izredno lepo in poceni. Prvorazredna jonatan jabolka so bila takrat od 3 do 5 lir, prav tako kg izredno okusnega namiznega grozdja. Zelo lepe in okusne so turške hruške, limone in pomaranče vseh vrst. Na tržnici je poleg sadja bogata izbira kvalitetnega paradižnika, kumaric, krompirja, zelja, fižola in drugih zelenjavnih dobrot po znatno nižjih cenah kot pri nas. Tako kot po vsej turški deželi, tudi na bazarju ne manjka raznih semenk in kikirikijev, po katerih pridno segajo prav vsi Turki. Se-menke jedo ob pitju čaja, v avtobusu, v gostišču ali na cesti. Higiena — nezadostno Turška kuhinja je, pravijo, zelo pestra in bogata. Vprašanje je, kako jo poprečni evropski želodec prenese. Po vseh gostiščih in restavracijah smo videli obilo raznih pikantnih čorb, zelenjavnih prikuh, fižola, riža in tudi dosti mesa, pretežno ovčjega in kozjega. Vsaka jed pa je že od daleč dišala (smrdela) po loju. Lepo pakirano meso, na videz goveje alj svinjsko je v delikatesni trgovin' kratkomalo neužitno, čeprav Je prekajeno kot naš pršut. Celo toP' ljeni kravji sir v staniolastem ovitku ima okus po loju. Skratka vse, razen j sadja in zelenjave, ima nekakšne posebne vonjave, ki jih naši želode* nikakor niso mogli prenesti. N.1 „boljše ni z ribami, ki jih na bazarjp ročno spražijo na pokrovu pločevinastega soda, kamor zlijejo olje, ribe pa pred praženjem pomočijo v mok"' Podrobnosti takega pripravljanj? ribje specialitete so nas pri Prl.j! primorale, da smo se hitro umakn1'1 vsiljivim prodajalcem, ki so na"1 z umazanimi rokami nudili ru?e v pokušnjo. Kupcem ribe zavijeJ0 kar v časopisni papir. Prav tako tud' kruh. Kruh, ki je sicer zelo leP® zapečen in lepo diši, imajo vrli Pe zložen kot polena pod mizo. Ce s? skladovnica preveč nagne ali p°°e.' re, pek to spet uravna kar z noga01.1* z nekaj brcami, ne glede na to, da J® še prej stal v mlakuži. Kupci k srej? niso preveč izbirčhi, mi pa smo bil': zato smo se morali zadovoljiti zgw s sadjem in slaščicami v neki bolj®1 j slaščičarni. Jabolk, hrušk in grozdja smo se j res najedli do sitega. Pri sladicah,za i katere so Turki pravi mojstri, P8 smo bili bolj obzirni. Baklave >n bureki niso slabi. Zvečer sem si privoščil krajš' samostojen obhod »naše« ulice- Pokukal sem v pekarno, kjer delaj0 pogače. To je svež nizek krut1' podoben italijanski pizzi, ki % posujejo z janežem in kumino. DV prepotena peka sta vneto vlek'jj cigareti in na široki mizi mesila test in ga z lesenim nožem oblikoval | v pogače. Testo, ki se je med njem nabralo na kocinastih laktij1' sta z nožem postrgala in zamesi' V pogačo. — Dober tek!, sem dejal "n začuden sledil strankam, ki so vale pogače, ne da bi se menile 1 postopek pri peki. Že na ulici s. hlastno začele trgati pogačo z • največjim užitkom zadovoljeni glad (bilo je že po sončnem zahodu in Alah je že dovolil zaužiti hran vsem pravovernim. Istambulski taksi Avtomobilski promet v Istambu^ je spričo prometnega nereda , veliko bolj gost in nevaren * v najbolj razvitih zahodnih ve gj mestih. S svojim avtomobilom slab ali pameten tuj voznik ne tvegal poditi po carigrajskih ulica0f Tudi mi si nismo upali nik3^ s svojim avtomobilom. Kapetano \ nam je priporočil, da si za v nekaterih znamenitosti mesta n.g jamemo taksi. Že naprej pa nas J opozoril, da se moramo s šoferj. 0 dogovoriti za ceno, ker se nam l®*1 jj pripeti, da bomo plačali dvojno jj trojno tarifo. Da bi se iz0^j|i takšnim nevšečnostim, smo Pr°0p Kapetanoviča, da nam kar najame taksi in se dogovori z v nikom za vožnjo in ceno. V trimilijonskem velemestu, šen je Istambul, lahko takore* na vsakem koraku ustaviš en od tisočev taksijev, ki križarijo K ulicah." Vsa taksi vozila s o v noma ogromne ameriške limuz^j označene z belo črnimi kvadrat0 pasovi in s svetlečim naplS ^ »Taxi« na strehi, tako kot V povsod v večjih mestih. je morda le v tem, da v istambuls taksijih nikoli ni omejeno Šte potnikov. Normalno je v teh voz prostora za 5 potnikov in Šot, (2 spredaj in 3 zadaj), toda not*^ redkost ni, da se nagnete tud ^ enkrat več potnikov. Ce ne gre ^ gače, sedijo drug drugemu kar ^ kolenih. S taksijem se prevažaj0 sloji; od čistilcev čevljev do eleg nih poslovnih gospodov, ciga jjj-vojakov in oficirjev. To je".razU vo, saj je takšen prevoz kljub n j terim nevšečnostim, s kate ^ . presenečajo tujce, še n a j bolj hi^jii poceni. Teh presenečenj ySITl značilne bolj živahno je bilo v nedeljo. 9. uri so v muzeju odprli raz-čipk, ki jih je izdelala skupina ek»jaric iz Železnikov. Najlepše iz- delke so nagradili. Za najbolj spretne so se izkazale: Ana Lotrič, Lina Markelj in Angela Fajgelj. Popoldne ob 15. uri pa se je skupina klekljaric iz Železnikov, Gorenje vasi, Zirov, Trebije in Idrije pred posebno strokovno komisijo pomerila v znanju in spretnosti premetavanja klekeljnov. Izven konkurence so na tekmovalnem odru klekljali tudi Frančiška Galičič iz Gorenje vasi, ki je že izpolnila 92 let, ter Luka in Franca Lotrič ter Marija Blažič iz Železnikov. Tudi slednji trije so že naložili deveti križ. To pot se klekljarice iz Železnikov niso dale. Trikratni zmagovalki iz prejšnjih let Mici Ažbe iz Gorenje vasi je tokrat odvzela prvo mesto Marica Šmid iz Železnikov. Drugo mesto je zasedla Marica Oblak iz Trebije in tretje Milena Kokalj prav tako iz Trebije. Tekmovanju je sledil kulturni program, v katerem sta nastopala oktet bratov Pirnat iz Domžal in folklorna skupina osnovne šole Železniki. Prireditev pa se je zaključila s plesom, ki so ga poskočne viže Fantov treh dolin spodbujale tja v pozno noč. L. B. (14. zapis) Preden pa preidemo k drugemu poglavju — h glasbenemu udejstvo-vanju. Davorina Jenka v kraljevini Srbiji (od 1. 1863 dalje) — dodam še misel dr. Josipa Mantuanija: da je Davorin sodeloval pri oblikovanju besedila za koračnico Naprej zastava slave, ki jo je potem dokončno spesnil Simon Jenko. Da sta osnutek za besedilo oba Jenka složno popravljala in spreminjala. Drug vir pa še pove, da je oni strupeni časnikar v članku, ki ga je Davorin Jenko bral v Die Presse, smešil šibko število Slovencev in da slovenska govorica sploh ni jezik, pač pa le nekako nerazvito beblja-nje. Gostilna, v kateri je skladatelj zapisal v naglici spočeto melodijo za našo še vedno veljavno himno, pa se je imenovala pri Jelenu (»Zum Hirschen«). Davorin Jenko si je notne črte kar s prosto roko narisal na kos papirja, da bi ja kar se da hitro zapisal akorde, ki so mu še zveneli v zavesti, prebujeni v srdu in ponosu. Davorin Jenko ni na Dunaju 'študiral le suhoparno pravo, pač pa se je še mnogo bolj posvečal glasbi — predvsem komponiranju in pe-vovodstvu. Sošolci njegovi so pozneje pripovedovali, da je naš Dvorjan sicer marljivo poslušal vsa predavanja na univerzi, a da je še bolj navdušeno prisostvoval vsem koncertom in operam. Tega pa je bilo v tedanjem kulturnem evropskem centru, kar je Dunaj takrat gotovo bil, res obilo. POT MED SRBE Nenadejano, bil je tedaj jurist Davorin Jenko že v četrtem letniku, pa dobi od ravnatelja dunajskega konservatorija Helmes-berga laskavo ponudbo — naj nastopi mesto pevovodje pri pravoslavni šolski cerkveni občini v Pančevu. In tako je Jenko prav rad dal jusu slovo in podal roko svoji srčni ljubici — glasbi. Postal je poklicni glasbenik! V začetku 1. 1863 je že nastopil službo pevovodje med pančevskimi Srbi. In ostal poslej med srbskimi brati vse do svoje upokojitve v letu 1911. Torej je dal Srbom celih 48 svojih najboljših let! V Pančevu se je Jenko sicer šele pričel vživljati v nov svet — toda kot vseslovanskemu navdušencu mu to ni delalo posebnih težav. Privadil se je srbščini, v uho pa mu je prišla tudi melodija srbskih narodnih pesmi. Poslej se Davorin Jenko ni več vračal med Slovence — vsekakor pa je ostal v srcu zvest svojemu rodu pod Krvavcem. Tudi umret (25. novembra 1914) je prišel domov ... UMETNIŠKO POSLANSTVO Služba med Srbi pa Davorinu Jenku nikakor ni bila zgolj kruhoborstvo — bila je pravzaprav plemenito umetniško poslanstvo! Dotlej — do prihoda našega rojaka mednje — Srbi sploh še niso imeli izvirnih skladb. Poznali so le cerkveno in narodno glasbo. Zato je Davorin Jenko kar hlastno pričel zlagati pesmi za razne prilike in potrebe. Po vrsti so nastajale še danes med Srbi pete in priljubljene melodične zborovske pesmi: Sabljo moja, Bogovi silni, Plovi, plovi moja ladjo, Što čutiš, Srbine tužni idr. Jenko si je očitno pridobil dober sloves med srbskim ljudstvom — njegova pesem je postajala tudi njihova pesem, tolikokrat občuteno zapeta. Hvaljena in priznana. V Pančevu je Jenko deloval sicer le v letih 1863—1865, žetev pa je imel bogato; dela pa tudi čez glavo, saj je bil plačan pevovodja in imel s tem tudi obilico obveznosti? Toda v Jenku je tlela umetniška ambicija in želja po širšem delovnem področju. To pa mu je kot po naročilu prineslo leto 1865: dobil je ponudbo, naj prevzame mesto pevovodje pri Beogradskom pevačkom društvu, ki je veljalo v tedanjem srbskem prestolnem mestu kot najboljša zborovska glasbena skupina. Č. Z. OBRTNO GRADBENO PODJETJE BLED opravlja vsa dela na nizkih in visokih gradnjah. Opravlja slikarsko pleskarska dela, polaga zidne tapete in plastične pode ter iglaste preproge. Opravlja vsa pečarska in vodoinstalaterska dela. Prodaja gradbeni material na drobno. Iz lastne gramoznice dobavlja vse vrste gradbenega materiala in peska. Izdeluje vse vrste glajenih in brizganih plastičnih ometov solidno, poceni in z garancijo. Za vse informacije se obrnite na naslov podjetja na Bledu Grajska 44, tel. 77-273, 77-231. Spomenik Davorinu Jenku v Cerkljah >v0 ZO RMAN 37 braga moja Iza j^z se ukvarjam z drugimi rečmi,« sem se ognil odgovoru, t^'^ bilo res, kar je Stane pripovedoval o kazenskem Delo do kolen v vodi... in težke samokolnice ... in •H'k °.va piščalka ... in nezakurjena baraka pozimi, da so aterim odmrznili prsti? živine ne priganjaš k delu, kakor so nas,« je rekel, ^veda ne. Živina se nima za kaj pokoriti. 'Hoj Vo'a ne smeš udariti, če ti iznemore pred vozom ...« je '"maste in uporne vole pa tepejo, j/ • • pustil bi ga, da bi se vsaj nažrl,« je rekel. .0I /Ai ie res> vse je 1*11° pravično. Ce je mogoče Moj, .a('ati trpljenje s trpljenjem, ga nikoli ne bodo odslužili. „o1)1 !>odo prihodnji rodovi nanj pozabili, dolg bo ostal, slišal za Dachau?« sem vprašal Staneta, h^j' ''šal, a ga nimam na vesti jaz. Nikomur nisem storil nič •Nal pa si z njimi.« ^Bežalsem.« 'e Sedala s sočutjem. Spremenila se je, kar se je vrnil n0sil!\Stregla mu je in ves čas, ko je lgžal v postelji, mu je 'jal.,'! hrano gor. Prav zoprno jo je bilo gledati, kako je pripravit? ®seni pladenj, kako je zavila žlico in vilice v prtič in kako W )k,'at dodala skodelico češenj. Prav takrat so zorele. Sam sem imel toliko časa, da sem si mimogrede katero utr-etu P3 je Ana ponujala v postelji izbrane šope, tiste »A- z najtanjših vej. y ^ni ne bi tako stregla, kaj?« sem ji očital. ^' udeno me je pogledala in zategnila: iajaj misliš, da tebi ne?« ^jvSnje sem letos komaj pokusil...« »tAsl zdrav. Laže jih obereš kakor ženska.« :£daj?« ^bi ,nda mi ne boš pravil, da še nikoli nisi našel toliko časa, ^ 'lezel na drevo?« ^nj'^šanje je bilo dvoumno, zato nisem maral odgovarjati te bil ^arehiti me je videla, ko sem nabiral češnje za Vero? To 0 samo enkrat... dvakrat. Morebiti je vedela, da sem napravil košek iz protja, prav bedast koSek, ki sem ga obložil z listjem in ki so se mu pri Grigorjevih nemara smejali? Morebiti me je videl Stane? S postelje se mu je bilo treba le ozreti skozi okno, pa se mu je pogled ustavil na vrhu češnje. Kar so že vedeli, tega gotovo niso, da so bile češnje namenjene prav Veri. Najbrž so samo ugibali. Će je ni odkrila Polona . . . prav takrat, ko je s košarico odhajala iz kamre nad hlevom. Će so imeli oči in ušesa naši kostanji, jih je imela tudi Polona ... in znala jih je nastavljati tako, da je videla in slišala vse . . . predvsem tisto, kar ji ni bilo namenjeno. Sicer pa je prihajala v hišo zmeraj .takrat, ko jo je kdo potreboval. Ali je znala izbirati pravi čas ali pa se je znala pokazati v taki luči, da se je zdela njena moč nepogrešljiva, kakor dar božji. »Polono bomo poklicali!« Tako sem večkrat slišal reči očeta, posebno po mamini smrti, in Ana je brž stekla v Cedilnikovo bajto in se vrnila s Polono. Će ni Polona prav takrat ali nekaj pozneje sama stopila čez prag. Polona je znala izbirati prave trenutke. Stanetu je prinašala maže, kakršne jo je naučila pripravljati njena mati. Ženske iz našega mesta, pa tudi iz okolice, so \e rade zatekale v Cedilnikovo bajto po zdravila. Že prej, koje bila' še živa Polonina mati, pa tudi kasneje, ko je ostala Polona sama. Kdo bi znal Staneta bolj izceliti, kakor ga je znala Polona? Zdravnik prav gotovo ne. Povijala ga je v platnene rjuhe in je imela pri tem svoje skrivnosti. Morebiti je šlo za uroke. Očetu je zaupala. Nekoč mu je nekaj pripovedovala, ko sem nenadoma stopil v izbo, a je umolknila, ko me je zagledala, in se skoraj pokrižala. Kakor koli je že bilo s Stanetom in karkoli mu je že pomagalo na noge, ko je vstal, ni več legel v bolniško posteljo. Skraja je hodil še ob palici, a je prav prizadevno šepal okoli hiše in okoii hleva, pogosto se je sklonil, da je kaj pobral ali naravnal, in kjerkoli je kaj premaknil, se je njegova roka poznala. Stane je hodil okoli hiše kakor gospodar... kakor bodoči gospodar. S posmehom sem gledal za njim, kadar si je potisnil v zadnji žep pri hlačah veliki kletni ključ in stopal čez dvorišče. Tudi oče ga nikoli ni nosil v roki, zmeraj v zadnjem žepu, da so se mu hlače napenjale in da se je izrezljana glava, zglajena od rabe, lesketala kakor vidno znamenje oblasti. Oče... in skoraj hi verjel, da tudi ded ... in praded. »Že segaš po žezlu?« sem se mu posmehnil. Ključ je odpiral težka hrastova vrata v zunanjo klet, kjer so stali sodi z jabolčnikom in kjer je viselo na policah pod stropom meso, kadar smo ga imeli. Sedaj so bili sodi najbrž prazni in palice pod stropom prav tako, vendar je Stane vrata skrbno zaklepal, kakor je bilo v navadi. Dvakrat je obrnil ključ in nazadnje še pritisnil na kljuko, da se je prepričal. »Mladi Novak!« Za posmehom sem skrival takrat tudi nevoščljivost, ki je še sam sebi ne bi hotel priznati. Zavidal sem mu, ker ga je dom sprejel. Vsaka njegova kretnja, vsaka beseda in vsak korak, vse je sodilo v utrip kmetije, v izročilo, ki ga sam nikoli nisem razumel. V hiši,sem bil kakor tujec. Sedeli smo za isto mizo, zajemali smo i/, iste sklede, toda če so se pogovarjali, so govorili mimo mene, nikoli niso pričakovali, da hi jim pritrdil ali ugovarjal. Se Polona je vedela več kakor jaz. Kadar sem se pozno vračal domov, je v hiši gorela luč. Ko sem nekega večera vstopil, sem vse štiri našel za mizo. Očeta in Polono in Staneta in Ano. Očitno so se menili o nečem, kar ni bilo za moja ušesa, ker jim je pogovor zastal in ker so se nerodno trudili, da hi jim beseda spet stekla o nepomembnih rečeh. »Ce ne bo dež ja . . .« se je lovil Stane. Njegovo prenarejanje je bilo preneumno, zato sem mu dal vedeti, da sem jih spregledal. »Saj veš, da ga ne bo, kaj bi se delal.« Potem sem se obrnil in vrata zaloputnil za seboj. Nemara so še dolgo molčali, nemara so poslušali, kdaj se bodo moji koraki oddaljili, pa še ne verjamem, da so bili brez skrbi. Stane je z ase j al nezaupanje, ki seje razlezlo kakor madež na prtu. Vsi so bili zaznamovani z njim, še Ana, zato me je zmeraj bolj vleklo drugam, da se mi ni bilo treba muditi v domači izbi. Komun je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda. Sreda, 22. avgusta 1973 Modras v omaki: ni slabo! Po poteh odprave v Gorski Kotar, ki je sedem dni uživala le tisto, kar ponuja mati narava prodam »A so čisto zmešani?« je pred nedavnim vzkliknila priletna naročnica Glasa, ki ji ni šlo v glavo, da nekdo prostovoljno rine v stradež, da brez primernega orodja in hrane krene v divjino, hoteč preizkusiti, koliko pravzaprav lahko prenese človek, odrezan od najosnovnejših pridobitev civilizacije. Seveda, prebrala je članek o skupinici šestih Škof-jeločanov, ki so v začetku avgusta odrinili na daljši potep v kočevske gozdove. Prejšnji petek, kmalu po vrnitvi, smo jih spet obiskali ter z zanimanjem prisluhnili vtisom, zbranim med svojevrstno odisejado. No, že zdaj naj vam povem, da izkušnje loških »Robinzonov« ne sodijo v krog napetih pustolovskih prigod. Pač pa bodo koristna spodbuda in napotek nesrečniku, ki bi ga naključje nemara kdaj pahnilo v podobno situacijo. RADODARNI GOZD Ekspedicija je odpotovala od doma v sredo, 1. avgusta. Ne, niso jo mahnili v kočevske pragozdove, kakor smo poročali. Zadnji hip so se premislili in znancu, šoferju kombija, naročili, naj usmeri vozilo bolj proti vzhodu, proti Hrvaški. Cilj je bil Gorski Kotar. Čemu nenadna sprememba v načrtu, sem pobaral vodjo Dušana Šmida. »Menili smo, da v živalstva polnem svetu, kakršen zaraščeni trebuh Slovenije nedvomno je, iznajdljivost in vzdržljivost ne bosta prišli zadosti do izraza. Vsa stvar bi utegnila postati preveč enostavna, preveč preprosta. Zato smo spremenili prvotno namero ter si za cilj izbrali nego-stoljubno porečje Kolpe.« Avtomobil je fante odložil blizu vasi Osilnica, tik ob republiški meji. Pred uvodnim vzponom v hribe so še enkrat pregledali prtljago, ki je vsebovala šest visečih mrež, šest spalnih vreč, šest polivinilastih ogrinjal, busolo, tri ali štiri škatlice vžigalic, vojaške menažke (prazne, kajpak!), par nožev, zavitek prve pomoči, raz-kuževalne tablete in vrečko jedilne soli. »Nočni tabor« so postavili v ho-sti, poleg samotne gorske steze, ki pelje v naselje Črka. Navsezgodaj zjutraj, v četrtek, 2. avgusta, je spo: čita četica kot bi mignil zavzela 1660 metrov visoki Risnjak. Vmes sta Šmid in Niko Čuš mimogrede nalovila petnajst modrasov. (»Pohodiš ga kak decimeter pod glavo in potlej zgrabiš za vrat,« so me poučili). Nevarnih strupenjač baje tam kar mrgoli in razumljivo je, da jim obed ni delal nobenih posebnih preglavic. Plazilce so odrli, vrgli v vrelo vodo, malce počakali in nato izločili kosti. Mehki ostanek je spet romal v krop. »Sef kuhinje«, 24-letni Tone Triller, je dodal še zajetno porcijo zrezanih jurčkov in lisičk, prgišče vršičkov orehove praproti ter ščepec soli'— in ustvaril okusno juho, začinjeno z mravljinčnimi bubami, popečenimi na razbeljenem pokrovu menažke. RECf PT IZ KNJIGE SE JE OBNESEL In kako so nabrali dovolj bub? »Uporabili smo recept iz knjige »Življenje v naravi',« je razlo.il pobudnik odprave 27-letni Dušan in pristavil, da so sredi sončne jase temeljito očistili približno 70 x 70 centimetrov širok prostor ter krog in krog skopali plitek jarek, ki je imel znotraj poševne, z zunanje plati pa navpične stene. »Čez jarek smo položili vejice. Bil je torej v senci. Potlej smo razdrli zajetno mravljišče ter mešanico jajčec, iglic in mravelj stresli na že omenjeno ploskev. Ker sta vročina in svetloba smrtni sovražnik zarodkov, so jih klješčaste delavke začele nemudoma nositi proč, v jarek v zavetje listov. Pičlo uro je trajalo, da so opravile in da smo odstranili »streho' ter v pločevinko Rejci perutnine! V valilnici v Naklem lahko dobite vsak dan od 6. do 14. ure 2—3 mesece stare jarčke po ceni 25 din. Ob sredah poslujemo do 18. ure. Kmetijska zadruga Naklo pretresli približno liter bub, očiščenih sleherne navlake. Primerno pripravljene predstavljajo slastno, visoko kalorično zabelo, nič slabšo kot ocvirki.« V četrtek zvečer so neobriti in že malce zamazani pobje »vrgli sidro« nedaleč od majhnega zaselka v okrilju košatih dreves. Triller je iz gozdnih rastlin skuhal čaj. Z njim so zalili mešanico dušenih modrasov in gob. Samo sladkor je izostal, sladkor, o katerem ni poprej nihče slutil, da ga bodo pogrešali. A so ga. »Dasi smo pospravili kup jagod in borovnic, je telesom polagoma zmanjkovalo rezervne energije. Fizični napori in utrujenost — četrti dan, denimo, smo prehodili 25 kilometrov ter v mraku dosegli kraj Travo v Loškem potoku — namreč potlačijo občutek lakote. Kar zadeva mene, sem se malone prisilil k jedi. Kač ni bilo več najti: na njihovo mesto so stopili polži...« ŽULJ PRI ŽULJU V nedeljo popoldan je izbruhnila vnaprej predvidena kriza. Izražala se je v dolgotrajnem molku. Med spustom v Jelenov žleb in pozneje, ko so na Travni gori legali počivat, je kolona dobesedno onemela. »V Jelenovem žlebu smo obiskali partizanski spomenik. Napetost je nekoliko popustila in vedel sem, da so najhujši trenutki minili.« Res so minili. Petega dne je postala aktualna kratkotrajna slabost . mojstra kuhalnice Trillerja, nadalje podplati Roka Ogorevca ter negotovost v zvezi z orientacijo, ki pa »navigatorju« Borisu Ogorevcu, Rokovemu bratu, ni povzročala skrbi; po zaslugi 24-letnega zobotehnika so vselej izbrali pravo smer. Naj dodamo, da je zaradi izčrpanosti in splošnega pomanjkanja teka običajno kosilo tokrat odpadlo. Juho sta zamenjala izdatna porcija malin ter nepogrešljivi čaj. In prav malinam velja pripisati prebujeni glad, ki je v ponedeljek zgrabil udeležence pohoda. Znova so jeli mrzlično,iskati gobe in polže, spet so žakurili ogenj in nestrpno buljili v brbotajočo vodo. Za silo okrepčana jo je potem kolona ubrala naprej in pozno popoldan dosegla Lužarje pri Velikih blokah. Enkrat, ko so hiteli vzdolž odročne krompirjeve njive, ie trojico zamikalo, da bi izkopala nekaj gomoljev, vendar Šmid ni popustil. Sploh so se skrbno ogibali skušnjavam in vzeli s seboj le ducat starih tisočakov, kolikor bi v primeru potrebe stala avtobusna vozovnica. V torek, natanko en teden po »startu«, je družbica športnikov, »v civilu« aktivnih veslačev, čez Rakitno priklamala na Ig. Priklamala je čisto ustren izraz, kajti razboleli in ognojeni žulji so zlasti Roku povzročali neznosne bolečine. Nogi sta terjali zdravniško pomoč in »posteljno terapijo«. Podvig je bil končan. V Škofji Loki, pri Homanu, so mu pritisnili piko na »i« ter zadovoljno pospravili vsak liter piva. IN ZAKLJUČEK? Zaključek? Oh, da, brez zaključka ni reportaže, mar ne? Ker ne bi rad dolgovezil, prepuščam besedo dejstvom. Člani ekspedicije so shujšali poprečno 3,5 kilograma. Poškodovani Ogorevc je izgubil 6, Boris Kogovšek 5, Šmid pa le 2,5 kilograma. Ko sem vprašal, kateri kos opreme bi najtežje pogrešali, so soglasno ugotovili, da brez visečih mrež najbrž ne bi šlo. Spalna vreča in polivinil sta navzlic nalivom manj važna. Ne gre tudi prezreti zapažanj ob stikih s prebivalstvom predelov, skozi katere so koračili. V Osilnici je ljudstvo sodilo, da prihajajo gradbeniki, ki bodo asfaltirali cesto ter odpravili blato in prah. Spet drugje so kmetje precej nezaupljivo opazovali neobrite tujce. Ko pa jim je vodja nazadnje dopovedal, kaj počenjajo tam okrog, so osuplo strmeli vanje in prejkone tuhtali, koliko kolesc jim je mati narava pozabila vstaviti v možgane. »Prepričan sem, da bi — če bi vztrajali v Gorskem Kotarju ter postavili improvizirano zavetišče in če ne bi trošili moči z marši — mogli zdržati znatno dlje, najmanj tri, štiri mesece,« je poskus komentiral Dušan Šmid. Bo že držalo, saj kdor pri jedi ni pretirano izbirčen, lahko brez strahu pohrusta skoraj vse, kar najde v radodarni slovenski naravi. I. Guzelj Prodam acetilenski RAZVIJALEC, JEKLENKO in ostalo aparaturo. Cena 2000 din. Šubic, Delnice 19, Poljane nad Šk. Loko 4784 Po ugodni ceni prodam PSE, čistokrvne novofundlandce z rodovnikom. Osterman Franc, Luže 5, Šenčur 4828 Prodam KRAVO, ki je četrtič te-letila. Habjan, Breznica 11, Šk. Loka 4857 Prodam STROJ za brušenje vseh vrst cirkularjev. Kalan Rozka, Dru-lovka 4, Kranj 4330 Prodam ZIDNO OPEKO 29 x 18 in železo premera 6 in 8 mm ali zamenjam za deske. Sekne Miha, Hrastje 154, Kranj 4858 Ugodno prodam kompletno rabljeno dnevno sobo v starinskem stilu. Cena po dogovoru. Zainteresirani naj se zglasijo na naslov: Rukavina Irena, Ul. 1. avgusta 5/5 Kranj — Zlato polje 4859 Prodam PUNTE, BANKINE in DRVA. Zg. Bela 21, Preddvor 4860 Prodam skoraj novo KOMBINIRANO OMARO za dnevno sobo. Gosposvetska 15/11, Kranj 4861 Prodam škotske OVČARJE lesije z rodovnikom, stare 7 tednov. Mu-šič, Pipanova pot 15, Ljubljana-Vižmarje, prelaz desno ' 4862 Prodam mlade PUJSKE. Zbilje 6, Medvode 4863 Prodam MAGNETOFON MK 125. Luže 44, Šenčur 4864 Poceni prodam razno POHIŠTVO sobno in kuhinjsko, vse rabljeno. Sp. Duplje 74 4865 Zelo poceni prodam dobro ohranjeno POHIŠTVO. Kranj, telefon 21-345 4885 kupim Prodam FIAT 600, motorno GNOJNIČNO ČRPALKO in SOD 1600 litrov. Žabnica 41 4867 Prodam PONY EKSPRES in MOPED na 3 prestave. (Izpit ni potreben). Mergole Jože, Demšar -jeva 2, Šk. Loka 4868 Prodam OPEL, letnik 1961, tudi po delih. Petrič Jože, Cesta na Klanec 32, Kranj 4869 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1967. Štirn, Hrastje 205, Kranj 4870 Izdaja ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: ČP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. -- Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moše Pijadeja 1. -- Tekoči račun pri SDK v Kranju št. 51500-601-10152 ~ Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniški oddelek 21-194. -- Naročnina: letna 60 din,' polletna 30 din, cena za 1 številko 70 par. Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. -- ^proščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam dobro, ohranjen FIAT 750, letnik 67 in TRAJNO ZAREČO PEČ, novo, ter PONY EKSPRES Sr. Bela 33, Preddvor 4871 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1967. Pisk. Ul. 31. divizije 15, Kranj 4872 Prodam MOPED T-12 za 1200 din. Ogled dopoldan. Moša Pijade 17, Kranj 4873 Ugodno prodam osebni avto RENAULT R-8 major. Babič Andrej, Luznarjeva 12, Kranj 4874 Prodam avto R-4 KATRCO po zeto nizki ceni. Kleindienst, Brezje 27, ali telefon 061-53564 4875 . Prodam FIAT 1300. Čirče 2, Kranj 4876 Prodam FIAT 600 D, odlično ohranjen za 6.000 din. Tel. 22-489, Stepan Sašo, Stritarjeva 2, Kranj 4877 Prodam motor JAWO 1968. Sku-mavc Zdravko, Krnica 7, Zg. Gorje 4878 Prodam VARTBURGA turista de lux kombi in FIAT 750. Trojar-jeva 18 a, Kranj 4879 Kupim parcelo v okolici Kranja, Zupan Janez, Pivka 4, Naklo 4886 Kupim 2 malo rabljena GUMI-PLASČA za fičota. Prebačevo 27, Kranj 4866 ŽG-ŽTP Ljubljana TOZD — Prometna sekcija Ljubljana Železniška postaja Kranj objavlja prosta delovna mesta: 1. VLAKOVNEGA ODPRAVNIKA 2. TRANSPORTNEGA KOMERCIALISTA 3. POTNIŠKEGA BLAGAJNIKA 4. SKLADIŠČNIKA Pogoji za sprejem:, pod 1. in 2.: končana srednja ali njej enaka šola; pod 3. in 4.: končana osemletka Interesenti naj se zglasijo na železniški postaji Kranj. Ostalo po dogovoru. zaposlitve Takoj vzamemo na delo za stalno mlajšega nekvalificiranega moškega, lahko začetnika. Izdelovanje kemičnih izdelkov Marjana in Darko Inkret. Sorška c. 23, Šk. Loka 4880 Iščem žensko za' popoldansko VARSTVO 10 mesecev starega otroka do 20. ure. Bergelj, Škofje-ldška 19, Kranj 4881 Sprejmem VAJENKO za PLETILSTVO. Knific Jožica, Oprešni-kova 29, Primskovo, Kranj 4882 Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 24. do 31. avgusta od 19. do 6. ure zjutraj do dežurni dr. Gregorčič, tel. 89-060, v odsotnosti zdravnika kličite v nujnih primerih Zdravstveni dom Škof j a Loka, tel. 85-440. Kranj CENTER 22. avgusta amer. barv. film ŠERIF, TO JE DEŽELA NASILJA ob 16. in 18. uri, premiera nizozern-barv. filma ZAPISKI PROSTITUTKE ob 20. uri 23. avgusta nizozem. barv. fil® ZAPISKI PROSTITUTKE ob 16" 18. in 20. uri ; 24. avgusta ameriški barvni film AMERIKANEC V EVROPI ob l6> 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 23. avgusta amer. barv. film ŠERIF, TO JE DEŽELA NASILJA ob 18. uri, amer.-ital. barv. film KAVBOJ KI NG ob 20. uri 24. avgusta nizozem. barvni filf11 ZAPISKI PROSTITUTKE ob 18. m 20. uri * Tržič 22. avgusta amer. barv. f"*? ČRNA KARAVANA ob 18. in 20-uri 23. avgusta amer. barv. fi"? ČRNA KARAVANA ob 18. in 20-uri L). 24. avgusta angl. barv. film SVE!i* NI K PROTI MAFIJI ob 18. in 20-uri Kamnik DOM 22. avgusta amer.-ital. barv. f"111 KAVBOJ KING ob 18. in 20. uri 24. avgusta amer.-ital. barv. f»in KAVBOJ KING ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 22. avgusta japon. barv. film NA" NAMI — PEKLENSKA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri 23. avgusta amer. barv. film MANCA KONJSKEGA TATU ob 20. uri 24. avgusta amer. barv. film R"' MANCA KONJSKEGA TATU ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 22. avgusta amer. barv. film P^' ZABLJENI REVOLVERAŠ ob 20. »uri , 1 24. avgusta amer. barv. film PO' ZABLJENI REVOLVERAŠ ob 20-uri Radovljica n 22. avgusta ital. barv. film samoKRES V ROKAH HUDIČA ob 20 uri 23. avgusta japon. barv. film — RDEČI MEČ PRAVICE ob 20 24. avgusta amer. barv. film CH1" SUM — KRALJ RANČERJEV oD 20. uri . Jesenice RADIO 22. avgusta ameriški barvni fi'1" IDEALNA PESTUNJA Jesenice PLAVŽ stanovanja Tričlanska družina nujno išče STANOVANJE v Škofji Loki ali bližnji okolici. Ponudbe poslati pod »nujno« 4811 Solidna mlajša trgovka išče SOBO v Kranju. Oddati ponudbe pod »1. september« 4883 Poštenemu dekletu dam lepo opremljeno sobo v centru Kranja za 3 x tedensko pomoč v gospodinjstvu in hrano. Naslov v oglasnem oddelku • 4884 23. avgusta ital.-angl. barvni film BRANDON - LOVEC N* OCENE . 24. avgusta ameriški barvni fnn IDEALNA PESTUNJA Kranjska gora 7» 22. avgusta franc. barv. film ^ KON V PEKOSU . 23. avgusta ameriški barvni tlin IDEALNA PESTUNJA Dežurni veterinarji1 Od 24. do 31. avgusta Janez Teran, tel. 23-716 ali 22-644; ie od 31. avgusta do 7. septembra J° Rus, Cerklje, tel. 73-115. V primeru, da se na navedeno te fonsko številko veterinarja nihče javi, kličite telefon št. 21-283. Sredi delovnih načrtov je nenadoma umrl Jaka Bogataj poslanec republiškega zbora skupščine SRS Pogreb bo v sredo, 22. avgusta, ob 17. uri izpred kulturnega doma dr. Ivana Tavčarja v Poljanah na pokopališče v Poljanah nad Škofjo Loko. Neutrudnega družbenopolitičnega delavca bomo ohranili v trajnem spominu. Družbenopolitične organizacije Škofja Loka v s°boto dopoldne je bilo v Kranju medobčinsko prvenstvo telesnih invalidov in Prireditev je Organiziralo medobčinsko društvo telesnih pL .dov podružnica Kranj, tekmovanja pa sta se udeležili poleg domače še SrlPl iz Hrastnika in Tržiča. Najbolje so se odrezali Hrastničani. Športno Jfanje invalidov, tako so se zmenili v soboto, naj bi bilo v bodoče stalna °uka sodelovanja med društvi. — Foto: F. Perdan Slovensko prvenstvo v plavanju Plavalci Triglava drugi Kon* 'etnem bazenu Žusterne pri 2a 1 fU f°.8e k°nčale tridnevne bQrbe višnje posamične in ekipni pla-2a 01 naslov. Obenem s člani pa so se turi; rePut>liŠke naslove potegovali mladinci in mladinke. konkurenci je pri članih Tjiiiki- nas^ov letos osvojila ekipa vom ane' pred kranjskim Trigla-vai/ ln ljubljansko Ilirijo. Zmago-Uju 0 nioštvo Ljubljane pri osvaja-niiK nas^ova ni imelo težav, saj je brez°V konkurent Triglav nastopil treh najmočnejših plavalcev Tridnevne borbe na leganjem republiškem prvenstvu v plavanju za ®»ane in mladince so kon-v?u* Najuspešnejša plavalka prvenstva v članski Konkurenci je bila članica jranjskaga Triglava Breda fečjak, ki je osvojila kar štiri prva mesta, enkrat pa i I?1*® druga. Poleg tega pa {f5 dosegla tudi dva rekorda ?RS. Od Kranjčanov sta se ukazala tudi Slavec in ^pošelj. Prvi je dobitnik fn® zlate in dveh srebrnih K°lajn, drugi pa ene zlate. . V konkurenci mladincev J® bil najboljši Trigluvan , Janez Slavec, ki je kar petkrat stopil na najvišjo drug^iC°' enkrat pa bil klanski konkurenci so Plavalci kranjske metro-J.01*; osvojili 18 medalj: šest u 8edem srebrnih in P®t bronastih, v mladinski vet: šest blatih, eno rebrno in dve bronasti. -dh Milovanovića, Porentove in Pajn^ tarjeve. Le-ti so namreč branili jugoslovanske barve v evropskem pokalnem tekmovanju v Grčiji oziroma Švici. Ekipni vrstni red: 1. Ljubljana 63.987, 2. Triglav 33.819, 3. Ilirija 30.760 itd. Rezultati zadnjega dne: moški: 1500 m: 1. Cargo (Ljubljana) 18:39,9, 2. J. Slavec 18:49,1, 6. Šmid (oba Triglav) 19,49,1, 200 m mešano: 1. Kostanjšek (Ljubljana) 2:27,1, 8. Troha (Triglav) 2:36,0, 100 in kravi: 1. Bertok (Koper) 58,2, 3. Mohorič (Triglav) 1:01,1, 4 x 100 m mešano: 1. Ljubljana 4:35,2, 4. Triglav II. 4:43,1, 5. Triglav I. 4:44,1; ženske: 800 m: 1. Korsika (Ljubljana) 10:31,9, 5. Sladoje 11:24,4, 8. Damjanovič (obe Triglav) 12:26,2, 100 m kravi: 1. Markovič (Ljubljana) 1:07,3, 5. Sladoje (Triglav) 1:11,8, 200 m hrbtno: 1. Pečjak (Triglav) 2:42,0, 200 m prsno: 1. Markovič (Ljubljana) 2:59,1, 7. Štemberger (Triglav) 3:19,1, 4 x 100 m mešano: 1. Ljubljana 5:12,3, 4. Triglav 5:37,0. - -dh ^SMMLES Kranj — Savski log — sejemska hala ODPRTO VSAK DAN od 9. do 12. ure in od 14. do 19. ure V SOBOTO od 9. do 13. ure Priporočamo se za obisk Mednarodni atletski dvoboj v Kranju Šesta zaporedna zmaga Slovenije Stadion Stanka Mlakarja v Kranju je bil v nedeljo prizorišče zanimivega atletskega tekmovanja. Na šestem tradicionalnem srečanju so se namreč pomerili atleti in atletinje Slovenije in italijanske pokrajine Veneto. Ob odlični organizaciji AK Triglav in pravi tropski vročini je reprezentanca Slovenije že šestič zapored slavila zmago. I^ri moških je Slovenska vaterpolska liga Vodovodni stolp prvak SRS J Na letnem kopališču Kodeljevo v Ljubljani se je s tretjo tekmo končalo letošnje slovensko vaterpolsko prvenstvo. Letošnji najvišji naslov so po dramatičnem srečanju osvojili igralci kranjskega Vodovodnega stolpa. Ker sta namreč rovinjski Delfin in Vodovodni stolp, če odštejemo tekme Triglava II., ki je nastopil zunaj konkurence, na koncu delila prvo mesto, sta morala odigrati ponovno tekmo. Vaterpolisti Vodo- Razpored tekem v sezoni 1973/74 ^odzvezna liga — člani: Bohi • . °.(L 9- 1973) : Jesenice : Naklo, Bled : Korotan, LTH : Lesce, ttj : Britof, Alples : Plamen, Šenčur prost; Nakl 9" 1973): Britof : A1Ples« Lesce : Bohinj» Korotan : LTH, 0 • Bled, Šenčur : Jesenice, Plamen prost; tan Al , (15, 9" 1973): Bled : šenčur, LTH : Naklo, Bohinj : Koro- 4 i s • Lesce, Plamen : Britof, Jesenice proste; LTH t lo (2°- 10- 1973); Lesce : Plamen, Naklo : Bohinj, Šenčur,: Jesenice : Bled, Korotan : Alples, Britof prost; Naki p?10 <22- 9- 1973); LTH : Jesenice, Bohinj : Šenčur, Alples : Plamen : Korotan, Britof : Lesce, Bled prost; Alnlp t 0 (27- 10- 1973); Korotan : Britof, Naklo : Plamen, Šenčur : 7S' Jesenice : Bohinj, Bled : LTH, Lesce proste; ČUr ti •0,0 (29. 9. 1973): Bohinj : Bled, Alples : Jesenice, Plamen : Šen- ' °r»tof : Naklo, Lesce : Korotan, LTH prost; Ham' 10- 1973): Naklo : Lesce, Šenčur : Britof, Jesenice : "jen, Bled : Alples, LTH : Bohinj, Korotan prost; niče t ° (i3- 10- 1973>: A1Ples : LTH, Plamen : Bled, Britof : Jese- 'in^Ce : Šenčur, Korotan : Naklo, Bohinj prost; Britof - kolo (3> 1L 1973): Šenčur : Korotan, Jesenice : Lesce, Bled : li' V : Plamen, Bohinj : Alples, Naklo prosto; Korot' (1°- lL 1973): plamen : Bohinj, Britof: LTH, Lesce : Bled, t an : Jesenice, Naklo : Šenčur, Alples prost; skovn rtZred — člani: L k°l° (8- 9- 1973); Preddvor : Triglav B, Prim- J Kondor, Trboje : Podbrezje, Bled B : Reteče; : Prim i (15- 9- 1973): Triglav B : Reteče, Kondor : Trboje, Preddvor nmskovo, Podbrezje : Bled B; Hetexok0Tl° <22- 9. 1973): Primskovo : Triglav B, Trboje : Preddvor, te : Podbrezje, Bled B : Kondor; , skovn • £ ? (29- 9- 1973); Triglav B ; Podbrezje, Kondor : Reteče, Prim- « • Irboje, Preddvor : Bled B; brez i p <6- 10. 1973): Trboje : Triglav B, Reteče : Preddvor, Pod-6 •1/Y)ndor> Bled B : Primskovo; 0 (13- 10- 1973): Triglav B : Kondor, Preddvor : Podbrezje, 7?VP = Reteče, Trboje : Bled B; bfezje p ? <20- 10. 1973): Bled B : Triglav B, Reteče : Trboje, Pod-• Primskovo, Kondor : Preddvor; vodnega stolpa so šele v podaljšku premagali odpor žilavih Rovinjča-nov. S tem so osvojili najvišji letošnji republiški naslov in pravico na kvalifikacijah za vstop v II. zvezno ligo. Ker pa so v težkem finančnem stanju, saj so dobesedno brez dotacij, sami so plačevali sodnika in potne stroške za tekmovanja, so se le-teh odpovedali, tako da v Vrnjač-ki banji nastopa drugoplasirani Delfin. Ostala gorenjska predstavnika sta igrala tako kot znata, opazen je le napredek mladih Kamničanov, ki jih je letos prevzel v svoje roke Kranjčan Podveršček. Radovljica je brez osvojene točke pristala na zadnjem mestu, toda kljub temu ni razočarala. Brez prave konkurence pa je bil v ligi Triglav II, ki je v 12 kolih oddal le točko. Tu so nastopili mladinci, ki jih večkrat zasledimo tudi v drugo-ligaškem moštvu. Lestvica z rezultati Triglava II: Triglav II Delfin Vodovodni 12111 0118: 5123 12 91 0121 : 5319 rezultat 72:52, pri ženskah 41:21, v skupnem seštevku pa 113:73. Čeprav sta oba selektorja pri sestavi reprezantanc imela nekaj težav, smo videli nekaj lepih in zagrizenih bojev, doseženih pa je bilo nekaj solidnih rezultatov. Omeniti velja Vivoda v skoku v višino, Osta-nija in Sorata (oba Veneto) v teku na 100 m oziroma metu diska, pri ženskah pa Urankarjevo na 800 m ter Lovšetovo in Babovškovo v skoku v višino. Vivod, Urankarjeva, Ostani in Sorato so bili deležni posebnih priznanj, ki jih je podarila tovarna Planika kot pokroviteljica letošnjega dvoboja. Rezultati: moški: 100 m: 1. Ostani (V) 10,8, 2. Baštini (V) 10,9, 3. Cankar (S) 11,0, 4. Grošeta (S) 11,1, 400 m: 1. Makarovič (S> 48,9, 2. Skok (S) 49,6, 3. Riondato (V) 50,2, 4. Bossan (V) 51,0, 800 m: 1. Kavčič (S) 1:59,5, 2. Pezzolo (V) 2:01,2, 3. Fontana (V) 2:02,0, 4. Kovačič (S) 2:02,8, 1500 m: 1. Božič (S) 3:58,0, 2. Kotnik (S) 3:59,0, 3. Derlante (V) 4:02,6, 4. Ligaš (V) 4:04,9, 5000 m: 1. Svet (S) 15,06,6, 2. Trambaioli (V) 15;08,0, 3. Ferfila (S) 15:20,8, 4. Cal-bretta (V) 15:58,2, 400 m ovire: 1. Zanutto (V) 54,5, Penca (S) 54,5, 3. Crne (S) 57,2, 4. Rinaldo (V) 57,5, 4 x 100 m: 1. Slovenija (Ravnikar, Makarovič, Cankar, Grošeta) 42,1, 2. Veneto 42,6, 4 x 400 m: 1. Slovenija (Skok, Zalokar, Grošet, Kavčič) 3:22,1, 2. Veneto 3:22,8, višina: Vivod (S) 206, 2. Berbano (V) 195, 3. M. Prezelj (S) 190, 4. Milio (V) 190, troskok: 1. Košir (S) 14,59, 2. Simu-nic (S) 14,24, 3. Tortosa (V) 14,09, 4. Latucca (V) 13,80, kopje: 1. Bezjak (S) 70,46, 2. Rodighiero (V) 66,16, 3. Kopitar (S) 62,90, 4, Varatto (V) 57,92, disk: 1. Sorato (V) 51,88, 2. Mijač (S) 51;57, 3. Bordigrion (V) 50,58, 4. Z. Prezelj (S) 44,20; ženske: 200 m: 1. Dermolj (S) 26,2, 2. Dal Santo (V) 26,5, 3. Kopitar (S) 26,8, 4. Tirantte (V) 27,0, 800 m: Urankar (S) 2:08,2, 2. Smrečnik (S) 2:22,5, 3. Cappellari (V) 2:25,0, 4. Damo (V) 2:26,8, 100 m ovire: 1. Rigodanza (V) 15,0, 2. Babovšek (S) 15,2, 3. Peče (S) 16,0, 4. Campara (V) 17,4, 4 x 100 m: 1. Slovenija (Cotič, Dermol, Pavšar, Kopitar) 48,8, 2. Veneto 49,6, višina: 1. Lovše (S) 172, 2. Babovšek (S) 172, 3. Dorigatti (V) 160, 4. Carollo (V) 140, disk: 1. Ronutti (S) 46,52, 2. Papler (S) 45,56, 3. Bano (V) 37,58, 4. Caperalli (V) 35,76. -dh Leščani -Jugoslavija B Letos bo v Portorožu že osmo neuradno svetovno prvenstvo padalcev za pokal Jadrana. Tekmovanje, ki bo od 1. do 9. septembra, bo zanimivo tudi zailidi raznovrstnosti panog, med katerimi so tudi atraktivni skoki. Tako bodo padalci skakali v skupinah na cilj v morje in na kopno,, izvajali bodo štafetne in skupinske figurativne skoke. Jugoslavija bo zastopana*z dvema reprezentancama. Reprezentanca Jugoslavije B je slovenska reprezentanca; sestavljajo jo padalci ALC Lesce, ki so na letošnjem republiškem prvenstvu v Ajdovščini dokazali, da so še vedno najboljši v Sloveniji. M. H. stolp Slovan Renče Kamnik Radovljica 12 90 3 151: 79 18 12 5 0 7 71 : 6610 12 4 0 8 96 : 98 8 12 2 0 10 50 : 142 4 12 0 012 35 : 138 0 Zmagi za Malovrha in Peternela mL Uradni vrstni red: 1. Vodovodni stolp, 2. Delfin, 3. Slovan, 4. Renče, 5. Kamnik, 6. Radovljica. Najboljši strelci: J. Rebolj (Vod. stolp) 56, Rocco (Delfin) 34, Kuhar (Triglav) 25, Pahor (Renče) 23, Ca-lič, Stariha (oba Triglav), Šmigoc, (Slovan) 22, Vukanac (Kamnik), Ni-kolov (Delfin) 21, Jevšček (Renče), S. Šnabl (Kamnik) 17, J. Nadižar (Vod. stolp), Sošič (Delfin) 15 itd. Izid zadnje tekme: Vodovodni stolp: Delfin 6i5 (1:1, 2:1, 2:3, 0:0, 0:0, 1:0), letni bazen Kodeljevo, gledalcev 300, sodnik Alujevič (Celje). Vodovodni stolp: Finžgar, Chva-tal, Rebolj 5, Farčnik 1, Podveršček, J. Nadižar, R. Švegelj, Avsec, Puhar, Ankerst, 2un. Vodovodni stolp je za naslov prvaka šele v dveh podaljških premagal Delfina. Čeprav je bil sodnik Alujevič bolj naklonjen Rovinjčanom, je vendarle zmagala boljša ekipa. - -dh V Kranju se je pretekli teden končalo občinsko prvenstvo v streljanju z MK standardno puško in MK serijsko pištolo za člane in mladince. Doseženi so bili poprečni rezultati, saj provizorično strelišče v kanjonu Kokre še zdaleč ni primerno za kvalitetnejše dosežke s takim orožjem. Poleg tegq standardnih MK pušk in serijskih MK pištol že več let primanjkuje, zato so tekmovalci prisiljeni, da se udeležujejo le pbveznih treningov, ki jih organizira ObSZ Kranj. Ob takih pogojih seveda upada tudi število nastopajočih. Tako je na prvenstvu nastopilo vsega 15 članov in 6 mladincev. Težko je torej pričakovati, da bi kranjski strelci po vsem tem na višjih tekmovanjih dosegali d6bre rezultate in boljše uvrstitve v ekipni in posamični konkurenci. Kljub temu pa velja omeniti dosežek mladinca Franca Peternela iz SD Sava (sin državnega rekorderja Franca Peternela), ki je s pištolo na 25 metrov pristreljal odličnih 267 krogov od 300 možnih in ima vseeno nekaj upanja na uspeh na republiškem prvenstvu. Rezultati — MK standardna puška: člani: 1. Malovrh 513 krogov, 2. Frelih (oba SD Iskra) 511, 3. Naglič (SD S. Kovačič) 506, 4. Rozman 481, 5. Cerne (oba SD Iskra) 480; MK serijska pištola — člani (50 m): 1. Malovrh (SD Iskra) 244, 2. Prestor (SD S. Kovačič) 235, 3. Frelih (SD Iskra) 234, 4. Poženel 229, 5. Peternel ml. (oba SD Sava) 218; MK serijska pištola mladinci (25 m): 1. Peternel ml. 267, 2. Rogelj a 223, 3. Lukež 205, 4. Poljanec 201, 5. Pavlin (vsi SD Sij) 195 itd. B. M. * ML* JHk Jg> 7 Sreda, 22. avgusta 1973 Posvet predstavnikov planinskih društev v Železnikih V petek, 24. avgusta, bo v Železnikih v Selški dolini redni posvet predstavnikov gorenjskih planinskih društev, na katerem se bodo pogovorili tudi o izvedbi letošnjega, tokrat že petega, tradicionalnega dneva planincev, ki ga bodo slavili letos 8. in 9. septembra po vseh krajih Gorenjske in ostalih krajih Sloyenije. Centralna prireditev pa bo letos v Bovcu. Na posvetu pa se bodo med drugim pogovorili o pripravah na zimsko in jesensko sezono. -an MAJDA SOPOTNIK, prodajalka v poslovalnici Državne založbe v Radovljici: »Prav tako kot v drugih prodajalnah, tudi v naši zbirke učbenikov za posamezne razrede niso popolne. Knjige, ki manjkajo, so večina še v tisku. Trenutno nam je zmanjkalo tudi zvezkov velikega formata. Teh še posebno veliko prodamo. Potrebujejo jih predvsem učenci višjih razredov osnovne šole in dijaki. Izbira torbic, peres, flumastrov, ovitkov in drugih šolskih potrebščin pa je velika.« L. Bogataj mmmmmmmmmmmmmmm Turnirja v Naklem V okviru praz-novanj krajevnega praznika Naklo je domači TVD Partizan organiziral dva spominska turnirja v rokometu in košarki. Na sobotnem turnirju v rokometu so prvo mesto in prehodni pokal osvojili rokometaši kranjske Save, medtem ko so pokal SZDL Naklo v košarki dobili košarkarji Kokrice. Izidi — rokomet: Duplje : Sava 8:8, Naklo : Duplje 10:23, Sava : Naklo 22:5; vrstni red: 1. Sava, 2. Duplje, 3. Naklo. Izidi — košarka: Naklo I : Ko-krica 36:45, Naklo II : Šenčur 23:40, Naklo I : Naklo II 54:42, Kokrica : Šenčur 34:29; vrstni red: 1. Kokrica, 2. Šenčur, 3. Naklo I, 4. Naklo II. Pokal mladincem Triglava Košarkarski klub Triglav v letošnjem letu praznuje 20-letnico svojega delovanja. V ta namen so v soboto in nedeljo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju organizirali kvaliteten mladinski turnir. Nastopila so moštva ljubljanske Ilirije, trboveljskega Rudarja, anhovskega Salonita in domačega Triglava. Po zagrizenih bojih in dobri košarki so prvo mesto brez težav osvojili mladinci organizatorja. Izidi: predtekmovanja: Triglav : Salonit 63:62 (20:34) Ilirija : Rudar 60:51 (31:26); finale: za 1. mesto: Triglav : Ilirija 83:55 (36:25), za 3. mesto: Rudar : Salonit 50:47 (22:22). Vrstni red: 1. Triglav, 2. Ilirija, 3. Rudar, 4. Salonit. - -dh Pešec na cesti V petek, 17. avgusta, nekaj'pred tretjo uro zjutraj se je na cesti drugeg , reda v Žabnici pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobil^ j Franc Kosec (roj. 1950) iz Škofje Loke je peljal iz Kranja proti Skofji Loki-Žabnici je pri hiši št. 5 po srečanju z nekim avtomobilom na kratki razdalj zagledal na cesti ležečega Janeza Starmana (roj. 1948) s Suhe. Avtomobil J Starmana povozil, nato pa ga je zaneslo v desno s ceste ha travnik. ; Starman je na kraju nesreče umrl, lažje pa je bil ranjen voznik Kosec. , sedaj še ni znano, zakaj je pokojni Starman ležal na cesti. Izsiljevanje prednosti V petek, 17. avgusta, nekaj pred sedmo uro zjutraj se je na cesti tretjeg® reda pri odcepu za Dvorje pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanj prednosti. Voznik osebnega avtomobila Franc Jerič (roj. 1946) iz Dvorij Je križišču ceste četrtega reda s cesto tretjega reda Cerklje—Visoko zavijal lev in pri tem izsilil prednost pred mopedistom Vilijem Žižkom (roj. 1938) ' Cerkelj. Pri trčenju je voznik mopeda padel in se laže ranil. Zdravi se v lju ljanski bolnišnici. Padel pred tovornjak V petek, 17. avgusta, okoli devete ure dopoldne je voznik pony ekspi^j Dušan Kopar (roj'. 1955) iz Kranja vozil po desnem pločniku od savsk*$ J mostu proti Laboram in tako prehiteval kolono vozil. Pri železniŠk^. | nadvozu, kjer je pločnik nekoliko dvignjen, pa je voznika Koparja zanaša j in padel pod tovornjak s prikolico, ki ga je pravilno po desni strani vozil s Kociper (roj. 1941) s Sp. Jezerskega. Huje ranjenega Dušana Koparja s . prepeljali v bolnišnico. Nezgoda motorista V petek, 17. avgusta, dopoldne se je v Lescah v križišču Letališke ceste Ulice kokrškega odreda pripetila prometnu nezgoda. Voznik motornega j Anton Fišer (roj. 1932) iz Ribnega je v križišču z Letališko cesto zavijal Tedaj pa je po Letališki cesti pripeljal voznik osebnega avtomobila dr. Ma j jan Zupane (roj. 1940) iz Radovljice. Ker je motorist vozil po sredini ces^iko j zadel v prednji del avtomobila in padel. Ranjenega so prepeljali v jeseni-' bolnišnico. Škode na vozilih je za 7000 din. Neprimerna hitrost Na cesti prvega reda n& Jesenicah se je v petek, 17. avgusta, opold^ pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa nizozemske registracij J Johan Marinus Keerevveer je peljal po klancu navzdol v desni ovi11. j prehitro, ko je zaviral, ga je začelo zanašati. Trčil je v robnik in padel. HUJ ranjenega so prepeljali v bolnišnico. Škode na motorju je za 5000 din. Ušel vlaku \t j V petek, 17. avgusta, nekaj pred deseto uro zvečer je Jože Simon1'. j (roj. 1953) iz Golfa št. 37 šel po Gorenjski cesti v Lescah in hotel preČKay' | železniško progo, čeprav so bile zapornice spuščene. Z jeseniške strani je P^a tedaj pripeljal vlak in strojevodja Tine Zupančič iz Boh. Bele je Simon^. j opozoril z zvočnim signalom, tako da je ta odskočil s tirov. Pri tem pa je Pa(1 si zlomil roko, ima pa tudi pretres možganov. Neprevidno čez cesto Na cesti prvega reda v Naklem pred gostilno Marinšek se je v soboto, $ s avgusta, ob 22.45 pripetila huda prometna nezgoda. Zunaj prehoda za pešce^ Živko Sankovič (roj. 1948) iz Kule Altagič, začasno je stanoval v Naklev J hotel čez cesto. Vtem je iz smeri Podtabor pripeljal Osebni avtomobil, ki gaA vozil Vinko Kogej (roj. 1919) iz Ljubljane. Kljub zaviranju je avtorno" pešca zadel. Živko Sankovič je obležal mrtev na kraju nesreče. Po nezgodi pobegnil . V soboto, 18. avgusta, ob 20. uri je na Stari cesti v Škofji Loki nezna^ voznik z mopedom zadel Antona Jankovca (roj. 1934) iz Škofje Loke, Jt j0 skupaj z ženo in znanci hodil po desni strani ceste. Za njimi je s precej*11 J j hitrostjo pripeljal neznani voznik mopeda in zadel Jankovca. Voznik mope^ ni počakal na kraju nesreče. Anton Jankovec je bil v nesreči lažje ranjen in zdravi v ljubljanski bolnišnici. Neprimerna hitrost V nedeljo, 19. avgusta, okoli druge ure zjutraj se je na Selški cesti n® j Bledu pripetila prometna nezgoda. Neznani voznik osebnega avtomohi'y ; last Nika Ažmana iz Kopra, je vozil po Seliški cesti proti pokopališču-bližini šole je avtomobil zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati, oplazi J^ drevo na desni strani ceste, nato pa po 35 metrih vožnje po travniku čein trčil v še eno drevo. V nesreči so bili ranjeni štirje sopotniki, ki jih je vozn . kdt avtostoparje vzel v avto v Lescah. Hudo ranjena sta Stane Ober (,r0Jj,; 1950) in Franc Potočnik (roj. 1950), oba z Jesenic, lažje pa sta bili ranJe Damjana Nadižar (roj. 1956) in Lidija Potočnik tudi z Jesenic. Voznik je P nesreči odšel neznano kam. Škode na avtomobilu je za 10.000 din. Vožnja po levi V nedeljo, 19. avgusta, popoldne se je pripetila v Radovni na ci^ Krnica—Krma pri hiši št- 31 prometna nezgoda. Voznik mopeda ^ . V,. Potočnik (roj. 1955) s Pernikov je brez vozniškega izpita peljal proti Gorjam. V nepreglednem ovinku se je zaradi vožnje po levi strani ce> zaletel v osebni avtomobil, ki ga je pravilno po desni strani-eeste pripelj^.j^ nasprotne smeri Stanko Miklavčič (roj. 1930) s Podnarta. V nesreči sta J> jj ranjena voznik Potočnik in njegov sopotnik Albin Cerne (roj. 1955). Prepe'J so ju v jeseniško bolnišnico. Nenadoma na cesto ^ V nedeljo, 19. avgusta, ob 18. uri se je na cesti drugega reda v Gorenji i pripetila prometna nezgoda. Voznik mopeda Venčeslav Krištan (roj.19 je Stare vasi pri Žireh je vozil proti Hotovljam. V Gorenji vasi pri hiši št- je nenadoma stopila na cesto pred moped Marija Pintar, stara 84 let, iz ^^o vasi. V nesreči je bila Pintarjeva huje ranjena in so jo pripeljali v ljubijo bolnišnico. L. ^' Strela ubila planinca V ponedeljek, 20. avgusta, ob 17.30 je v bližini planinske koče Doltf K Triglavu strela ubila Sergia Billea (roj. 1943) iz Trsta. Njegov tov ^ Umberto Colja (roj. 1941) iz Trsta pa je bil hudo ranjen. Pokojnika ranjenca so v dolino prenesli člani gorske reševalne službe iz Bovca. Na področnem tekmovanju za jugoslovanski nogometni pokal so gorenjske enajsterice odigrale prvo kolo. Doseženi so1, bili pričakovani rezultati, le Bled je prepričljivo v go-steh odpravil Trboje. Dve tekmi sta se končali brez borbe, ena po streljanju enajstmetrovk, dve pa s podaljškom. Izidi: Trboje : Bled 3:6, Jesenice : Bohinj 2:1, Plamen : Alples 0:3 bb, Kondor : Podbrezje 3:1, Triglav : Naklo 4:2, Sava : Reteče 7:0, Tržič : Šenčur 4:0, Lesce : Primskovo 9:10, Britof : Preddvor 3:0 bb, LTH : Ko-rotan 3:2. Pari drugega kola (25. avgust): Bled : Jesenice, Alples : Kondor, Triglav : Britof, Sava : LTH, Primskovo : Tržič. P. N. 543w štipendij v Želežarni Po podatkih kadrovske službe v železarni Železarna Jesenice podeljuje trenutno 543 štipendij bodisi za redni ali izredni študij. Tako je 217 izrednih štipendistov in 326 rednih. Železarna organizira tudi razne tečaje in seminarje, ali se njeni delavci le-teh udeležujejo drugje. V prvem polletju letos je 722 delavcev železarne sodelovalo v 34 tečajih, 644 v uvajalnih seminarjih, na seminarjih zunaj železarne pa je sodelovalo 136 delavcev. Razen tega se je poučevanja na delovnem mestu z izpitom udeležilo 313 delavcev. V železarni si vsako leto tudi prizadevajo, da bi za železarske poklice oziroma za šolanje v Železarsko izobraževalnem centru pridobili čim več mladih. Zato vsako leto organizirajo razna tekmovanja na temo o železarni, kvize ter oglede železarne. Tako je železarno obiskalo letos 28 razredov učencev osnovnih šol radovljiške in jeseniške občine ali več kot 800 učencev. D. S. Nov bazen na Koroški Beli V nedeljo, 19. avgusta, so člani prostovoljnega gasilskega društva na Koroški Beli izvedli mokro vajo ter izročili namenu nov gasilski bazen, ki so ga večinoma zgradili s prostovoljnim delom. Gasilski bazen je za gasilce na Koroški Beli velika pridobitev in so si ga že nekaj let želeli. D. S. V petek, 17. avgusta, dopoldne je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Frančiške Nahtigal iz Vogelj št. 72. Poslopje je bilo deloma zidano deloma leseno in je kljub intervenciji gasilcev pogorelo. Pogorelo je tudi 20 ton sena, 5 ton slame, 2,5 tone cementa, meter smrekovih desk ter razno poljedelsko orodje. Škode je za okoli 120.000 din. Ogenj je nastal zaradi trenja v rezilnem stroju, s katerim so rezali otavo. V četrtek, 16. avgusta, dopoldne je začel goreti kozolec last Valentina Jeriča iz Zg. Brnika št. 56. Ogenj je uničil kozolec ter otavo in oves, ki sta bila v njem. Škode je za okoli 4000 din. Ogenj je zanetil šestletni otrok, ki se je tam igral z vžigalicami. V ponedeljek, 20. avgusta, ob 23.20, je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Zofije Ogrin, Ajdovska cesta, v Boh. Bistrici. Gospodarsko poslopje, v katerem sta bili tudi dve garaži in mizarska delavnica, je v celoti pogorelo, pogorel pa je tudi kozolec. Vžgalo se je tudi podstrešje stanovanjske hiše, vendar pa so ogenj gasilci pogasili. Škode je za okoli 300.000 din. Vzrok požara še ni znan. — Na sliki: požar v Vogljah. — L. M. — Foto: F. Perdan odgovarjati, da knjig še ni, ker jih založbe še niso natisnile. Posebno veliko je povpraševanje po Prvem berilu. Vsak prvošolček si želi nove knjige. Starejši pa si že nekako pomagajo. Ali si manjkajoči učbenik izsposodijo ali pa kupijo rabljenega.« MARTA DEKLEVA, va-jenka poslovalnici Državne založbe v Škofji Loki: »Menim, da toliko učbenikov kot letos, prejšnja leta ni manjkalo. Nepopolne zbirke spravljajo v težave šolarje in starše, ki često od daleč zastonj prihajajo po stvari, ki jih otroci potrebujejo v šoli. Tudi za nas prodajalce ni prav nič prijetno, ko moramo nenehno Še slaba dva tedna in začelo se bo šolsko leto 1973-74. Za starše in šolarje pa se je skrb za šolo že začela. Treba je kupiti zvezke, torbico, copate in še več drugih bolj ali manj potrebnih stvari, ki jih nadebudni šolar hoče imeti v torbici. Se je letos ponovila slika prejšnjih let, ko smo zaman povpraševali po nekaterih učbenikih? Prav to nas je zanimalo, ko smo obiskali tri prodajalne v Kranju, Škofji Loki in Radovljici. ANKA GASSER, prodajalka v poslovalnici Mladinske knjige v Kranju: »Letos je prav tako kot prejšnja leta. Šolskih knjig imamo sicer dovolj na zalogi, vendar skoraj za vsak razred manjka ta ali oni učbenik. Še vedno sta v tisku Prvo in Drugo berilo prav tako nimamo Slovnice za 4. razred, petošolci zaman povprašujejo po učbeniku za spoznavanje prirode in družbe, ni Angleške vadnice za šesti razred, Zgodovine za sedmi in osmi razred in še nekaterih drugih. Založbe obljubljajo, da bomo knjige dobili že konec meseca ali najkasneje v začetku septembra. Z učbeniki za srednje šole nimamo težav. Skoraj vedno imamo vse na zalogi. Tudi drugih šolskih potrebščin je dovolj.«