DOMOLJUB
Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane tO Din. - Naročnina Stane Din za celo leto, za inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka t Din. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. — Telefon 2<J <>2
Današnja mladina in krščanstvo
Pogosto slišimo tožbe o današnji mladini. Mogoče, da so tc tožbe za posamezne kraje in dežele — neizvzete tudi naše razmere — povsem upravičene. Na splošno pa opazujejo modri možje, ki poznajo dejansko stanje mladine širom sveta, da je današnja mladina bližja krščanstvu kot rod pred 30 leti, pa tudi boljša kot ona mladina pred svetovno vojno.
V celoti je sodobna mladina manj racio-nalistična po domače bi rekli razumska, pač pa bolj voluntaristična, to se pravi, večjo važnost kot na razum polaga na vzgojo volje. Sodobna mladina je dalje bolj socialno čuteča, pa tudi bolj naravna (zlasti je padlo med mladino uživanje opojnih pijač). Tisto nagnjenje do presojanja in obsojanja vseh stvari, ki je I mladini vedno lastno, je bilo pred vojno bolj j revolucionarno, ošabno, izzivajoče, sedaj pa postaja bolj stvarno, trezno in umirjeno. V današnji mladini moremo vsepovsod opazovati neko idealno hrepenenje, vse pa seveda pr.de na to, kdo bo imel in kdo ima na vajetih tudi sodobno mladino. In kar velja na splošno o današnji mladini, velja še prav posebno za I katoliško mladino. Njeno duševno razpolože- I nje je mnogo boljše kot je bilo mladine, ki I je živela okrog leta 1900, zlasti moramo z ' veseljem naglasiti s kakšno ljubeznijo se okle- ' pa na splošno po vsem svetu katoliška mla- j dina presvete evharistije in liturgičnega gibanja. Današnja mladina hoče iti bolj na globoko in odstran'ti tisto plitvo krščanstvo ki so ga v polpretekli dobi mnogi živeli iz gole zunanje navaie. Neka vesela zavest, da bo
katolištvo prišlo na celi črti do zmage, napolnjuje srca današnje katoliške mladine. Tako piše o sodobni mladini nemški pisatelj M. Prem v zadnji Kirchenzeitung Prav do istega zaključka prihaja naš slovenski vzgojni pisatelj dr. Stanko Gogala, ki naglaša v .»adnjern času med drugim sledeče: ».. Če si ogledamo sodobnega mladega človeka do krščanstva, najdemo, da mu je bližje kot si mogoče sam misli, pa če se tega tudi ne zaveda. Prav gotovo ga njegove težnje za katere v mnogočem ni sam odgovoren, ne odtujujejo načelno od krščanstva. Treba mu je seveda le ene osnovne usmerjenosti, to je vere v božji izvor krščanstva, po kateri bi v svojem resnem iskanju odgovorov na življenske probleme spoznal, da v krščanstvu mora biti resnica. Sicer pa je tudi vsa usmerjenost in razrvanost naše dobe taka, da mlad človek nehote uvidi, da nič človeškega ne traja večno, da se vse menja in izpreminja iz dneva v dan, in da v različnosti saino človeških odgovorov nastajajo življenske zmede, ki ne morejo dolgo trajati. Že to spoznanje, ki je danes mas-sikateremu mlademu človeku dano na neposredni način, mu vrača ali pa nanovo ustvarja vero v božje nauke, v božje razodetje, v krščanstvo, v katoliško cerkev. Vse krščansko občestvo pa je dolžno, da po svojih najboljših močeh podpira to vero v božje resnice v mladem človeku, predvsem z lastno močno vero in s trdnim zaupanjem, da je krščanstvo postavljeno na skalo, ki se nikdar ne bo zrušila.
Bojevniki pred važno odločitvijo
Od mnogih strani nas sprašujejo, kakšna je prav za prav razlika med bojevniki in borci. Radi jasnosti pojasnjujemo na kratko tole: Bojevniki so pri nas v Jugoslaviji ustvarili neko pristno bojevniško gibanje ter se kulturno in dobrodelno udejstvujejo. V Sloveniji so postavili do 150 spomenikov vojnim žrtvam ter so s tem dokazali, da cenijo visoke kulturne vrednote, da se zavedajo iskrenega tovarištva, ki so ga dolžni spominu v svetovni vojni padlim in umrlim vojakom, in da izpričajo, da so slovenski fantje in možje branili slovensko zemljo ter jo ubranili pred zasedbo in upostošenjein. Bojevniki skrbe tudi za svoje onemogle tovariše, vojne vdove in sirote. Organizirani so v skupinah bojevnikov, ki so nadstrankarske in nepolitične organizacije. Bojevniki so enodušno za svobodo, pravičnost in mir, ker se zavedajo, da brez človečanske in državljanske svobode, brez resnične pravičnosti v vsakem oziru in brez trajnega miru ni mogoča zdrava skup-
nost. Odločno zastopajo bojevniki krščanska načela. So za zdravo demokracijo, vendar ne za ono laži-demokracijo, po kateri bi lahko nekateri izkoriščevali državo in odirali ljudstvo. Bojevniki so za poštene tajne volitve, za svobodno stvarno besedo in za to, da dobi vsak stan svoje pravice. Zahtevajo najširšo decentralizacijo vse državne uprave in za enakopravnost vseh državljanov. Kot sinovi slovenskih mater zahtevajo za svoj slovenski narod vse narodnostne in kulturne pravice povsod, kjer bivajo Slovenci.
Združenje borcev Jugoslavije (»Boj«) je nadstrankarski pokret za duhovno in stvarno pripravo narodne in državne obrambe. Zdru-žeuje ima sicer po pravilih precej sličen namen kot skupine bojevnikov, vendar hočejo posamezni člani bojevnike usmeriti po fašističnem vzorcu. Člani starega odbora »Boja« so pri vsaki priložnosti nastopali kot fašisti, poudarjali so načelo močne roke in so tudi v pravila osrednje organizacije »Boja« v čl. 6.
vstavili določbo, da osrednji izvršni odbot lahko sprejem vsakega člana katerekoli skupine prekliče in razveljavi, kar je popolnoma nasprotno duhu resnične demokracije.
»Boj« je bil dosedaj pokret, ki je združeval v sebi razne skupine, katerih člani so se glede političnih in svetovnonazornih vprašanj v marsičem ločili, so pa v bojevniškem pokretu stopili skupaj, da se bore za to, kar je vsem skupnega, Kot tak je imel >Boj« lep delokrog in pri tem delu je užival simpatije tisočev in tisočev Slovencev, ki jim je vsled razmer bilo nemogoče svobodno nastopati v javnem življenju. Take simpatije uživajo bojevniški pokreti tudi v drugih državah, zlasti na Francoskem.
Naš »Boj« pa s tem ni bil zadovoljen. Omenili smo že, da so se zadnje čase vršila ' pogajanja zasiopnikov »Boja« z raznimi sorodnimi organizacijami na bratskem jugu, katerih posledica je bil sklep, da preide »Boj« skupno z onimi na izrazito politično polje. V kratkem smemo pričakovati novico, da »Boj« ni več pokret, ampak politična stranka.
V nedeljo; dne 20. januarja se bo v Ljubljani vršilo zborovanje delegatov Boja«, kateri naj bi potrdili sklep vodstva, da preide »Boj« popolnoma na strankarsko- politično | Polje.
1 Članstvo »Boja«, zlasti pa delegati, ki so j bili dosiej politično že opredeljeni, 1 odo stali i v nedeljo pred važno odločitvijo. Dolžnost delegatov je, da se pred tako važno odločitvijo posvetujejo s članstvom svojih krajevnih organizacij in da glasujejo na zboru tako, kakor bo želja članov. Iz zaupne okrožnice »Boja«, ki jo imamo pred sebe"j, je jasno razvidno, da namerava »Boj« prekinili zveze z vsemi političnimi skupinami, tudi s prijatelji dr. Korošca — in ua' njihov račun sam splavati na površje. Besede govornikov na zborovanju in na predsestanku delegatov bodo navidezno zvenele morda drugače, a ne smemo se dati prevarati lepim besedam, kajti resnica, ki jo zgoraj pribili, drži.
■ Nam je zeio žal, da smo o »Boju« mora!, zapisati te besede. Oddaljil se je pač s tem korakom daleč od one točke, kjer ga je rado videlo slovensko ljudstvo. Izzval je s tem ko rakom odločitev, ki nas bo vodila vsaksebi.
Za naše prijatelje delegate veljaj v sobote in nedeljo to-le načelo: Brezpogojno vsi delegati na zborovanje! Pri glasovanju zastopajte stališče, da prehod »Boja« na politično polje pomeni prekinitev vseh zvez z »Bojem«. Kdot bo glasoval »za«, naj se zaveda, da je s tem prekinil vse zveze s politično skupino, ki ji je doslej pripadal.
Nedeljska odločitev bodi tudi merodajn« za vse naše prijatelje po deželi, ki so sicer člani »Boja«, so pa politično že drugače opredeljeni, kakor bo »Boj«. V slučaju, da bo »Boj« prešel na strankarsko - politično polje, mu bo treba dati za vselej slovo
razgled po svetu
V cerkvah so plesiščis m kino
Msgr. Paskval D laz, nadškof mesta Menila, je poročevalcu ne\vyorškega lista »Times t dal te-le izjavo:
Mehiške oblasti so uradno v enem letu razlastile 150 cerkva in kapelic, iz 11 zveauih držav so izgnali prav vse duhovnike.
Vse ljudsko šole v vsej Mehiki so od šolskega nadzorstva dobil« dopis, v katerem je sporočeno, da ne bo smel delali skušnje noben učenec, ki ue bo hotel podpirati inarksističuih vzgojnih metod. Za katoličane je položaj mnogo hujši kakor je bil leta 1926. Duhovniki ne sinejo več. deliti svetih zakramentov, ne sinejo brati svete maše, ne smejo oznanjati božje besede. Z eno besedo: Vsako versko udejstvo-vaoje je zliočin.
Tako zvane ustavne garancije vemke »vo- ; !>ode so poslale laž. V Qunratreru iu v luno- | gih drugih deželah sme biti en duhovnik na j vsakih 100.000 katoličanov. Zato je fizično ue- j mogoče, da bi mogli duhovniki izvrševati duš- ! no pasti rstvo. V okraju Mehiko (mesto), ki | več ko eu milijon katoličanov, je dovoljenih j le deset duliovnikov. t
Zato pa versko navdušenje katoličanov da- i leč presega sovraštvo sovražnikov. V zadetku i novembra je mehiški škof bLrmoval več ko 30.000 otrok ia odraslih. Povsod tam, kjer se še bere kaka sv. maša, katoličani v velikem številu pristopajo k sv. zakramentom in si e sv. Evharistijo krepčajo duše.
Brezverci mesta Mehiko so v zaplenjeni cerkvi napravili osrednji urad. Cerkev so zaplenili, češ, da je župnik v pridigi ministre imenoval brezbožnike.
Kjer so prej visele podobe križanega pota, vise sedaj podolie predsednika Itodegueza in drugih voditeljev narodnih revolucionarjev. Klopi so postavili vzdolž ob stenah.
Cerkvena ladja je plesišče, na kor pa so postavili filmski aparat! — Proti temu tiran-etvu so katoličani vse province dvignili dostojen protest. Toda tudi "protesti preti samosil-niStvu niso več dovoljeni. Policija je v posameznih mestih razgnala zborovanja. Kolikor mi je znano, je padlo deset mrtvih iu 27 ranjenih.
V Durangu so zaprli duhovsko semenišče. Poslopje je sredi noči nenadno zasedla policija. Duhovniki in gojene! so morali v četrt ure zapustiti semenišče. Mestni prebivalci pa so bili prijaznejši ko kriminalni uradniki ter so duhovnike in dijake sprejeli pod svojo streho.
Katoličani se izseljujejo v goste gozdove britanskega Hondurasa ter tam iščejo miru in pokoja, katerega jim domovina ne da. Čeprav mehiške oblasti lo uradno tuje, vendarle se izseljevanje nadaljuje.
Sedaj vidite, kaj poslane iz svobode kake dežele, če v njej dobe vodstvo ruski brezliož-| niti ter vero preganjajo, kakor se jim zljubi.
Medtem pa, ko naši bratje in sestre ziuadi svoje vere trpe iu morajo umirati boez tolažbo svelih zakramentov, vse svetovno ča»«j|«sje skrivnostno molči. Ogromne vsote izdajajo za mednarodne sporlne prireditve, m klice Li-sočev katoličajiov, ki kličejo ua pomot', ker so liodisi v Mehiki bodisi v iiusiji postali žrtev hudičevega sovraštva proti Bogu, za te klice pa ima svetovno časopisje gluha ušesa.
Protesfirfltho preti atentatu na mednarodno pravo, proti mednarodnemu škandalu mehiSkega preganjanja vere. protesliraino pa tudi proti molku velikih tiskovnih agencij in proti Zvezi narodov, ki se skriva za pakt, češ, da nima pravice poseči vmes. Ameriški škofje so na zadnji seji v \Vasliiiigtomi preganjanje vere najostrejše obsodili. Kardinali, nadškcfje in škofje so izdali slovesen protest proti proti-krščanskemu nasilju mehiških oblasti. Ti ameriški škofje niso protestirali le kot bralni o i in varuhi ameriških katoličanov, marveč tudi v imenu katoličanom iz drugih delov sveta.
Nihče nima pravice biti brezbrižen do žalostnega stenja v MeluiM, kjer breabožneži skupaj s framazoni izvršujejo strahovlado. Komunizem se po vsem svetu širi kakor oljnat madež. In vendar svetovno časopisje ne more svojega glasu pridružiti našim.
Bodočnost krščanstva je v nevarnosti. Katoličani vsega sveta, prosimo vas, spominjajte se svojih trpečih bratov dn sestra v Mehiki!-'
Francosko-italiianski sporazum
Italijanski ministrski predsednik Musso-lini in francoski zunanji minister Laval sla se te dnu sestala v Rimu. Razpravljala sla o raznih vprašanjih, ki so bila doslej sporna med obema državama. Diplomate delajo tudi tajne sklepe, zato je gotovo, da vsega, o čemer sla govorila, tudi oba imenovana državnika nista obesila ua veliki zvon. Časopisje piše, da sta se Muasolimi in Laval v glavnih točkah sporazumela. Italija dobi nekaj francoske zemlje v Afriki in še nekatere ugodnosti v tem delu sveta. Morda nla tudi kaj Abesinijo omenjala. Kar se tiče Srednje Evrope, oziroma njene ureditve, pa sklepi v Rimu niso jasni in so najbrž še odvisni od soglasja Male zveze. — Zunanji ministri, češki dr. Beneš. naš Jevtič in romunski Titulescu so se te dni sestali v Lju i,'aui in so razpravljali o zadnjem rimskem dogovoru in še o drugih važnih vpraša-
njih. Konferenc« je vzela rimski dogovor na znanje s pripombo, da hoče sodelovali za mir, a vendar odločno braniti koristi svojih držaiv. Diplomatska trojica je bila v Ljubljani dobro razpoložena, zato sklepajo, da franoosko-ita-lijanski ejMirazum državam Male zveze ne bo v škodo.
BANKA BARUCH
l$ Hiše Laioucite, Pariš
^fM.r.eiM,.|e' denar V lM0OSl«.VllO
najhitreje In po najboljšem dnevnem kurzu.
Vrši vse bančne posle najkulantnsje. Poštni uradi v Belgiji. Franciji, Holandiji in Luksem-burgu sprejemajo plačila na naSe čekovne račune•
N»	s*d '«"1« UIKNUIIBOB«: SoJ«S7
l«a zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nakaznice,
KATOLIŠKA CERKEV
s V boju. Iz Mehiko poročajo o krvavih pokoljih, ki jih pripravljajo bres&božni snei«. listi proti katoličanom. Nedavno eo med božjo službo napadli vernike in jih pel ubili. Med tem pripravlja mehiška vlada nov« proHver«ke ukrepe proti Cerkvi, ki se ostro hrani pred napadi marksistov iu prostozidarjev. — ob takih slučajih nam prihajajo v spomin besedo velikega njenega Ustanovitelja, ki je svoji Cerkvi obljubil zmago nad peklenskimi vrati. V boljševiški Rusiji in hitlerjevskii Nemčiji se vrši boj proti Cerkvi z nezmanjšano silo naprej, dočim so se tainošnjim mogotcem morale uklonili tudi ostale sile. Končno pa je vsa cerkvena zgodovina veličastna poveslnica, ki prikazuje Cerkev po vsakem, še tako ostrem boju kot zmagovalko in rešiteljico.
avstrija
s Kanclerjev« obljube za leto 1985. Na
Novo leto je govoril )>o radiu zve/ni kancler ter o4» tej priliki razvil vladni delovni načrt. Med drugim je omenil: Predvsem bo avslrij-ska vlada skrbela za ugoden razvoj gos|K)dar-stva iu bo zalo podpirala stremljenja za zaposlitvijo brezposelnih, državni prispevek za gradnje cest lw v novem letu podvojen, gradilo se bo pri pošti in železnici ter izvedla elektrifikacija železnice v Visi kih Turah. V avgustu tekočega lela bo otvorjean cesta črez velika Klek, kar bo nedvomno dvignilo v deželi tujski promet. Utrdili in krepili bomo avstrijsko kulturo, posebno mladi avstrijski rod hočemo ozko navezali na domovino in očetnja-vo. Preusmerjanje šolske vzgoje v katoliškem in avstrijskem smislu se bo nadaljevala. Hočemo še političnega in socialnega miru, zalo hočemo govoriti in se razgovarjati z vsakomur, uiti za pe<l pa se ne odmaknemo od smeri, ki jo je določil kancler dr. Dollfuss.
s Razno. Celovški g. knezoškof je imenoval za duhovne svetnike sledeče gospode župnike: Tomaža Ulbinga v Skcčidolu, Alojzija Vavlija v Selah in Valentina Brandsrffitterja v St. Rupertu pri Veli koven* Iskreno čestitamo!
—	Vlada je dovolila 135 vagonov počen jene rži za Koroško za razdelitev v krajih polrebe.
—	Pogorelo je gospodarsko poslopje Pavličevo v Goricah pri Pokrčah.
RUSIJA
s Tudi boljševiški sovjeti ne uidejo Njegovi sodbi. Med maloštevilne države, lui so se nedavno upale v švicarski Ženevi glasovati proti sprejemu komunistične Rusije v Društvo narodov, je bila tudi Holmidjja. Da se maščuje, je ukazal ruski samodržec Stalin zapreti katoliško cerkev, Iti je pripadala holandskenui poslainištvu v PfJtrogradu (Ljeningradu). Boljševiški židovski tlači tel ji rusikega naroda hočejo preurediti to cerkev v kavarno. Vendar Kristus Kralj še veduo živi ln ni več daleč čas, ko bodo slali ludi boljševiški sovjeti pred Njegovo sodbo.
švedska
s Izumiranje naroda pod marksističnim vodstvom. Na vsem Švedskem je največjo pozornost povzročil govor voditelja švedskih konservativcev, ki ga je imel p0 svečani otvoritvi novega zasedanja parlamenta. Vodja konservativcev je opozoril na alraSni p®dee porodov
Novi poveljnik japonske vojne mornaric* je postal admiral Sankiki Takabaši, ki ga vidimo na krovu admiralske ladje »Vamaširo«. S tem je prevzel odgovornost za narodno obrambo na morju, ki bo — kot tadeva vsega japonskega naroda — v let i It in 1936 ojačena z modernimi ladjami
?-nadstropna nova z.grmlbn se je podrla v Mi
lanu. Pod razvalinami je pokopalo (5 deluvcev, izmed katerih jih je 5 ubilo.
AMERIKA
s 25 letni škofijski jubilej kardinala Mun-deloina. Cikaški nadškof, kardinal Jurij Muu-delein je nedavno obhajal '25 letnico škofijskega pcsvečenja. Pri sla vnos ii j« bilo naw.očih 1 nad 50 tisoč vernikov, mnogo duhovščine, 84 fikofov in 12 nadškofov. Jubilantu je poslal primerno čestitko tudi sami sv. ofe Pij XI. Kardinal Mundelein je za svoje višje pasliirske elužlie mnogo storil za katolišk.i napredek in poglobljenje verskega življenja v svoji nadško-fiji. Največje delo njegove višje pastirske služ- j be pa je bil vsekakor veličasten evharistični j kongres v Chioagu. Sezidal je veliko semenišče ; za vzgojo duhovniškega naraščaja in je sodeloval pri oživotvorjenju mnogih katoliških socialnih ustanov. Bog blagoslavljaj prevzviše-iiega gospa jubilanta ludi v bodoče!
drobne novice
Zvezo muslimanskih držav (Turčija, Irak In Afganistan) hoče ustanoviti Turčija.
20 admiralov so na Japonskem upokojili,
ker so zagovarjali pomorski sporazum 7. Anglijo in Ameriko.	.
Nova Zelandija ne uvede splošne vojaške dolžnosti, je izjavil tamkajšnji vojni minister.
Četrti vseevropski kongres bo od 16. do 18. maja na Dunaju.
Kraljevska smučarja. Belgijska kraljeva dvojica. kralj Leopold in kraljica Astrida se smučata v okolici St. Moritza v Švici.
Velika nesreča v rudnika Trepeti"
Na praznik sv. Treh kraljev se je v rudniku »Trepča«, ki leži blizu Kosovske Mitro-vice, dogodila strašna rudniška nesreča, pri kateri je izgubilo življenje 5 nesrečnih rudarjev. Rudarji so kakor po navadi razstrelje-vali plasti cinkove in svinčene rude. Ob priliki eksplozije mine se je odkršila tako velika plast rude, da je zasula cel rov ter pod seboj pokopala rudarje, ki so bili tedaj na delu. Vodstvo rudnika, ki ga imajo v rokah Angleži, je organizralo takoj reševalna dela. Dosedaj so izkopali izpod zasute plasti štiri mrtve rudarje. Peti rudar Slovenec Alojzij Struna iz Metlike, leži še vedno zakopan pod težko rudo.
ter s .številkami v roka dokazal, da število prebivalstva na Švedskem nazaduje z orjaško na-giico. V teku zadinjih 10 let je število porodov na Švedskem padlo ravno za polovico, je dejal govornik, in ni težko predvideti, kakšne usodne posledice l>o ta kuga imela švedski narod. Da se reši narod od izumirajijja, je potrebno, da se storijo nujni ukrepi zn sklenitev večjega števila zakonov, mladim ljudem jc treba omogočiti, da pridejo do sredstev, ki bodo dovoljtia za vzdržavanje otrok. Staršem naj dajo mesta in država podporo za deco. Zlasti na roko je treba iti družinam, kii imajo večje število otrok, da tako spoznajo vse predmeti, ki jim jih nudi mesto tal država.
Vsako rodbinsko ime mora v Turčiji imeti poslej turško končnico.
Potopil se je veliki ameriški parni k »Ha-vana«.
Zaradi zlorabe zaupanji je bil obsojen bivši francoski min. predsednik Marsa! na 18 mesecev ječe.
Potros jo popolnoma uničil turško vas Gundogan pri Erdeku.
7 ponesrečenih mornarjev so požrli morski volkovi blizu Havane pri otoku Kubi.
Božji blagoslov in kmetska roka vzdržujeta vso domovino.
Stran ae	»DOMOUUIT, dne 10. januarja 1033.
ka J Je nove g a
Par številk iz ljubljanske bolnišnice
V lelu 1934 je bilo v ljubljansko bolnišnico sprejetih 23.808 bolnikov, od teh moških 13.129 in 10 679 žensk. Na prvi kirurški (izre-zavanje bolnih udov) oddelek je bilo sprejetih 3275 moških in 2236 žensk. Na drugi kirurški oddelek je bilo sprejetih 2911 moških in 1750 žensk, na interni oddelek (za notranje bolezni) (819 moških in 1776 žensk na otološki oddelek (ušesa, grlo, nos) 900 moških in 903 ženske, na dermatološki oddelek (za kožne bolezni) 1136 moških in 888 žensk, na očesni oddelek i 1357 moških in 1236 žensk, na infekcijski oddelek (kužne bolezni) 285 moških in 328 žensk, i na nevrološko - psihiatrični oddelek (živčno- i
V črnino zavite značke in „Pohod"
Pohod«, glasilo nacionalistov, pove včasih tudi kakšno pametno in resnično. V zadnji številki krtači tiste nacionaliste, ki v dnevih žalovanja za pokojnim kraljem prirejajo razne plesne zabave celo po sokolskih domovih. Med drugim poučuje »Pohod, svoje brate takole:
Sami iz sebe in iz svoje proste volje moramo dokazati domovini in tujini, ali smo vredni svobode, ki jo uživamo v svoji lastni državi in ali znamo občutiti vse udarce, ki so naperjeni proti tej državi, njenemu obstoju in njenemu prospehu. Dokler se ne borno povzpeli do takega razmerja, dokler gledamo na to državo skoraj tako, kot smo gledali na
Zagrebški nadškof-pomočnik dr. A. Stepinae je o božičnih praznikih izjavil o pomembnosti katoliškega tiska in o naših dolžnostih do njega naslednje: »Sovražniki katolicizma hočejo iztrgati iz duše našega naroda vero. Ker so po besedah Zveličarjevih ..sinovi tega sveta modrejši ko sinovi luči«, se-poslužujejo v dosego svojih ciljev najmodernejših sredstev, med katerimi zavzema prvo mesto tisk. Ali bomo katoličani to gledali križem-rok? Mislim, da je dolžnost vsakega katoličana, da podpre z vsemi močmi katoliški tisk,
ZAHVALA
Opravi »Domoljuba« — Ljubljana.
Podpisana se zahvaljujem za takojšnje izplačilo požarne podpore v znesku 1000 Din, ki ste mi jo izplačali v treh dneh, ko mi je 7. t. m. pogorela hiša in gospodarsko poslopje. Ker nas »Domoljub« ne poučuje samo s koristnimi nasveti, temveč nam priskoči ob požaru tudi z denarno podporo na pomoč, priporočam, da si ga naroči vsaka slovenska hiša.
Marija Berčič, posestnica v Zabnici št. 27.
Naročniki, pohitite s plačilom naročnine na »Domoljuba«. Kdor do konca januarja ne plača celoletne naročnine, nima pravice do podpore za slučaj požarne nesreče, 4'
duševne bolezni) 668 moških in 705 žensk, na oddelek za tuberkulozne (jetika) 384 moških in 428 žensk. Odklonjenih je bilo lani 3250 bolnikov, in sicer dve tretjini zaradi pomanjkanja prostora in ena tretjina zaradi lahkega značaja bolezni. Sedem bolnikov je umrlo med prevozom v bolnišnico in jih je bolnišnica odklonila. V bolnišnici je lani umrlo 488 bolnikov in sicer 276 moških in 212 žensk. V primeri z letom 1933 so zanimive naslednje številke: leta 1933 je bilo sprejetih manj bolnikov, namreč 21981, in sicer 11.981 moških #in 9699 žensk. Umrlo pa je več bolnikov, namreč 665, od teh 298 moških in 292 žensk.
bivšo Avstrijo, tako dolgo se ne moremo trkati na svoja prsa, pa naj nosimo v svojih gumbnicah značke še tako nacionalnih orga-nicacij in naj bodo te značke še tako v črnino zavite. Z dejanji se kažejo čustva, z dejanji se zlasti kaže udanost svojemu lastnemu narodu. In teh dejanj pogrešamo pri svojih bližnjih mi, nacionalisti!« — Tako je, v dejanju se mora pokazati ljubezen do naroda in države! »Klerikalci* ne hodijo po plesih, ampak šparajo, da odrajtajo državi kar ji gre. Kdo je torej boljši nacionalist in državotvorec?
%7f	prvovrstna po najugodnejših
W M i^l	cenah liupde pri
mmu^—mm—mm—m Centralni vlitimi y Ljubljani
j ki je eno najuspešnejših sredstev, da se na-\ šemu narodu ohrani katoliška vera, Dolžnost ; podpirati katoliški tisk, danes ni manjša, ko graditi cerkve. Ko se nahajamo na začetku ! novega leta, želim vsem katoličanom, da s
1 starim letom odvržejo od sebe staro brezbriž-i nost in malomarnost napram katoliškemu tisku | ter da z novim letom obudijo v sebi novo vne-j mo za katoliške liste. Ako se nam posreči v novem letu okrepiti in razširiti ter kratko rečeno ustvariti mogočen tisk, bo to najsrečnejše leto.«
bitki pri Kustoci je ostalo le 13 mož zdravih od stotnije, pri kateri je bil on. Med njimi je bil tudi on. Želimo mu še veliko let.
d 75 letnico rojstva je praznovala liogo vilčeva mama na Črnučah.
DOMAČE NOVICE
d Val mraza, ki je prišel iz Rusije, je zajel te dni tudi naše kraje. Najhujši inraz je na Poljskem in v vzhodni Romuniji. Na Polj. skem je 25, v Hotnuuiji pa celo HO stopinj p(Kj ničlo.
d Nova skupščina novim poslancem. Te
dni so poklicana oblastva pregledala novo stavbo belgrajske narodne skupščine in ugotovila, da je treba še 4.") milijonov dinarjev za končno ureditev stavbe. Računajo, da bo nova stavba končno dokončana do jeseni, oziroma do prihodnje zime. Ker poteče doba se-(lanjilt narodnih poslancev v letu 19i(5., je mulo verjetno, da bi te poslance doletela sreča, da lii sedeli v novi stavbi. Skupščina je torej namenjena novim poslancem. Kakor znano, so stavbo zae»ii graditi že pred vojno; vojna je delo prekinila. Strokovnjaki sodijo, da je sejna dvorana premajhna; stavba je bila prvotno numenjena samo srbski skupščini.
d Novi kraljevi udjutauti. Za prvega ad-jutanta Nj. Vel. kralja je postavljen divi/.ijski general Yojin Colak-Antič, dosedanji inšpektor konjenice. Zu adjutanta Nj. Vel. kralja sla postavljena inženjerski brigadui general Dušan Božič, dosedanji poveljnik pionirjev, in pehotni polkovnik Radovan Popovie, dosedanji razredni starešina nižje šole vojne akademije. Svoje dosedanje dolžnosti pa so razrešeni divizijski general Milan Ječmenič in topniški polkovnik Dušan Stojanovič, ki sta oba stavl jena na razpolago ministru za vojsko in mornarico.
d I^redbo o vojnem svetu priobčuje nedeljski »Slovenec« z dne lii. januarja 10115. Vojni svet je posvetovalni organ ministra za vojsko in mornarico v vseh važnejših vojaških vprašanjih.
-• Pri pomanjkanju teka, nakislem pehanju, slabem želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v črevih. vzdigovanju. motenju pri prebavi, izpuščajih, srbečici osvobodi naravna »Ffni-Jose!« grenčica telo vseh nabranih gnilobnih strupov. 2,e stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Franz-Josef« voda Dopolnotna zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
osebne vesti
d Imenitna poroka v belgrajski katoliški cerkvi. Te dni se je poročila v cerkvi Kristusa Kralja gdč. Angelija Nedič, hčerka armij-skega generala in šefa generalnega štaba g Nediča s pehotnim poročnikom g. Josipom Vukičem. Bilo srečno!
d Za predsednika poslanskega narodnega kluba, ki ga ni zamenjati z Jugoslovansko narodno, pa tudi ne z Jugosl. nacionalno strau-ko, je bil izvoljen bivši minister Precca.
d 94>tnie<> rojstva je praznoval Janez Blatnik iz Drasče vasi, župnija šmihel pri Žužemberku. Njegova žena Jožefa roj Smre-kar pa bo 27. marca izpolnila 60 let. Na jsve-tega Jurja dan minulega kta sta praznovala 00 letnico poroke. Leta 1966. je bil Blatnik že kot rezervist poklican v vojsko ua Laško V
d Dela pri vodovodu v Metliki dobro napredujejo in je upanje, da bo vzlic skalnatemu svetu napeljava letos gotova.
d Žc je dograjen veliki železni most čez Kolpo pri Metliki. Most je več kot poldrugi meter višji prejšnjega lesenega. Nasipi na kranjski in hrvatski strani pa še niso gotovi.
d 835 novih stanovanj je bilo dograjenih preteklo leto v Zagrebu.
d Lotili občni zbor invalidskega združi--nja je bil ono nedeljo v celjskem Narodnem dom-' Invalidi so zahtevali izvrševanje zakonskih določil iz leta 1929. Izvoljena je bila dosedanja uprava z majorjem Orb m na čelu.
d Zadnja leta vedno bolj pada promet v pristanišču v Sisku. Medtem, ko je bil promet se pred leti tako velik, da je bil Sisek na četrtem mestu med jugoslovanskimi rečnimi pristanišči, je padel sedaj tako globoko, da je lani znašal samo 18.000 vagonov, medtem ko
Najuspešnejše sredstvo 2 a ohranitev vere
»e leta 1988. znašal 66.000 vagonov. Pristaniške v VStotea r«HMkqjB vefiitae te *& tega, aJkc bo soioSno izvesti pggkfe^enj« Seve to Kolpe. Ve« premet na Savi te Kolpi eo teui opravke ladje pod jugoalovansSrs «aritav*.
d tete 4r«atem »Mvalee« m je vršil pretekli teden pri »ftestioi« v i^ubijstU. Zelo zanimiva so bfla pere&Oa pesmntrzirili odsek »v, kakor pfjrntnmaTskafia, Jcmi®«^-akega, ptičjer-ejskega in dragih. Xa predsednika Je bil zopet izvciljen g. A. Lap, mestni vrtnarski ravnatelj.
d «&*m trn**-* je eklskale v 1. mi. greV V aagrefcSkih hotelih in prenočiščih je bilo med ineeemei največ Avstrijcev, Slede pa jim Čeh oslova k i, Nemci, Madjari in Italijani. Saših državljanov je priSlo v Zajfrefo S0.fX.-K), tujih državljanov pa 23,000. Po mese-oiii je bil v Zagrebu največji tujski promet meseca septembra.
d Ctgrevalaieo odpreje za brezposelne brezdomce v prostorih Ljudske knhinje v Mariboru. Tam dobe hrezponelni opoldne kosile, popoldne pa kruh s čajem.
d Dve tri e čekovnem premetu. Ce preračunamo Število računov na Število prebivalstva, potem je v Ljubljani največ računov: 858 na lfl.OOO prebivalcev, »ledi Maribor s 175, Zagreb 160, Sarajevo 123, Belgrad 124, Skoplje 87, Osjek 81 itd. Po banovinah pa ee razdele računi na 10.000 prebivalcev, Belgrad z Zeniunom in Pančevom 110, dravska banovina 52, savska 18, primorska 10, donavska 9, drinska 9, vardarnka 7, zetska 6, moravska 6, vrbaska 3, v vsej državi 17.
d G. knezoškof dr. t^regorij Rož man je na praznik sv. Treh kraljev ob veliki udeležbi športnikov in ostalega 'naroda blagoslovil novi smučarski dom, fci g« je zgradi? na Polževem pri Višnji n<m tntnošnja športni klub »PoSi«.
4 Krn kapelica aa ijubljaa&em Barje je bila blagoslovljena dne <6. januarja 3935. Na posebnem zložljive® oltarja je opravil prvo «lu8bo IK>žjo troa-vski župnik in pisatelj geap. Finčgar.
d Pri isiujaeu sledi na kozarec naravne »Fraa»-Josefove< greočice, popite zjutraj nn tešče, brez truda izdatno rolrebljeaje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
d V peraeč aeraposiraim. Snoialni odbor aaestsiega sveta v Zagrebu je aldenii, da bo zaposlil pri javnih delili, ki jih bo plačeval i»s socialnim dušikom« samo tiste nezaposlene delavce, ki bivajo najmanj tri let* v Zagrebu. Plačani bodo po 3 Din »a uro. Sanici bedo delali po 8 dni, oženjeni, katerih žene i« otroci niso zaposleni, bodo delali po 2 tedna.
d Muslimani so enakopravni. V Berlinu je te dni predaval Smail-aga Cemalovič, bivši župan v Mostarju, o položaju muslimanov v Jugoslaviji. Predavatelj je poudaril, da uživajo muslimani v Jugoslaviji popolno versko enakopravnost in da zavzemaj® najvišje državne položaje. Na koncu je omenil, da ni bila doslej v Jugoslaviji sestavljena niti ena vlada, v kateri bi ne bil predstavnik muslimanov.
d Ljubljansko protituIrerkaJoKin« zdravilišče (dispanzer) je v letu 1834. obiskalo 2692 ljudi, pri katerih je bilo izvršenih 4548 pregledov. Od teh je bilo ugotovljeno tuberkuloznih obolenj raznih organov 1497, med katerimi je bilo 127 odprte tuberkuloze, in sieer «3 moških in 64 žensk. RentgenoSoškili preiskav je bilo v tem letu 1920. Preiskav krvi 417, izmečka 118, tuberkulinskih prob 798 ter umetnih pueumotorakeov 63. Zaščitna sestra je iz-
vršila 425 hišnih oblakov. Radi posveta, pomoči in posredovanja v raznih »mei^i S« prišle v dispanzer 687 ljudL
d Priporočljive bi tele. Spiitelui odvetniška zbornica Je črtala d« isenaama advokatov dr. Kožula, gradbenega mintetra. V smislu zakona se minister ne snte bavitl z odvetništvom. — V nekaterih državah se je v zadnjem JSasu ponovno pojavila zahteva, da "bi tudi poslanci morali odložiti odvetništvo v trenutka, ko eo bili izvoljeni. Priporočljivo bi bilo, da bi vsi javni delavci odložili podeime poklice, ko nastopijo javno službo.
d Umestno »pesorMo. Okrog hodijo neki ageatje, kl silijo stranke na prav neumesten način k nakupu slik Nj. Vel. -kralja, katere -nosijo seboj. SPri tem svojem poslu se poslužujejo celo groženj, 6eš, kdor ne kupi teh slik, bo ovadem in kaznovan. Ker je to čisto navada« izsiljevanje ter vrhu tega še zloraba imena Nj. Vel. kralja, prosimo vse prizadete, da predajo te agente koj orožnikom.
v svojem rudniku pod Kopaonikom. Vodstvo rudnika je dobilo ta nalog za odpust delavcev od svoje centrale iz Londona, Delavcem ja bilo pred kratkim tu6t v resnici odpovedano
z 'izgovorom, da se bo rudnik za nekaj fesa zaprl. Odpust tolikega Števila delavcev pri podjetjih, ki je vsa leta sem delalo s polno paro, je po zadnji strašni rudniški nesreči v Trepči, pri kateri je izgubil življenje tudi slovenski rudar Alojzij Struna iz Radakoviča, še bolj razburil vse delavstvo, ki ima že tako slab zastluželk, sedaj je pa ostalo Se brez tega in se sredi zime znašlo na cesti.
d Ker ga «iso tepli. V Varaždinu je umri i Josip Maršič, ki je zapustil 50.000 Din svojim šolskim tovarišem iz leta 1905 iz tretjega razreda ljudske šole v Varaždinu, toda samo tistim, ki ga niso tepli. Tega denarja bo deležnih 10 tovarišev. Od teh »ta dva sodnika, en veterinar, dva postajanačelnika, dva zasebna uradnika, «n fagvvec, en delavec in en raarrašatec časopisov.
d Kmečki magarin v Ljubljani, Krekov trg M) (nasproti Mestnega doma), Vas po-sftreže z najboljšim blagom in najnižjimi cenami. Obiščite to trgovino in prepričajte set d Zopet enkrat je vzel na pik« klerikalce »Pohode. Prerokuje, da bo »val Slovenobor-stva zginil, ker ni nastal iz naroda« in da bo »prej izkopan grob za njihove (klerikalne) ostanke, kot se vrne dan, ko bo vihrala zlato-modro-rdeča trotiojka preko krajev slovenskega dela naše domovine« itd. — K bobne-čim besedam sledeče: Nepozabni naš kralj Aleksander je nekoč slovesno izjavil: »Slovenci ostanejo Slovenci in ponosni Jugoslovani. Naš narod si. torej v Jugoslaviji ne želi ničesar drugega kot ustvaritev vseh predpogojev, ki so potrebni, da Slovenci — kakor je hotel pokojni kralj — tudi res Slovenci ostanemo. To gospodom okrog »Pohoda« najbrže ni neznano in zato je čisto brez potrebe, ako si v današnjih dneh krajšajo spanje in končujejo živce z raznimi prerokovanji tu grožnjami.
d Zahtev® po najnižjih dopustnih cenah. Na predlog Združenja obrtnikov v Splitu je poslala splitska Obrtniška zbornica ministrstvu za trgovine in industrijo spomenico, v kateri zahteva, da se uvedejo minimalne (najnižje dopustu«) cene za vse obrtniške izdelke. Te cene so potrebne zaradi nevredne konkurence, ki postaja zaradi sedanje krize vedno bolj ostra. Ce se najnižje dopustne cene ne uvedejo, bodo prišii obrtniki v Se težji položaj, mnogi pa bodo spetih morali prenehati z obratovanjem.
d Ra siist* «dp*šča|o delavce. Iz Kosovske Mitrovice poročajo, da je v znanih rudnikih TVepča Mineš, ki jih imajo v itrabi Angleži,, zavladalo veliko mburjenje, ker je vodstvo rudnika odpustilo okoli 800 delavcev
d Spomenike pokojnemu flr. Pranju Uu-liču, duhovniku in učenjaku hočejo postaviti v Zagrebu, Splitu in Sol in u.
d V Zagrebu je društvo sv. Stanislava, kl je v par totife »pravile v red 400 divjih zakonov.
d V mariborski tnesMi kfew«tci se safclali v letu 1834: 280 bikov, 1587 vbte, 2196 krav, 8Ž2 tefcift, 4675 telet. iS koz, 9542 prašičev ia konj.
d U « težave plačuje «&r«eti zaščiteni kaset. Odstotek plačanih obresti pri Zrirožai zveri sansSa približno ¥ž>%, pri Zveri sioves*-skili zfidrstg p* §5f*.
d Avstrijski naro&ai saeialieti, ki so biti zbežali iz Avstrije in bivali nekaj časa v Va-ra&din«, so sedaj iz rcizefli krajev Nemčije mnogim Varaždincei« poslali novoletne čestitke.
d Baski general Deaikia je objavil v praskam »Nwrod»em večemikn« svoje vtise Iz Jngoslavije. V članku pravi, da ni bila wi-s&iro beguncem v nobeni drugi državi irita-aana tako velikodušna pomot, ko v Jugoslaviji.
d Tudi v Jugoslaviji |e dat rudnik. Fran-
co*a dražba Corapagmie indnetridle du platine v Pariz« javlja, da je v mesecu decembru 1934 pridobila v svoje« nidniku v Peku v Srbiji 3« kg čistega dala. V letu 1934. je pridobila skupno 188 kg zlata. Nove naprave, ki naftne debati v febrao-rja, bodo omogočile dvakrat večjo proizvodnjo.
<i Znižajte cone sladkorja! S 1. januarjem je izginil siadlcorrii ksrtel, ki je oblastem že prej prijavil svoje prenehanje. Posledico razpada se vidijo v znižanju «en na debelo, Tovara« »o že pred -nedavnim prodajale sladkor brez trošarine na debelo po 4 Din, dane« pa zahtevajo nekatere tovarne že same
jc Din. V nekaterih občinah v Bački stane sš,-daj na drobno kg sladkorja ie 12 Din. L'| -..wno. da se bo znižanje cen sladkorja kn jiu pozn.-do tudi pri nas. seveda, če se uho ic-m tovarne ?xipet ue bodo zedinile.
d 7j 1.700.000 Din rib smo izvozili preteklo leiu preko Splita.
d HfiHHi Din škode so napravili neznani vlomilci v slivniških in hočkih goricah na Štajerskem.
d I -epejra divjega merjasca je ustrelil v talozvanem Lesu nad Dešnam, občina IJrtija pri Moravčah g. Smrkelj Matija, poštni uslužbenec v Ljubljani.
<! Novoletno pomilostitev (amnestijo) so prinesle zadnje >Slt!Ž..ene novine«. Oprošča-jo se kazni do 6 mesecev zapora in tiskovni piest-.pki. Od p.miloščenja so izvzeta deja-oja. . sznjiva. po zakonu ■ z;uviti dižave.
d Pri naanenju k maščobi, protmu. sladko-sečnosti tzbjljšuje uaiavna jFrani-Jo?elo»a< gren.-ica uei<nan,e želodca iu črevesa iu tra. no posj/eJi prebavo.
■ N a <1 drevesa se je spravil. Banska uprava ji dala lani ob ne! aterih večjih cestah zakaditi jablane in druga sadna drevesca. S tein je l anska uprava nameravala napraviti ceste kolikor loliso ugodne, to je vsaj nekoliko varne pred prahom, obenem pa tudi iz ori-siiti v prid cestnih fondov zemijo ob cestah. Tako je da.a zasaditi tudi lepo gorenjsko ce-sio. \ d<*lu med Dravljami in St. Vidom pa -o !a m'ada drevesca posia a žrtve grdega m i -'evanja. V eni zadnjih noči je neznan čka.m poruval in polomil 27 mladih ablan oi. lej cesli. tako da Do treba drevesca ua novo posaditi. (i motna škoda r-ieer ni w,ika, saj zna a le okoli 1000 Din, leni večja pa je škoda, ki jo je neznanec povzročil lepoti ceste in vse okolice
nesreče
d Gospodarsko poslopje je pogorelo posestniku Francetu Hrastu na Poljani pn Mariboru. — V Motovilcih pa je uničil ogenj hlev in streho hiše posestniku Petru Gombazu.
d Ogenj je tipepelil gospodarsko poslopje posestnika Miroslava Potočnika v Morju pri Mariboru.
d Zgorel je velik dvojnati kozolec gostilničarja Zdravka Vilarja v Pudobu v Loški dolini.
d Pri padcu v 4 tn globok jarek si je zlomil roko posestnik Viktor Konečnik v Vrbah prt Sio\enj<jradcii.
d Mlinsko kolo ga je zgrabilo. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali posestnika Franca Cankarja iz Brbovnice v občini Trata nad Sko'jo lx>ku. Ta je imel opravka v domačem mlinu, med delom pa ga je zagrabilo mlinsko kolo in ua pričelo sukati okreg. < ari-kar je dobi! resne poškodbe na glavi, zlasti na desnem sencu
d V vodu je zašel in utonil Blaž Kotnih z Vrbnega, ki je delal kol rudar v Hrastniku.
d Pod osebnim vlakom je našel smrt 22-letni Andrej Navolnik, sin železniškega čuvaja pri Vubredti na štajerskem.
d V plitvi mlaki je utonila padavična (božjasiiia) mlada žena Marija Span iz Vrtič pri Sv. Kungoti \ mariborski okolici.
d Krava je sunila z rogom v desno oko 54 lelne- a hlapca Miho Gumzlja iz Poljčan pri Mariboru. Kevežu je oko izleklo.
d .Mrtvega s« našli. V Kraiijsui gori je še| 21 letni dimnikarski pomočnik Pečar Alojzij s tovariši v Klin s samoležnimi sanmi vozit hlode. Snega je premalo, zemlja je zmrzla, zato ni mo^el povsem z derezami obvladati sani; zagnalo ga je po strmini in čez rob med spodaj nakopičene hlode. Tovariši so čakali, kdaj se bo vrnil. Ko »a le ni bilo, so šli gledal in t?a našli mrtvega, po obrazu ter levi nogi vse,'a razbitega
d Voz se jc prevrnil nanj. Posestnik Janez Zupan iz Žirovnice, star 45 let, je pelja! iz go da drva proti domu. Na poti pa se je j voz prevrnil nanj. Pri nesreči je dobil Zupan pošl-i Jbe po vsem telesu fer si zlomil levo nogo.
d V prepad je padel blizu svojega doma 42 letni posestnik Jane/. Usenik s Krvave : peči in se hudo pošl edoval po vsem telesu d Pri sekanju drv si je presekal stopalo
leve nege 24 letni Janez Kovačer i/. Cvetkov-cev pri Ormožu
Nad vso bvropo se je razgrnil mrzli val. V vznodni in severni Evropi so zamrznila vsa jezera, katera pokriva debel led. Tam, kjer so še pred kratkim pluli čolni in ladje, zdaj brze sanke na jadra, katere potiska veter. — V »vezi s tem pričakujejo lovci, da bodo kmalu prišli v naše kraje tropi divjih gosi in rac.
V vsako hišo Domoljuba!
vaju p
vdavita I rancoi 'v-nutek veli«
"p./hitjlieiill;
v Parizu. Slika n Mne&.*:i KjHiiuenika
NOVI GROBOVI
d Ah, spomlad je iia od nas... Umr, <
Mihael Eržen iz Belce pri Mojstrani. Bil || 26 let naročnik Domoljuba. — Na Perovera pri Kamniku je odšel v večnost dijak III real. gimnazije Subelj Marjan. — V Kamni gmci je zapustila solzno dolino Marija Novak — V Radečah je v Gospodu zaspal 77 letni pismo-noša v pokoju Alojzij Gospodarič. — V Slivnici pri Celju je postal žrlev kapi trgovec in posestnik Kranjc Jožct. — V ormoški bulni-šni ci je preminul posestnik Anton Slomšek, pranečak pok. škofa Ant. Martina Sloinšeka. — V Dogošah pri Mariboru je zapel mrtvaški zvon bivšemu županu Cebeju Silvestru. — V Novem mestu so položili v hladen grob Ivana Pehanija. — V župniji Mekinje je zapustil la svel 52 letni zemljak Gerbic Janez. — V Mariboru je umrl Draxier Albin, carinski uradnik. — V Idriji je zaspala v Gospodu 64 letna Neža Kolenc mati (i Franca Kolenca. župnika
V Husiji je taka zinut. da ie 50 sim,,,,. r„i,n
napaja,I^S'Z^Z^l^U^ "
v Hinjah in misijonarja g. Karla Kolenca. —•
V	Rakitnici pri Dolenji vasi je zapustil ta avet Grebene Anton, gostilničar in posestnik. —
V	Planini pri Rakeku je preminula Minka Kopitar, ro. Zupančič, soproga trgovca in posest-
! nika. — V Zasipu je zapel mrtvaški zvon nad-! učitelju v p. Francu Jegliču. — V Žicah pri Sv. Ani v Slov. Goricah je zaspala v Gospodu Neudauerjeva mama, mati gosp. Matije Neu-daueurja, župnika pri Sv. Lovrencu v Slov. Goricah. — Na Brezjah je odšel h Gospodu po večno plačilo Njegov zvesti služabnik žup-nik-z!atomašnik g. Ignacij Fertin. — Na Boh. Beli je zapustil solzno dolino 85 letni Anton Kelbl. — V Svetini nad Celjem je zapustil ta svet bivši župan Zimšek Franc. — Pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu je odšla v večnost po plačilo Julijana Jarc, dolgoletna gospodinja v župnišču. — V Rogatcu sta umrla 65 letna posestnica Don Bosco Margareta in 75 letni prevžitkar Štabus Mihael. — V Dolenjem Logatcu so djali v grob 87 letnega Matevža Gorjanca. — V Št. Ilju v Slov. Goricah so pokopali 85 letnega Matijo Bračka pd. Pokleža. — V Ljubljani so umrli: Amalija Šcber roj. Cvek, vdova po poštnem upravniku v Domžalah Vilma Ambrožič roj. Gcstrin, železniški inšpektor v p. Josip Matik in veleposestnik Adolf Galle. — Naj počivajo v miru!
d Najstarejša žena v Jugoslaviji, 1!2let-1 na Kata Pucnnič je umrla te dni v Županji v i Slavoniji.
razno______
Cenjene poverjenike prosi uprava da jej takoj s koncem meseca pošljejo zazn.nitke f o vplačilu naročnine. Ti zaznamki .so zelo važni za slučaj požarne nesreče.
d Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadevi dobite proti malenkostnemu plačilu pri Francu Pe rti, kapelami v p., Ljubljana, Mai-,.strova ulica št. II. Priložiti znamko 3 Din za odgovor.
d Zanimiva razprava se je vršila le dni pred okrož. kot piizivnim sodiščem v Ljuli-!nni. Franc Tavčar, župan na Rakeku je tožil : radi razžaljenja časti šolskega nadzornika Slravsa iz I/igntca. V tožbi je župan navajal, da so čuti razžaljenega, ker je izjavil nadzornik Struvs na občnem zboru logaške okrajne organizacije jugoslov. nacionalne stranke, 1. da vodi odbor te organizacije porkamadonar-sko politiko in '2. da je on, I o je župan Tavčar dcmiurirnl Štravsa, češ, da je politično nezanesljiv. Okrajno sodišče v Cerknici je gosp. fitravsa obsodilo radi obeli očitkov. Prizivno si.di.šče v Ljubljani pa je g. Štravsa zaradi porkamadonarske politke obsodilo pogojno na 100 l)in denarne kazni, glede očitka de-nuncijantslva pa ga je oprostilo.
d Pometamo dalje, dokler je še kaj zimskega blaga. Velour liarhent 7 Din, flanela 5.50 Din, volneno 16 Din, snežke 20 Din itd. S t e r tu e c k i, Celje.
d Konec povesti o žlikrofih. Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem se je končala <Jiii dan zanimiva obravnava. Poštni ravnatelj dr. Tavzes, doma iz Idrije, kjer so žlikrofi narodna jed, je težil poštnega uradnika Ilin-ka Fajdigo radi razžaljenja časti. Kor je g. Fajdiga g. direktorju pri neki priliki -poča-slil« z, žllkrolom, je bil obsojen na 420 Din i denarne kazni ter na delno povračilo stro-Iškov kazenskega postopanja. Glede ostalih [točk obtožbe je bil g. Fajdiga oproščen, j d Lovskn - prodajna organizacija - Divja | jkiiža , Ljubljana, velesojem, priredi dne 28. j
I
Zakonitost za vsako ceno44
»f
V	»Gorenjcu« čitamos
Morda največjo pozornost v programa-tičnem govoru ministrskega predsednika Bogoljuba Jeftiča je vzbudil oni del govora, ko govori tako odločno, da hoče vlada skrbeti za to, da se v naši državi uveljavi povsod zakonitost. Izgovorjene so bile odločne besede, ki so našle hvaležen odmev pri vseh dobro-mislečih državljanih!
Znan je latinski pregovor; »Iustitia est fundamentum regnorum« — pravičnost je te-mel držav. Le one države stoje na trdnem temelju, kjer vlada pravičnost napram vsem in vsakemu.
Predvsem je potreba, da so v dobri državi zakoni pravični. Predvsem je gotovo, da mora biti vsak zakon v skladu z večnimi, nespremenljivimi nravnirni zakoni. Človeški zakon, ki podira v družabnem življenju božje zakone, jc gotovo krivičen. Nadalje morajo biti zakoni taki, da služijo javnemu blagru. Zakon, ki bi imel pred seboj cilj, da koristi le gotovemu delu državljanov, drugim pa bi škodoval, bi bil krivičen zakon, ki bi prava ne delil vsem državljanom enakomerno, ampak bi le gotove sloje uvaževal, bi bil socialno škodljiv in krivičen.
Ko pa govorimo o zakonitosti, ne mislimo toliko na pravičnost zakonov, ampak predpostavljamo, da so zakoni v resnici pravični in so jih dolžni vsi državljani spolnjevati. Pod zakonitostjo si predstavljamo enakost vseh državljanov pred zakonom in stremljenje vseh državnih oblasti, du pride v vsakem slučaju z.akon do veljave.
V	takozvani moderni dobi imajo neredko države sijajne zakone. Na papirju je za zakonitost dobro preskrbljeno: zakoni so jasno |
obelodanjeni, določene so kazni za prestopke, urejeno je pravno razmerje državljanov na papirju lahko naravnost sijajno. Toda kaj pomagajo vsi zakoni, če se pa ne izvršujejo, če jih ne spolnjujejo morda ravno oni, ki bi bili prvi poklicani za to.
Države imajo sijajne zakone proti korupciji, a korupcija cvete!
Države imajo lepe zakone proti oderu-štvu, ki se jih pa oderuštvo ne boji.
Države imajo stroge zakone proti nasilju, ki pa nasilju niso kos.
Odkod to? Ker zakon ni prišel do veljave, ker ni poskrbljeno, da se dobri zakoni tudi v resnici izvršujejo.
Zakonitost v državi to je pravni položaj v državi, v katerem se zakoni za vse državljane enako uporabljajo in državna oblast skrbi, da se zakoni v resnici res spolnjujejo, je temelj dobre države, vir blagostanja za vse državljane in pogoj za mir v državi.
Naj bo država urejena tako ali drugače, naj ima najboljše pogoje za obstanek, nikdar ni v njej ne miru, ne kulturnega in ne gospodarskega napredka, če ne vlada v njej zakonitost.
S tem, ko je naš ministrski predsednik tako odločno poudarjal, da bo nova vlada z vso silo skrbela, da pride povsod v državi zakonitost do veljave, je pač javno priznal, da je potrebno, da sedanja vlada skrbi za zakonitost.
V tem delu ga morajo podpirati predvsem vse oblasti, pa tudi vsi dobromisleči državljani. Fiat iustitia, pereat mundusl Naj sc izvršuje pravica, zakonitost, in naj propade oni svet, ki pravice noče poznati!
Kje naj se začne?
Menda se je globoko oddahnila prav vsa država, ko smo dobili za božič novo Jevtičevo vlado. Nositelji in trabanti prejšnjega režima so nam sicer cela leta pripovedovali, kaj vse so že storili in kaj še bodo, toda sadove njih naporov« je vsak sam najbolje čutil na svoji koži. Se malo vladnih sprememb je bilo zato tako soglasno pozdravljenih, kot ravno zadnja, kajti vse je nehote čutilo, da nastopamo z njo novo dobo našega državnega življenja.
Samo ob sebi je umevno, da smo zato vsi tudi še s prav posebnim zanimanjem pričakovali, s kakšnim programom bo ta vlada stopila pred jugoslovansko javnost. No, ni nam bilo treba dolgo čakali. Dne 3. t. m. je podal gosp. Jevtič v našem parlamentu izjavo, v kateri je skušal podati glavne smernice za delo svoje vlade. Ker tarejo danes ogromno večino prebivalstva predvsem gospodarske skrbi, se je seveda vsak tudi v prvi vrsti zanimal za gospodarski program vlade gosp. Jevtiča. V
januarja t. 1. dražbo kožuhovine vseh vrst divjadi. Dražbe se bo udeležilo dosti kupcev, med katerimi bo tudi precej inozemeev. Zalo bo kožuhovina na tej dražbi dosegla svetovne ceno, seveda pa mora biti zbranega dovolj dobrega blaga, ker sicer zanimanje inozemskih odjemalcev za blago takoj popimti. Vsi naši lovci naj poverijo svoj lovski plen »Divji koži? v prodajo in kožtihovino takoj odpošljejo.
tem pogledu nam gospod predsednik vlade sicer ni povedal mnogo, a že to, kar jc povedal, je važno dovolj, da se pri njegovih besedah vsaj za hip ponuidimo. Izjavil je, da bo posvečala njegova vlada posebno skrb gospodarskim vprašanjem, pri čemer bo skušala rešiti pred vsem kmeta kot najštevilnejši del prebivalstva. Pri tem se bo posluževala v prvi vrsti zadružništva. Razen tega je gospod predsednik vlade tudi priznal, da je »davčna obremenitev dosegla svoj višek«, zaradi česar bo treba »spraviti davčno obremenitev v sklad z davčnimi možnostmi državljanov«. Novi finančni minister gosp. Stojadinovič je pa skoro istočasno govoril kar naravnost o ^davčni pretiram« ti«, ki je vladala doslej,
Kar naravnost lahko rečemo, da tako raz-veseljevih in tolažljivih besed že dolgo nismo slišali iz ust odgovornih krmarjev države. Oboje, kar nam namreč obljublja nova vlada, je za rešitev obupnega gospodarskega položaja našega kmeta naravnost bistvene važnosti. TC tem začetnim ukrepom pričakujemo še novih močnejših. Naše gospodarstvo je namreč tako globoko razruvano, da bi dva, trije ukrepi, če tudi bi bili še tako umestni in potrebni, še nikakor nc zadostovali za ozdravitev, temveč je treba načeti to vprašanje v svoji celoti.
Vzemimo samo zadružništvo, o katerem pravi vlada gosp Jevtiča. da ga bo podpirala. Takoj na tem mestu iskreno izjavliamo, da ji
7'
verjamemo, saj je novi kmetijski minister (i-dr. Jankovič sam odličen zadružni delavec Prepričani smo. da ima resno voljo, ne pa kakor prejšnji režimi, ki so imeli za zadružništvo pač dovolj lepih besed, a s svojimi dejanji so mu nametaii dovolj hudih polen pod noge. Gosp Jevtič je dejal: »Mi moramo povzdigniti našo vas, pomagati zadružništvu kot gospodarsko socialnim organizacijam in vsem zadružnim oblikam, kar bo eden izmed ciljev gospodarske politike kr. vlade.-
V tem pogledu bi radi podali sami nekai smernic. Pred vsem nujno potrebujemo nov, za vso državo enoten zadružni zakon, a nedvomno bi bilo stokrat bolje, če ga nimamo kot pa da bi dobili slabega. Naše zadružništvo ima že leta in leta izdelan dober načrt takega zadružnega zakona, zato upravičeno pričakujemo. da se vlada ne bo zamujala s sestavljanjem svojega načrta, temveč da bo prevzela kar načrt zadrugarjev samih tudi za svojega.
Kdor
sleduje zborovanja naših zadru-
garjev, bo uvidel na prvi pogled, kako resno jemljejo svoje n.Voge .n kako premišljene predloge stavljajo za ozdravljenje vsega našega gospodarstva, zlasti kmetiškega. Toda vsa njih prizadevanja so bila doslei le glas vpijočega v puščavi, kajti dosedanji režimi sc na vse predloge naših zadrugarjev niso prav nič oz -rali. temveč so pogosto naredili še naravnost nasprotno, kar so zahtevah zadrugarji. Ce hoče vlada tedaj zadružništvu in potom njega vsemu kmetiškemu stanu res pomagati, potem ji ni treba drugega, kot vzeti v roke sklepe zadružnih zborovanj in jih izvršiti
Najnujnejša je pomoč našemu kreditnemu zadružništvu. ki je desetletja poslovalo v ogr-.-mno korist kmeta Njegovih poslov ne more nadomestiti prav nobena druga ustanova. najmanj pa kake privilegirane banke Zalo ie nujno potrebno, da jim pomaga vlada iz se-danie denarne stiske. V to svrho jc treba takoj izpremeniti vso državno denarno politiko in vso dosedanjo smer državnih ali napol državnih denarnih ustanov, kakršne so Narodna barka, Poštna hranilnica. Privileg. agrarna bar>ka, Hipotekama banka i. dr Takoj in za vsako ceno ter z vsemi sredstvi je treba preprečiti. da bi te ustanove še nadalje odtegovale gotovino našemu kreditnemu zadružništvu namesto da bi ga v slučaju potrebe ravno podpi-ale in zalagale z njo. Dosedanja politika teh ustanov ie povzročila, da kmet sploh ne more priti več do kredita čeprav ga ravno danes najbolj krvavo potrebuje
Od srca pozdravljamo seveda tudi izjavo •osp 'mančnega ministra, v kateri je priznal
Ministri in voditelji Male iveie, g. Jevlie. Bene* s.i imeli važno posvetovanje. Na sliki vidimo
ka
sedanjo davčno pretiranost Želimo in pričakujemo pa seveda, da bodo tem besedam sledila tudi dejanja, to se pravi, da bo spravil davke v sklad z resnično plačilno možnostjo prebivalstva. Kmet sedanjih davkov že par let kratko in malo ne zmore in če jih še plačuje, gre to v občutno škodo njegovemu gospodarstvu. ki je postalo zalo omajano že v svojih temeljih. Toda poleg neznanih davkov so še tri druge rane. iz katerih danes tako občutno krvavi kmetiSUo telo. Te so:
t. Previsoka obrestna mera kmetiških dolgov
2. Prenizka cena kmetiških pridelkov. 3 Previsoka cena kmetiških potrebščin. Pred kratkim smo že v našem listu poudarili. da je zakcm za odplaiilo kmetiških dolgov, ki ga je izdal prejšnji režim, za našega kmeta sploh brez vsake vrednosti, kajti še 2—3 odstotne bi naš kmet danes le težko zmogel. nikar pa take, kot jih predvideva naveden: zakon Neobhodno je zato potrebno, da vzame vlada takoj to vprašanje čisto na novo in na novih temeljih v pretres. Pred kratkim je vložil neki srbski poslanec v narodni skupščini precej dober tak zakonski predlog in več kot zanimivo je. da so ga podprli samo trije današnji slovenski poslanci, dočim se drugi očividno za taka pereča vprašanja sploh ne brigajo
x»j>ečjj ladja na .i«i bo angleški parnik ;Quven Marv,. ki bo obsesa a grajena ie toliko, kolikor jo' kaže podoba."
C*
in Titulescu so se nedavno st-^ii v Ljubljan.. K.er st- Iri gospole ministre v krogu radovednih časui-rjev
Predaleč bi zašli, če bi hoteli že tu razpravljati podrobnejše Je o pocenitvi kmetiških potrebščin in podražitvi pridelkov. Dcbro vemo, da tega tudi ni mogoče doseči čez noi, Za to bo treba mnogo in dobro premišljenih ukrepov, pri katerih bi nujno mora! sodelovati tudi kmet sam. To je pa mogoče le potom zakonitih stanovskih crganizacij to je — zbornic Če se hoče torej vlada res lotiti reševanja propadajočega kmetiškega stanu, je nujno potrebno, da ustanovi že tako dolgo zahtevane kmetiške zbornice, a tudi ta te vel|d isto kot za zadružni zakon. Vrednost bodo imeli le tedaj, če bodo predstavljale resnično zastopstvo kmetov, ne pa kakor so n. pr današnje Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ki predstavljajo le zaupnike prejšnjega režima, ki jih je imenoval.
Že iz tega, kar smo v tem kratkem član-tiču povedali, je razvidno, da naloge gosp, Jevtiča nikakor niso lahke in rie majhne. Težko bo popravljati usodne napake, grehe in zamude dolgih let, toda prepričan naj bo. da ga bo iskreno podpirala vsa javnost, če bo pokazal vsaj resno voljo, da jih začne reševati.
Pasarje se je vrnilo k Nemčšji
Je to majhna, a zelo gosto naseljena deželica, ki ima nad StK) tisoč prebivalcev. Zemlja je prepolna bogatih zakladov, premoga, železa itd., zato je lam industrija močno raz-vita. Po končani svetovni vojni je morala Nemčija kot premaganka p, leg neštetih drugih kazni sprejeti nase tudi to, da so \elesile Po-*arje za 15 let odvzele Nemčiji in jo kot samostojno državico upravljale. Po 15 letih naj hi ljudsko glasovanje odločilo, ali se dežela srne Nemčiji, ali jo dobi Francija, ali pa naj ostane za vedno samostojna državica pod varstvom Društva narodov. Priprave za to glasovanje so bile ogromne. Cel svet se je za izid zanimal. Bati se je bilo namreč, da svobodoljubni Po-s.irOani ne bodo hoteli v hitlerjevsko Nemčijo, o kateri so zadnje mesece toliko grenkega slišali. Toda ljubezen do nemštva je zmaeala.
velikansko večino so glaso\ali za Nemčijo-Sedaj svet čaka. kaj bodo Nemci naredili I onimi, ki so glasovali proti njim.
[PO DOMOVf JVI
Cerkev sv. Družine v Mostah
H| Moste pri Ljubljani eo velika občina s kaikimi 'JKKK) prebivalci, nimajo .pa svoje župnije. Že pred Spetimi leti ee je tam ustanovilo društvo za zgradbo Jflupne cerkve, ki bi bila posvečena sv. Družini. »Začasno hodi ob nedeljah v Moste opravljat dopol-dansko služIjo božjo duhovnik i?. Ljubljane. Toda tamkajšnja karmeličanska cerkvica na Selu je za
■	foko množico že premajhna. Vedno bolj ee čuti ,potreba lastnega dušnega pastirja in lastne župne
serkve.
V nedeljo, "13. t. m. je imenovan« društvo na Bjulovesen nafti n praznovalo god ev. Družine. Dopol-SjS dne je g. prost Ign. Na d rab imel slovesno pon-
■	ttfikalno ev. inašo, popoldne ob 4 pa je zbrane Mo-gi Kane v Ljudskem domu obiskal sam g. knezožkot
dr. Rožni a« iin (jovedal v kratkem to-le: V Mcste H pošlje v kratkem posebnega duhovnika, ki bo tu opravljal dušno pastirslvo. Društvo mu je že pre-
$ skrbelo streho. Sedaj bo treba še strehe ev. Dru-___
_______
žini, patronj bodoče župnije. Ker bo bodoča ino-ščanska župna cerkev prva slovenska župna cerkev na čast ev. Družini, naj ta cerkev postane »ao>b-ljubljena cerkev vseli slovenskih družin. Gospod knezioškof misli, da bi predvsem vsi slovenski že- i uini in neveste, ko si ustanavljajo svojo drotžino, ob tej priliki darovali najmanj 10 Din ali pa več. za to cerkev, da bi Bog dal srečo njihovi družini.
Te besede prevzvišenega nadpaelirja so za vse slovenske družine hudo pomembne. Naj bi ves slovenski narod pomagal graditi prvo bcžjo hišo na čast «v. Družini, ko eo Moste earne na sebi reven kraj, ki bi saime od eebe kaj takega le težko zmogle. Kdor bi že sedaj holel kaj darovati v ta namen, ki se mora čimprej izvesta, naj pošlje na naslov: j Cerkveno društvo za zgradbo cerkve ev. Družine v • Mostah pri Ljubljani. Lahko pa pošlje kar Domo-ljuhu, ki bo denar že oddal na pravi kraj. Torej, j sveta Družina kliče!
Z odra.
§	(Šmartno pri Litiji.)
Meškov božični mistenij ■ Henrik, gobavi v.i-i.lj tez« je zajel kar vse slovenske odre. Tudi pri nas smo ga videli v nedeljo. Kako zna naš Me.-'ko vzga-| jati in klesati človeška srca! Naj bi ne biki pač nI— kogar, ki bi tega mistenija ne videl! V nedeljo ga bomo spel vprizoriii. Pridite!
Karno.
(Sv. Križ pri Litiji.)
Še od nae ee moramo enkrat oglasiti v > l)o-.tKiljubur. Najprej ee moramo pobahati, ker mo postali močnejši, naša občina namreč. Priklopi!! -o naši še dolsko občino. S tem je pa bahanje že pri kraj-u, tem več J »a imamo žalostnega povedati. Kmetije pri nas pro(»ada,j<i. Vsako nedelj«} mini občinski sluga razlaga in zabičuje, kaj in kdaj bo treba zopet plačati davke in zopet davke. Kar oddahnili smo se, ko smo slišali, da j« eedaj dol« v Belgradu zapihala drugačna sapa in da eo priznali,
Zgode in nezgode
slikarja Verhana
Priredila Lca Fatur (Nadaljevanje.)
Vročega poletnega dne se napoti Belec k vdovi. Hotel je biti na jasnem. Vdova pa položi punčki v široko zibel in naroči Belcu, naj ju varuje. Ne da bi ga poslušala, odide rta morje. Dvignila se je nevihta in vdove ni bilo. Belec pusti otroka in teče k ribičem, dn gredo vdovi na pomoč. Nevihta mine, ribiča pripeljejo vdovo mrtvo. Prav ta čas pridrdra kočija. Kneginja in Suzana hitita v kočo. Knez je bil umrl v prognanstvu, kralj je vrnil kneginji posestva in hitela je k otroku. Na potu vzame na voz mlado ženo. Beseda da besedo in prišle sta do tega, da imata obe otroka pri isti ženi. Suzana .ie bila izteknila v Parizu zapeljivca, hodila ie za njim, a on se ji je skrival. Na begu pred njo je zašel pod_ voz, ki ga je stri. Suzana je ostala v službi, da zasluži kaj denarja.
Obe materi planeta k zibelki. Prva vzame kneginja »rdečo kupico« v naročje, zn njo dvigne Suzana »modro kapico« in zn kriči: »Dete je mrtvo...« Suzana trga kneginji živega otroka iz naročja. Ženi sta se prepirali in vprašali slednjič Beleča, čegav je mrtvi otrok. Pelee ni dal odgovora in nihče v vasi ni vedel kaj povedati. Ženi bi bili skoraj raztrgali otroka, ko bi ne prišla Belecu re iMna misel: »Zakaj bi ne bil otrok obeh?« Zalo vodi k negi m ia Suzano povsod s seboj ...
Didje leži in se vozi v mislih v šestero-vpreženi knežji kočiji, se pripelje na dvor...
T'nU,li ime "Mališ«, pogleda debelo, vidi Patra in tajnika Emušetov. ki kara go-
da je davčno breme bilo doslej previsoko. Prav zares je bilo previsoko. Dohodkov nimamo nikakršnih, kajti vise, kar pridelamo ali priredimo, je brez cene. Neka mora otožnosti in obupa leži nad nami. Kaj bo z našim gospodarstvom? — Naša mladina se nam kvari. Odteguje se vplivom cerkve, zato gre z njo marsikje navzdol. Včasih smo imeli katoliško prosvetno društvo, ki je nudiilo mladini močno oporo za življenje. Danes ga ni več, v veliko škodo nas ve«'!!. In vendar bi bilo poeebno v da-našnfin časih lako zelo potrebno!
Dve nesreči v gozdu.
(Cerknica.)
Zadnji teden sta obiskali vas Osredek pri Sv. Vidu nad Cerknico dve veliiki nesreči. V gozdu so dvigali e pomočjo novega dvigala les iz prepadov, pri čemer ee je smrtno ponesrečila 17 letna Brzek Frančiška. Dvigalo, ki eo ga letos prvič začeli uporabljati, da bi si delo olajša M, je udarilo dekle tako nesrečno po glavi, da ji je počila lobanja. Dekle ee je nezavestno zgrudilo. V par dneh po poškodibi je
umrla, ne da bi ee še kaj zavedla. — Druga nesreča ee je odigrala prav tam nekaj dni pozneje. Janez Uenek iz Krvave peči, znan lovec, ugleden posestnik in gostilničar, je šel pogledat v Osredek nove naprave za dviganje lesa. Ker je bilo v gozdu zasneženo, je izgubil smer. Stopil je predaleč — na rob prepada, pri čemer mu je spodrsnilo in je zdrčal kakih 80 m globoko. Pri tem ei je trikrat zlomil desno nogo, enako tudii več reber ter dobil poleg tega še hude notranje poškodbe. S težavo so ponesrečenca spravili iz globine in ga napol zmrznjenega v hudih bolečinah pripeljali k sorodnikom, odkoder so ga spravili v ljubljansko bolnišnico. Obema ponesrečencema je nutlil prvo pomoč zdravnik dr. Pintar iz Cerknice.
Cerkvene življenje.
(Kamnik.)
Dva lepa praznika imamo v adventu vsako leto, drugega zja drugim v naši žuipni cerkvi, 8, decembra praznik cerkvene patrone Marije Brezmadežne, 9. decembra pa dan celodnevnega čaščenja. Dasi je bil koncem oktobra sv. misijon, eo se verniki vendar v lepem š-tevilu udeleževali cerkvenih govorov in sv. zakramentov. Posebno pa je bil posvečen pravnik Brezmadežne naši mladini. Zjutraj eo imeli fantje in dekleta skupno ev. otohaji-lo, za katero jih je v lepem govoru pripravil g euperior Alojzij Pohar, popoldne pa je bilo ob polni cerkvi sprejetih v Marijino družibo 12 fantov it 20 deklet. Ob tej priliki je prepričevalno govoril g. dr. Vitko Fajdiga o pomenu im potrebi Mariji nih kongregacij. Sprejem v družbo pa je izvršil g dekan Matej Ribar. Naj blagoslavljata Bog in Ma rija delo v kongregaciji!
Razno.
(Višnja gora.)
Se nedavno bi bil moral teči, vsaj tako eo pravili, kdor bi ViSnjanom oponašal polža. Danes ee jim prikupiš, saj je »Polževo«: že [»nos ne samo smučarskega kluba Polž,, ampak vseh pristnih ViS-tfjaiiov, ki upajo, da se bo njihovo dosedaj tako enolično življenje poiivelo v vsakem oziru, ne iz-vzemSi v gospodarskem. Daj Bog, da jih upanje ne bi goljufalo! — K časopisnim poročilom o sprejemu g. knesoškola in drugih gostov na kolodvoru na dan blagoslovitve smučarskega doma na Polževem pripominjamo, da je prevzv. g. škofa in ostale visoke goste najprej pozdravil g. župnik Vidmar, igrala pa je godba Prosvetnega društva. To resnici na ljubo, da ne bo kakega nesporazuma. — Kot
spoda »kneza« prav po domače: »Še v postelji, lenoba!« A Didje je bil pravkar »knez«. Zato pomeri Mališa od temena do peta: »Kaj gori Pariz? Kregate me kakor smrkavega poba.« Mališ se sili na prijazen nasmeh: »No, no, gospod doktor! Deset je že. Odkar smo zamotani v tako važne opravke, re spim več. Premišljujem samo, kdaj za-čnevn z Zalko novo življenje. In pa rad bi vedel, kako ste odpravili pri Furtinovih in pri ki eginjiT«
Didje zazeha in se pretegne leno: »Gospod Furtin je moj prijatelj. Grofica in njen sin sta me sprejela ljubeznjivo, postal sem včeraj hišni zdravnik. Verbana je spodila kneginja. Namignil sem ji, da ni čisto gotovo, je-li lepa Jadviga njena hči.«
»Ste kaj govorili o snubitvi?« vpraša Mališ.
Didje ga premeri: »Vidi se, gospod Mališ, da ste vajeni občevanja z ljudmi, ki nastavljajo nož na vrat. Za vraga! Za prvi napad je dovolj to. Ko grem od kneginje. omenim tako mimogrede na sprehodu grofu Pavlu Verbanovo srečno ljubezen.« Zadovoljno se pretegne Didje.
»Ka;i pa, če se nista bila in ne pobila ona dva?« podvomi Mališ. »Kako misli razkrinkati gospod Furtin lopova, ki igra grofa?«
»To mi pove na veselici, ki bo pri grofici čez teden dni. Takrat pride neka oseba, ki posveti Pavlu v Ba«til;jo.«
»Od kod naj vzame Furtin gorečo bakljo, da jo vrže pod noge sleparju?« še vedno dvomi Mališ.
Didje se znkrohoče: »Glej, kako pesniški je naš mali! Kje ste vendar iztaknili to .gorečo bakljo'.«
»Tudi mi smo brali pesnike,« se ponosno odreže Mališ.
»Vidim,« se norčuje Didje. »Vendar ne vem še, dobri moj prijatelj, kdaj prižge Furtin to bakljo resnice ali .erorečo bakljo', kakor pravite vi, ki naj jo vrže sleparju pod noge«.
»Torej mislite čakati ves teden?« sitnari nepoeakani Mališ.
»Z vašim dovoljenjem, gospod Mališ, počakam, da vidim, kako bo palila goreča ba-klja',« se norčuje Didje. Mališ »koči kakor da .ie na vzmeteh.
Didje se zresni: »Mi vendar ne zamerite, če sem dobre volje, ko sem ugnal Verbana in naredil prvi korak v knežji dvor? Zakaj niste dobre volje? Kako stojimo z Radom? Je pospravljen?« Strastna jeza spači Didje-ru obraz. Mališu se zasveti v lisičjih očeh. Vrne se smehljaje k postelji: »Saj to je. Ne pustite me do besede. Neuk človek je vedno na dobičku, če posluša učene može.«
»Za vraga!« kriči Didje, »ven z besedo!«
»O, kako se vam naenkrat mudi, dragi gospod! — Vedno sem vam rad uslužen, to veste sami. Dobil sem dva močna in zanesljiva moža in jima tako nekako namignil, da je tisti mali deželančeik tako nekoliko v na-potje. Naš Robert pa to izve —ne vem kako — in prepove prizadeti fantku kaj hudega. Kaj sta imela, ne vem. Fantek je iztaknil našega Roberta, ki se je skrival pred njim, in ga ubil vpričo tovarišev...«
»Pri peklu!« se čudi Didje. So potem ubili Rada?«
»Jim je prepovedal Robert. Družba ima veliko zgubo. Golobček se je vrnil v gorko gnezdo...«
»Kaj nimaš drugih mož?« sikne Didje.
»Maiiš sede in sklene roke: »Ne zdi se mi pravi čas... Nekaj preganja naše ljudi... Moramo biti previdni... Zginilo je na ne-pojasnen način nekaj udov, pa samo takih, ki so se javili, da so bolni. Kakšna zdravila
uvodno pripravo na evbarietjčnl kongres so ee vršile od 1. do 8. decembra duhove vaje za fante in dekleta. Presenetila je disciplina in vztrajnost fantov. Pri skupnem sv. ofehajilu smo jih našteli okoli 140! Vsaj sto od teh, upamo. «e bo udeležilo tudi evharistifnega kongresa.' — Prosvetno delo se poživlja. Godala se zopet svetijo in kakor že omenjeno, je godba po dolgih letih že nastopila z razveseljivim uspehom. — Za krasno uspelo duhovno igro »Teolilus;.' ki jo je priredila fantovska kon-grcgacija S. decembra, je sledila o božičnih praznikih sijajna igra Trije Kralji-. Splošna 60dba je bila la, da sta bili to najlepši igri. kar jih je kdaj nudi! naj oder. Torej. Smuk! — pa navzgor, ne navzdol!
(iorelo je.
(Vranja peč.)
V noči S. januarja, malo pred enajsto, sta v Spodnjih Palovifah pri Spanu hkrati začela goreti hiša in skedenj. Prvi je zapazil ogenj Golob, ki je v hipu sklical iz trdnega spanja svoje sosede. Le iz hiše. ki je bila v plamenu, m prišel nihče, ker j« bila prazna. Plat zvona ie kmalu oznanil Palovča-iioin, »ia gori; iu ko bi trenil, jc bilo vse polno ljudi okrog ognja. Sreča v nesreči jc bila. da jc bilo mirno in da so bile elrebe ped sneženo odejo. Tako sta pogorela samo hiša iu skedenj, ki sta pa bila oba prazna; lc v skednju je imel Voglar nekaj sena spravljenega. Nobenega dvoma ni, da je nekdo nalašč zakuril. Enkrat prej je že nekdo |>o. skusil svojo srečo-. Kajii prejšnja lastnica te hiše, iz katere se je nedavno izselila, je našla neko jutro v skednju slamo in predivo, oboje namočeno s petrolejem. Srečni slučaj ie takrat obvaroval Palov-čane velike nesreče. Od takrat so bili vsi vedno v nekem strahu, ki mu je zdaj konec.
Lepa pritrditev.
(Bela cerkev na Dol.)
Pri današnjih težkih razmerah, pri pehanju za zaslužkom, predvsem pa pri visokih taksah in drugih ovirah je marsikje življenje na odru usahnilo. ' e!o in veselje v naših belih domovih po deželi, ki je tolikega pomena za duhovno rast našega naroda je na tolikih mestih prenehalo. Iz zapuščene Bele cerkve ni mnogo slišati. Tudi na Treh kraljev ni bilo mnogo hrupa, čeprav so imeli v Prosvetnem domu igro: sv. Julija. Tiho in skromno so se dekleta vadila in pripravljala na odru, po lifanijah pa so na »Mali Božič« odprla na stežaj vrata Prosvet. doma in povabile staro in mlado k predstavi. Mnogo jih je prišlo Eden naših študentov je najprej
igro razložil, iz rimske dobe jo jc pr«t»v iv današnji čas: s to igro so namreč dekleta Martune družbe napravile prvi korak z* pripravo na evhs-ristični kongres. Duhovna igra - duhovno zivne-nje, in na kongresu - izliv duhovne radotfi. Tako prepričevalno, tako živo so se igralke poglobile v svoie vloge, da so bile marsikatere oči solzne. /<li se .da je to lep korak naprej, da so pravočasno zaklicala naša dekleta, da bo kmalu kongres Kristus« Kralja, ua so tudi na U način lepo pričele s pripravo. Upamo, da lo ni bil klic umirajočega, ampak kiic življenja, klic Katoliške akcije in da jc bil začetek dela. ki mu bo še marsikaj sledilo.
t Jože Stare
IBabna gorica)
Dne 'JS). decembra 1934 je odšel k večnemu počitku v visoki starosti 75 let v Babni gorici jiri Ljubljani živeči posestnik Jože Stare. Bil je posebno znan starejšim lovcem kol dober lovec in tovariš. Marsikateri starejši Ljubljančan ga je poznal kot velikega humorista in prijatelja pri r ode. Pokojni ni bil samo dober lovec, ampak tudi dober družinski oče in naročnik koraj dvajset let. Naj v
lista
Boj, je »Domoljubu narod dobro
in čitalelj našega miru počiva!
h ihdeujskih Benetk.
1 Kostanjevica.) l>os!a! jako podjeten. Saj bi skoraj vojno napovedal v Prelomu.. No, ve, kje so njegovi pravi prijatelji, in če se kaže zadnje mesece zanimanje za Hoj.-, so vzroki temu drugje kol v sami vnemi za neko organizacijo, ki se zaenkrat še nima kaj prida pohvaliti r, svojim delom za narod. C'e Hoj hoče imeti sploh kako bodočnost, naj nikar ne stojia v nasprotje s tistimi osebnostmi, ki so Slovencem že z delom dokazali, da so njihovi pravi in nesebični prijatelji. Ker iin^i ljudje pričakujejo od Ho'a . da bo svoje delo usmeril v tem smislu, zato je bila ustanovljena tudi v Kostanjevici ta organizacija, katere ustanovni občni zbor se je vršil v nedeljo, <?. januarja v navzočnosti glavarja g. Cuša. — Po
jtev. 3.
daljšem zaatanku s« apet prične Igralna dobs , župni dvorani in bo prva prireditev za vso javmm v nedeljo. 20. januarja po večernicah. _ Sledi belo zime smo doživeli požar, ki jc vpepelil zadajo leseno, a slamo krito hišo, ki je bila ootanuk nek-danjfl lesene in slamnato Kostanjevico. V naglici so rešili, kar 6e jo iz goreče hiše dalo odnesti, ga. silci »o pa t lahkoto zastavili ognju pot naprej, ker je vse pokrito s 30 cm debelim snegom. Tudi vreme je bilo popolnoma mirno. Nekajkrat je pri. :ia v -toletiih vodn v vas v to hišo, a končal jo j, pa le ogenj. Hišo in pohištvo je biln zavarovanj
Napredujemo.
(Dreni* pri Škofljici.)
f'cprav je silna kriza za denar, se je naša »a. siea v zadnjih letih zelo spremenila. Nedavno g« bile še vse strehe pokrite s slamo. Sedaj smo eden za drugiru nadomestili slamo z opeko, kur da vas! čisto drugo lice. Tudi občinska [Kita smo i7tio|j5f. vali, kolikor smo mogli. Trdi kamen nam delo zelo ovira. Občina nam je dala v podjioro eno kilo smodnika. To je neznansko maki, a hvaležni smo tudi za to drobtinico. bi hoteli vsa pota spraviti v red. bi potrebovati poleg lastnega dela v-aj ^ 500o llin gotovine.
T« i u min.
(Primekovo pri Litiji.)
Letos pa je narobe svet. Na Goreniskeni tihim jo skoraj nič snega, pri nas ga je pa toliko, da nc vemo kalil /. njim. tirirni jo že visok, pa se nam še obeta. Mraz pa tinti pritiska, da je Joj! Okli,« 10 stopinj pod ničlo se suPe. — Tudi anrrl si jc naj. tirž že nabavila smučke, ker že nekaj časa je ni bilo več k nam. Kar zitrnvslvuje naj, saj liri-?, nje tudi lahko živimo. — Ej, kmalu bi bil pozabil! Na Primskovem imamo sedaj dve ui-ni moči. (i. in-sici upravitelj ie dobil še eno pomočnico i? Ljubljane. Pa je bilo tudi zelo potrebno, ker 130 šolskih otiok jo za eno učno moč le preveč. Sedaj se bo delo delilo in upajmo, da lm tndi več uspeha, Gospodični učiteljici pa želimo, da bi »e kmalu priva hla na-šib hribov in bila srečna in zadovoljna.
Igra
t Hrasti«—K rani)
7. vilikim uspehom je igralo društvo itdefi križ C. januarja v Smartinskeui domu' in 9. decembra v Ifnistju igro po znani Jakličevi povesti :Jaiiez 7. Visokega i-, katero je dramatizira! pol imenom -Ljubavi cvet je zamorjen na- rojak in
jim zapisujete, da zginjajo kakor večerne senc«? Saj ue rečeni, da jih ubijate vi. Vsaj truplo bi se kje našlo,- Didje meži bled iu nem in skriva slavo v blazino. Misli na može, ki jih pošilja v klavnico, iu spravlja denar... Pa Mališ gotovo še ne sluti ničesar in Didje najde izgovor: »Gotovo še nisi pomiril mojega očeta in javil nas je policiji..? Mališ prebledi — odgovor mit prestreže sluga, ki javi upravitelja grofa Fnrtina.
»Kaj mi hoče ta zoprni človek?« se prestraši Didje.
-Kaj vam hočete se čudi Mališ. Napravite se, jaz s« skrijem za posteljo. Ce ho treba, me pokličite.-;
Didje se naglo obleče. — Ko hoče pozvoniti, trešči vanj jokajoč glas: »Pustite me! Saj sem njegova mati!«
Didje pozabi na Mališa in na upravitelja, kvikne :»Pnstite gospo noter! in j,re-streže "trepetajočo ženo v stol. Trepetajoč sto.ll pred njo, in ugiba: .Mališ je govoril z očetom... Mati upre oči vanj in vpraša, kakor da bi umirala: ;Kje je oče?«
• i ?V\?e,~ Yom!" zajoka Didje v strašni slutnji. Kakor hi besede trgala iz prs, pripoveduje mati: »Neki večer odide... prosim ga, naj ostane doma... pa pravi, da je dobil pismo, da gre za te... Vrnil se ni -- prinesli so - mrtvega... Potegnili so truplo iz fcene... Prihajam od njega - mrtvega, da ti povem, kaj vse jc storil zate mož. ki »i ga ubil,«
i'v? t?' ma,.i'<< v'3e Didjc roke, »pri Bogu!. bila moja volja, mati' <-
»Molči!« mu veli bleda žena.'»Nisem več tvoja mat!. Poslušaj mo na kolenih! Tvoj oče je bil obsojen na smrt. Kako sc je rešil vislic, kje je umrl. n« vem. Ti si bil majhen. Ostala sem v bedi in sramoti; nihče mi ni dal kruha. Pa pride tvoj očim in me odpelje iz Verseja. kjer je vse kazalo s prstom umne!
Ko si zrustel se spomni, da bi ti utegnilo škodovati zločinsko ime pravega očeta Dal ti je svoje jmšteno ime. šolnl te je zločinske krvi pa ni izbrisal s tebe. Tvoje pravo ime je..."
Dovolj je sramote... zukriei Didje, ko se v strahu spomni, da posluša Mnliš. -Ne! Ime!...s
Krik, strašan in pretresljiv se i/,vi je naenkrat ubogi ženi... On! krikne iu pade vznak. \ zrcalu, ki j« visel njej liusproti. je bila zagledala človeka, ki j« prišel zn njo z dvignjeno roko, kakor da ji hrani izgovoriti ono ime. Didje skoči k materi, jo dvigne l'1-^;.-Mrtva!...-< in so zgrudi poleg nje! 1'"o.p<Iide upravitelj; bil jo on. ki je prestrašil Didjorovo mater. Tiho odide tudi Mališ, na ustih zloben nasmeh: ne bo ga zafrkaval vec visokorodni sin poštenjaka.
Duša ustvarjena po božji podobi, ohrani vse čase odsev božjo lepote. Ni ga bloveka, ki bi bil v dnu (liise slab. Tz najbolj zaprtega srai zaplamti zar kesanja, želja po vrnitvi k Bogu. Ob in rt vi materi sklene Didie, da zapusti Pariz in se loti drugje poštenega dela. Zapre se v sobo, ki je videla materino ne pusti nikogar do sebe. Dn bi bil imel takrat dobrega prijatelja ol, struni Osmi dan pndrsa skozi skrita vrata Mališ
kJ»"KW- B? - "V 1)i,lj<'" Z(li ^ nm knVor kacn. Kaj ni živel poprej kakor v raju? Zasipati" I>0knŽe Vratn: "Ven! Nc	I^-
kaj iS podite?; ea,'n' amPflk V"rflS™: "Zh-*Še vprašaš?« se dvigne Didje preteče. »Vem, da vam vzbuja mojo telesce .... prijetne spomine. Tudi meni niljuboS^Ioni sem vse, kar mi je bilo mogoče 'V »Dovolj,- grmi Didje, »ne govor "o zlo-
Ki sem ga zakrivil, da vam ustreženi/ se izgovarja Mališ.
»Pri Beleebtibn!* z besu i Didje. sem ti mar naročil, dn ubij onega starcu' Mališ se izgovarja z Robertom iu nevarnostjo, Didje ga sune v vratu. Mališ si otipava boleče rinilo in toži: Orem. Nisem vam rud |irišcl pred oči. Tndi jaz sem človek. Toda novice so važne. Emnšetov j« mnogo bolnih...!
»Kaj meni mar!«
»Tako? To vam ni nič mar? Reveži že po-čakajo knji Še druge novioe... Vam ni nič mar, da udari Furtin Pavlu snin In dobi Verhan le j ki kneginjo? Hočete izpivči.' Dolini! Mi vam ne moremo vzdrževati poslov in liise. Z Bogom!. Mi jo zelo žal. dn sem vin motil. Mališ se ustavi pri vratih in znkaš-lja: »Ste mo klicali, dragi doktor?«
»Ne!« je zadireen Didje, v katerem se bori zeljo, po poštenju s strahom, kaj bo. č« zapusti Kmnšete: slnbo stanovanje, slaba brano, hodil bo peš, prijatelji ga ne 1)'»!° pogledali... Tu pa se niu ponuja premože-
11 J<'- f'? Je že tako: težko človek zgreši krivi, pot. Didje sc ustavi pri mizici in pogleda za-vi le k — vabilo na veselico pri Furtinovih. iNehote reče: »Som bil jiozabil «
Živahno poprime Mališ: »Nocoj razkrinka gospod hurtiu Pavla. In mi? Kaj na.i naredimo I«
, Didje zmečka vabilo in so odločil: »Sedi in pove.i, kako misliš?«
Mališ poskoči in zleli v naslonjač: »em vedel, da ne boste držali mule...«
. Didjeru zabliskn v očeh: »Molči! viij se! Povem ti: če me sjKiniuiš samo s pogledom tegu, kar si videl in slišal, te zada-vim kakor mačka.« Mališ pomodri iu se zgii-bi. /-(ta.i ve, da gu Didje zaničuje in sovraži., t omisli kako bi ga zadel v živo: »K.ie na.i zncnein? Najbol j čudno je to: dvoboj "c "i vršil in Pavel je obiskal še tisti dan V<"'"
e
lupljan g. Pavel Bobnar iz Šenčurja- Ker so vloge dobro »asedene, občinstvo pa ue zaatoi« za to res lepo kmečko igro, jo društvo »lid.eči križ« ponovi v uedeJjo, 20. t. m., točno ob 4. Predprodaj« vstopnic v knjigarni »Ilirija« v Kranju in pred predstavo pri blagajmi v »Ljudskem domu«.
Gibanje prebivalstva i'	(Lipoglav pri Smer ju-Sap)
V župniji, ki šteje 491 prebivalcev, je bilo rojenih 16 olroJt: 10 dečkov in 6 deklic. Umrli so Irije, in sicer d v« odrasla in en otrok. Poročenih ie biio sest parov. Podelilo se je 5180 sv. obhajil. Pripomni se, da zaradi oddaljenosti od župne cerkve tretjina župtjanov redno prejema sv. zatoramien-te v dveh sosednjih župnijah. Za tako malo župnijo je to število sv. obhajil res veliko. Le vztrajno tako naprej!
Razno.
(Gora nad Sodraiico.) Malo čuje od nas. a naj se sedaj ob koncu starega iu ob začetku novega leta oglasimo, da po-veino. kako se gibljemo. Rodilo se je v fari seino 5 otrok, smrtna žetev pa je bila za našo faro kar prevelika, umrlo je devet ljudi. Med temi je bila 1 tudi mati g. profesorja Ivana Prijatelja, dobra in ™ skrbna mati svojim otrokom. Priklenjena je bila dalj časa na bolniško posteljo in Bogu vdana je zapustila to solzno doli:,no. One tO. januarja letos p:i je umrl najstarejši taran naše župnije, Štefan Gornik, v 95. lelu starosti. Bil je več let cerkveni ključar in občinski odbornik. l)o zadnje ure ie skrbel, da bo ja vse pripravljeno sa njegovo smrt. Naročil si je tudi rakev, tako. da ga je ž« čakata. Pravd-! j1' ljudem, da bo umrl na dan sv. Štefana, njegovega patrona, katerega je on i>osebnf> Častil. Njegova Šelja inu v tem ui bila izpolnjena, naj mu pa sedai | sv. Štefan izprosi pri Bogu plačilo!
Oviuluštvo cvete
(Tuhinjska dolina.) Leto 1034 je bilo polno razburljivih političnih dogodkov, film živahnejše ie politično življenje, tem ostrejši so tudi politični boji. v katerih posamezne skupine zastopajo in branijo svoje nazore. Pa ludi politični boji imajo gotove meje, preko katerih nihče, ki hoče veljati za dostojnega, ne »me. Kdor v političnih bojih rabi nedovoljena sredstva, Je moralna propalica ali pa duševen slabič. Možje. Ki dajo kaj na svojo čafd, se bore tudi na politič-
j bana.« Didje plane kvišku in se čudi. Mališ t se posmehuje: »Drugi dan je prišla grofičina ' kočija po slikarčka in njegovo sestro iu po-
i vabljena sta na nocojšnjo veseli o. Tudi lepi : dežeianček ...«
»Ni mogoče!« trdi Didje. »Odkod imaš to raco?«
Mališ poudari: »Imain moža v palači, ki je pregledal seznam povabljenih. Ni nobena uganka če sprijazni Pavel svojo dozdevno mater s sorodniki. Tako si prijatelje pripravlja. In najvažnejše: Gospod Furtin je sel včeraj v gostilno k »Rdečemu konju« in se sestal z gospo, ki je prišla z Martinika. Uganete, kdo je?«
»Nemara dekle, s katero je bil zaročen pravi Pavel?« oživi Didje,
»Gotovo ji ,ie pisal, da se hoče Pavel poročiti z drugo, in vročekrvno dekle je prišlo, da se maščuje. Tam imajo vročo kri. Mogoče bo stal gospod Furtin poleg Pavla, ko ga napade ona gospa. Gospod Furtin .se tako znebi tekmeca in nas mora nagraditi. Torej nocoj na veselteo. gospod doktor! Zdaj se začne delo!« kone, lisjak Mališ.
14.
Grofica 1>artin je povabila odlične goste, s katerimi .je hotela seznaniti svojega sina. Vrtnarji so pričarali lepo zelenje'v vrt, lam-pi.ioni so viseli od drevesa do drevesa. Gostje so se zbirali v salonih in na vrtu. Pred palačo je stala lačna množica. Didje je prišel okoli devetih in pozdravljal znance. Ob drevesu zagleda gospoda Furtina. Kar obesi se nanj kakor kak star znanec iu ga sprašuje, kaj misli o nenadnem prijateljstvu Verbana tn Pavla in kdaj se srečata Pavel in zaročenka iz Martinika?
»Vi veste?« se strese Furtin iu zavije z iJidjerom v temačni drevored.
nih poljih s častnim, poštenim orožjem. Pri nas, žjd, ni bilo tako I Pristaši ene politične skupine so se v boju zioper drugo posluževali kaj radi ogabnega denumcijanlstva. 0 prilikti občinskih volitev je na pr. nekdo ovadil svojega poli ti Snega nasprotnika oblastem, češ, da je žaljivo govoril o kralju in državi. Mož-pošlenjak je imel zaradi tega velike neprillke s sodiščem, ki na take ovadbe proti osumljencem mora postopati. Pri razpravah se je ugotovila njegova nedolžnost; bil je oproščen. Kdo ga pa more oprostili skrbi in slroakov, ki mu jih je povzročil umazani denunoijant? — Ob žalostni annid našega dobrega vladarja je bila poškodovana žalna zastava aa pošti v Šmartnem. Zopet se je dobil de-nuncijant, ki je obdolžil tega dejanja tri ljudi. Romali »o v zapor, kjer eo presedeli dolge tedne. Izkazala se je njihova nekrlvda. Dva sla bela izipu-šžftna iz. okrajnih zaporov, tretji je pa moral v zapore v Ljubljano. Dobil se je namreč denunoijant, ki je tega tretjega obdolžil Se nedovoljenih vzklikov zoper kralj« in državo. V Ljubljani je bilo kmalu dokazano, dn je denuncijant lagal. Njegova žrtev je pa le sedela dolge tedne v ječah. Kaj pravite, ali bi ne bilo prav, da bi denuneijaniom vžgali kakšno sramotno znamenje na čelo, da bi se jim poSlenl ljudje vedeli izogniti vsaj sto ktafter daleč?
Nezaslišana hudobija.
(Dol pri Ljuibljam.)
\ unči na petek preteklega tedna je zlobna r.ika v Dolu in na Be-ričevem [»žagala spominske lipe, Iti <o bile vrnjene v spomin blagopokojiiemu kralju \e moremo drugače reči. kakor, da je ta zlobnež imel zopel namen denuucirati naše ljudstvo. ki je vdano kraljevskemu domu ln državi in ga naslikati kot protiidržavno in separatistično. Izrazila se je neka vidnejša uselia, da je to dolska kultura. Mi tako' kulturo odklanjamo in obsojamo, ter smatramo vsak lak krivičen očitek za žalitev. Želimo pa, da zlikovca čimprej izslede in kaznu- ; jejo, dn no bodo zopel nedolžni poslali žrtev podlih [ ovadb.
Društvene vesti.
(Šmartno v Tuhinju.)
Koncem decembra je imelo naše izobraževalno društvo občni zbor, ki je bil prav dobro obiskan. G. župnik se je kot predsednik društva uvodoma spomnil žaloigre v Marseju, nakar je podal poročilo o delovanju društva. Pri volitvah Je bil 7,a predsednika ponovno izvoljen naš g. župnik, tajniško mesto Je prevzel g. P. Jeras, blagajniško pa g.
Program radiofonsks oddajne postaje v Ljubljani od 17. do 24. januarja.
Vsak delavnik: 12.15 Plošče, 1250 Poročila, 18.00 Cas, plošče. — četrtek, 17. januarja: 18.C0 Ksilofon (plošče), 18.20 Smuška ura, 18.50 Srbohrvaščina, 19.20 Cas, jedilni list, 19.30 Nacionalna ura, 20.00 PreiK« iz Belgrada, 22.00 Radijski orites er. — Petek, 18. januarja: 1100 Šolska ura, 18.00 0 verstvih, 18.20 Radijski orkester, 18.40 Literarna ura, 19.00 Radijski orkester, 19.20 Cas, jedilni Vst, 19.80 Nacionalna ura, 20.00 Klavirski koncerl, 20 45 Slovenske narodne, 21.80 Cas, poročila, 21 50 Radijski orkester. — Sobota, 19. januarja: 1800 Radijski orkester, 18.15 Aktualnosti, 18.80 Radijski orkester 18.50 Francoščina, 19.20 Cas, jedilni list, 19.30 Nacionalna ura, 20.00 Zunanji politični pregled. 20.20 Kupleli, 21.20 Cas. poročila, 21.80 Radijski orkester, harmonika. — Nedelja, 20. januarja: 7.80 Kmetirsko predavanje, 8.00 Plošče, 8.20 Poročila, 8.30 Orgelski koncert, 9.00 Versko predavanje, 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve, 9 45 Plošče, 10.00 Delavsko predavanje, 10.20 Plošče, 10.40 Koroške narodne, 11.40 Otroška ura, 12,00 Cas, radijski orkester. 16.00 Spevoigra: Pri zlatem sodčku, 17.00 Nekaj veselih ua ploščah, 17.80 Pevski zibor, 19.30 Naoionalna u na, 20 00 Cas, jedilni list, 20.10 Koroške narodne, j 21.00 Radijski orkester, 21.80 Cas. poročila, 21.50 • Radijski orkester. — Ponedeljek, 81. januarja: 18 ! Mladina, doni in autoriteta, 18.80 Plošče, 18.40 Slo-j venščina, 19.10 Pravna ura, 19.30 Nacionalna ura, ; 20 00 Cas, jedilni list, 20.10 Prenos iz Hu'badove i dvorane, 21.00 Radijski orkester, 21 80 Cas, poro-j čil«, ^nadirski orkester, 22.30 Plošče. — Torek, 82. januarja: 11.00 Šote'(a ura, 18 00 Otroški kotiček, 18.20 O medu, 18.40 Nemščina, 1910 Par ku-pletov, 19.20 Cas, jedilni Met, 19.80 Naoionalna ura, 2000 Ruska glasba, 21.90 Cas, poročila, 21,50 Slovenske narodne, 22.aO Angleške plošče. — Sreda, 23. januarja: 18.00 Plošče po željah, 1830 Pogovor s poslušalci. 19 20 Cas, jedilni list, 19.30 Nacionalna ura, 20.00 Prenos iz ljubljanske opere, v odmoru čas ln poročila.
M. Zore. Tudi drag« člani odbora eo srečno izbrani, lako, da ae Itihko nadejamo, da bodo društvo uepeino vodili. Novemu odboru želimo pri važnem izobraževalnem delu obilo uspehov.
»Vse vem,« brbra Didje, »in vam čestitam'. Pa zakaj v talino?«
Furtin se nasmehne: »Vi, ki veste vse, bi tudi morali vedeti, da prideva tod do mo.e.ga stanovanja in da so za mojim stanovanjem vratiea v skrito ulico.«
»Vem. veni,« hiti Didje. »Skozi tista vratiea hočete privesti deklico?«
Dobro ste obveščeni, gospod doktor,« se poroga Furtin, »gospod Sartines, ki gre tam s kneginjo, gotovo ni tako dobro obveščen kakor vi. Ostanite tu! Ko pride dekle, slišite laliko vse, kar ji povem. Pazite le, da naju nihče rie moti!«
Furtin gre ob zidu. Odpre vratiea in pogleda na ulico. Didje mu sledi z očmi, misel pa mu ,ie pri policijskem ravnatelju. Kaj hoče tu? In s kneginjo? In ravnatelj ve za Didje,ra. Ali naj zgine? ICaj pa. če je Furtin povabil ravnatelja samo radi Pavla?
»Ni _je še,« se vrne Furtin.
»Saj vendar ni prišlo kaj vmes?« reče Didje, da sploh kaj spregovori.
»Nihče razven vas ne ve za njen prihod,« je Furtin pogumen.
»Pa upravitelj?« gre Didjeru težko iz ust.
Suho odgovori Furtin: »Ne more povedati ničesar, ker leži bolan že osem dni in ne mislim, da bi še kdaj vstal. Kdo prihaja tam te?
Didje se obrne raztreseno. Zazebe in segreje ga ,Ne bo več vstal...' Zakaj ne? Zakaj ni prav, da ne vstane več...
»Kar prav«! vzklikne Furtin. »Bomo takoj videli, pri čem smo.«
Po drevoredu prihajata Rado in Justin, roko v roki. Nenadoma stopi izza kipa Po-roserpine ženska, stopi pred brata, iztegne roko, kakor da hoče prijeti Justina, samo zazija, pa omahne in strmi za Justinom, ki reče Justinu: »Gospa gotovo misli, da sam ltdo drugi.«
Furtin se bli-ža deklici in jo prime sočutno za roko: »Zakaj niste govorili z njim? Nehvaležne?! Dela so, kakor da vas ne pozna.«
Deklica pogleda Furtina, se prime za čelo in zakriči: »Kako naj mc pozna, ko ne ve, kdo sem? Kje sem? Kdo je to? Pavel ni!« Zožene se za Justinom pa omahne. Furtin in Didje jo ne-eta v Furtinovo stanovanje. Zdravniku se zasmili uboga žrtev pa reče: »To je neusmiljeno! Zaka.i ste pisali dekletu, nai pride?« Furtin mu hitro zamaši usta: »Vaša rahločutnost je nekoliko zakasnela. Ker ste tako čirvstveni. vas prosim, da so pomešate med vesele ljudi. Ko boste videli komedijo, ki jo pripravljam, izli.iete lahko vse solze. To se vam poda in vam dela ea,st. Didie se zgrozi pri zločinu. Domisli se, da bi moral hiteti k upravitelju in ga zdraviti. In še, da. bi zbudil dekleta, povedal resnico in zmanjšal tako svo.io krivdo. Godba vabi... Vrt. palača bosta Didjerova, ko pospravi vse, kar mu je v liapofje, po — Fuvtinovem zgledu. Bilo je pa zapisano, da se Didje ne bo več zabaval. Komaj pride v družbo ga kar vrže nazaj; Zagleda Vrbana, Metko in Rada. Hitro se umakne in sika od zlobe in gnjeva: »Počakajte!« »Eno besedo!« ga strezni znan glas. Strese se. Pred njim je križka kneginja. Smehlja se njegovi zadregi: »Niste mislili, da naletite name? Veže naju tajna. Pričakujem vas jutri ob enajstih. Mi odrečeta?« Didje se globoko prikloni. Kneginja odide. Didje obstoji v čudni slutnji. Kakorkoli obrača kneginjino povabilo, vedno mu je jasno, da mu hoče ponuditi kaj denarja. On pa hoče vse — vse! Od Furtinovega stanovanja prihaja nekdo nenavadno na«lo. Didje spozna hišnega duhovnika, ki hiti naravnost k njemu: »Gospod, bolnik, na <rart bolan, vas prosi za hip.« Didje prebledi. »Leži ža osein dni in zdravi ga sam skrbni
e>
II. EVHARISTIČNI KONGRES
V LJUBLJANI
Lavantinski rhulikn prevsr. ftr. Ivan	To-
maiii je poslal vsej prei. duho»š6ini »w>je škofije topel oglas k II. evharistii»eimi kongresa v Ljubljani. Brw. dvoma bodo verniki mariborske škoti-Ju, kj eo šele pred kratkim doživeli stavlje svojega škofijskega evharističnega kongresa, posebno vneto sodelovali na jugoslovanskem evharistiftneni kongres« v Ljubljani. Čeprav so lavantinske župnije šele pred kratkim prejele okrofeiieo glede ustanavljanj« župnijskih j>riprnvljatnih odborov, je vendar glavni pripravljalni odbor v Ljubljani prejel *e tako lepo število prijav teh odborov, da je treba to ▼nemo posebej pohvaliti. Tako bo kmalu vsa Slovenija združena v mogofni organizirani armadi za xnv»gn6lavni praznik evharističnega kongresu v Ljubljani.
Glavni pripravljala! odbor ia 11. evhansti*«ii keugrt>» v Ljubljani tcdrušuje doslej okoli 150 ljudi pri vnetem delu ta to velitio jtriredttev. Obstoja nad 20 pododborov, ki pripravljajo v podrobnostih vse potrebno. To delo more biti uspešno le, če bo oprlo ftj poioo razumevanje in gorele sodelovanje vseh, ki jim mora biti uspeh kongresu pri srcu. In t" smo vsi, ki verujemo v božjo priCujotnoot v Prwv. Zakramenta. Z iad«i?eiij^m lačiko zapišemo, da so misel srharisiičuegu kongresa »prejeli v»i katoličani iz Jugoslavije z neprikritim navdušenjem in pressuetljivo radostjo. V tem opravičeno gledamo voljo, da se raivije evharislični kongres v I.iufo-ljani v tako velišnstoo svečanost, kakršna Bogu med nami gre in kaknSne nsftn zemlja še ni do-iiveb.
Naštet mladine na evtiarisličurj« kongresu.
Na srelovnih in ludi drugHi evharistifnih kongresih je ode« noftjubkejših in hi<li najbolj učinkovi-tih priaorof — »kupna služba boija in skupno sv. obhajilo šolske mladine. Saj je ta v sroji nrpo-kvarjonoeti in svojem otroško-zaupnem verovanju pač najbolj poklicana, da Je posebno lepo izrsr.i svojo ljubezen do Prijatelja otrok v Najsvetejši Zakramentu. Tako je samoposebi urnljivo, da bo na našem ljubljanskem kongresu imela mladina priliko na čim mogočnejSi način manilestirati za Evhfvrietičnega Kralja. In sioer se bo vršila mladinska slavnost na dan Ž9. junija zjutraj. Mladina bo ila v svečanem sprevodu na slavnostni prostor, ki bo najbrž na Stadionu. Tam bo kratit« pridiga, nato pa sv. maša s skupnim ev. obhajilom. Med
božjo službo bo mladimi delotaa j»l*. datan« atap-oo molila. Po službi božji bo mladina pogojena. — Na to prireditev j« treba še posebno takoj začeti misliti. Gg. Jtateheti, učiteljstvo, vodstva Marijinih vrtoev in drugih mladinskih verskih driub, zlasti p« starši sami naj čim prej precenijo možnost udeležbe njihovih otrok. V Buenos Aunesu je bilo pri laki svečanosti 107.000 mtedine. Koliko je bo pri nas? Toliko, Ut je v nas prave Ijubeaii do Presv. Rešajoga Tek**, kolikor je v nas prave ljubezni do Mlad ime same iu kolikor je v nas duha požrtvovalnosti.
Dolžnost »aših odrov v erluristiini pripravi. Že veikr*« iu na rasne načine je bilo povedano, kti-bo bi mogli naši odri vršili prevaino nalogo pri verski obnovi »ašega naroda. »Katoliška akcija potom teatra«, to je gealo. katersg« pomembnost t-udl pri nas hvala Bogu postaja vedno vidnejša. Saj je ie skoraj neuiutjivo, da igrajo odri, ki «e s ponosom imenujejo katoliške, igre. katere lahko služijo le plitvi zabavi nli celo nasprolujejo načelom vere in morale. Tembolj je potrebno, da se zavejo miri svojega odgovornega dela in poslanstva seda' ob pripravah na koHtrres. Boli kot kdaj naj v tem le'u , goiijo versko igro, gotovo i« samo versko neopo- j rečno i^ro. Z« eventualne potrebne nasvete naj se j odri obrnejo na -Za lož Ivo Ljudski oder- v Krantu -(odroma v Ljubljani. Miklošičeva cesta 7), katere vodja je fliui kongresnega pripravljalnega odbora. Bilo bi znak umevanja kongresnih potreb, če bi povsod priredili vsaj eno predstavo, katere čisti dobiček hi naklonili za stroške kongresa.
Ptidelece z mednarodna molitvijo zu evharistični kongres so izšle in jih te dni razpošiljamo. Vsaka na! bi pripomogla do obilnejšega uspeha kongresa. Molitev vi kongres nai postane dolžnost slehernega vernika. Molite io skupno pri družinskih molitvah. Mnogo pričakujemo od kongresa in dobili bomo, če bomo za božji blagoslov prosili.
Izkaz prispevkoT m evharistični kongres. Glavni pripravljalni odbor izreka prisrčno zahvalo vsem, ki so doslej prispevali za stroške kongresa. Seveda »o dosedanji prispevki Se t«do skromni in bo treba te mnogo prositi. Se močno trkali na dobra *>■«. Tem večje pohvale je zato vredna dnrežpivost naših vrlih Mohorjaoov in tudi drugih, ki eo priskočili na prvi poziv in prispevali kljob krlri radi ter z ljubeznijo.
B-—»kis
Ob dvajsetletnici
svetovste snottfe
(Nadaljevanje)
Dne 4. novembra 1M4 »em bil povabljen n» dom spoštovanim bravcaui ie cnanega bielrois o-žk-ega lekarnarja. 1 moaoj Ui šel tudi moj srbski towiš Božo Uimitrijevič. Gospa lekarnar jeva je po vaiarji pripovedovala, da rasto v bistroistoSld oitolici izvrstne maline in jagode. Kar na cente jih oabero in prodajajo. Gospod lekarnar se je po-hvalil radi svojega konja, ki si je po nesreči zlomil rebro. Gospodar ga je sam ozdravil in zdaj žs dirja živalca »to vrag?. Ko preleti siblrekj konj 80 kilometrov, ga ne vodijo v hlev, ampak raz-preženega puste na prostem, da se giblje. Celo z vodo ga obli jejo v najhujši zimi. Gosipod lekarnar nama jc dalje opisal, kakšno gorje je bilo za ruskega kmeta vodka (voda pomešana s špiritom), »i,iTUl rešitev roškega naroda bi bila večna prepoved alkoholnih pijač. Vnet zagovornik proti,d koholne misli je bil med svetovno vojno ruski vrhovni vojskovodja knez Nikolaj Nikolajevi. — Dalje je gospod lekarnar ir.javil, da bi on radevolje prevr,e1 vse naše šolane ljudi v svojo oskrbo, ako bi sedanji vojni ujetniki osi a H do konca vojne v Bistrem brtoiku.
Dne 16. novembra 1914 je šel tovariš Slana s našim narednikom v 7 km oddaljeno ras. v smeri proti Altajskim goram. Tam sta nekem« kmetu pomagala pri spravljanju pšeniee in se pošteno najedla. Ta dan sem bil 7>opet enkrat v Pahotinovl trgovini, kjer sem videl med drugim zelo praktično orodje za radrrsnje žebljev m zabojev, ki ima prednost v t<*m. da zaboj ostane 'lepoškod-ovan, žebelj pa raven.
Na dvorišču opazim zaimiSjeneg« avstrijskega ujetnika. Stnl je pri vodnjaku in žajfal srajco, kakor mi :e dejal, prvič v življenju. Potoži mi, da ie pred par dnevi i®f»ubil pet rirbljov, kar je bilo tedaj »a vsakega iumed nas že eelo premožen i«. Zelo mu je dolg čas po dotmi, kjer ima mlado ie.n-ito in komaj na svet došlega ainčka. Ko bi mu soprog« vsaj fotografijo pasi« hi I Mož. je bil «icer preoej redili h besed. Končno oem pa le uvedel, dn imam v »»mišljeneni žnhtarju prsd seboj tšobrega pevca,	tovariša Blazinflk«, onti-učitelja
ic Zabike aa Štajerskem.
Naslednji dan sem >dvlgnil« tovariš« Blaeinšk«, da je tel z msnoj v bistroisto&ko šolo. Bila sva
gospod. Pa bolezen »e ne premakne« Ze misli Didje odreči, pa mu stopi pred oči mati. Duhovnik pravi, da bolnik ne bo dol«o. Morda mu j»vo kaj, kar bi mu koristilo pri levu. Duhovnik spravi Didjera do vrat v pritličju ln se poslovi. Didje odpre na lahko vrata. Pri medlem svitu svotiinioe zasrleda posteljo, na nji upadel obraz, odkoder žarijo oči in lica. Upravitelj tte hoče dvijroiti in jooa: »Vi, vi! Ste vendar prišli!« Moli mu vročo roko. Didje se ne dotakne roke, ampak rede mr*lo: »Zahtevali ste rdrnvnikn.« Upravitelj omahne v blazine: »Samo zdravnik?« »Pa sem vedel, da ga najdem enkrat, Didje.«
»Bolni »te.« preseka Didje, »povejte mi, kaj vas boli. Ce namigujete na stvari, ki jih ne razumem, takoj odidem.« Bolestno vedlh-ne bolnik: »Bog je pravičen! Ubil seoi jo Lucijol Mi nI dano, da ml dober človek stisne roko v smrtnem boju, da mi zapre oči, da mi reče samo enkkrat...« Didje se obrne k vratom. Bolnik zavpije: »Doktor! Bolnik vas kliče... v prsih lu drobovju me žgre...« Bolnik visi iz ix»stelje ln steza roke. Didje se ustavi in si brisa pot Bežal bi, pa ga ustavlja materina podoba. Vrne »e k poste-Iji ln prime vročo roko. potiplje žilo ln spra-Suje. Bolnikov izmučen obraz se razžari od veselja: »Boli me in žge, od kar sem našel nenadoma bitjo, ki s»m pa ljubil in iskal.«
»Koliko dni vas že mori vročina?« pre-aelta Didje.
Vročičen bolnik prebledi: »Oprostite! Gospod rurtln je. vaš prijatelj iu vam je gotovo povedal..,«
Didje se prestraši: »Kaj. če v«, da zastrupljam 7« »Prestrafiil sem se in gospod Fnrtln mi je dal...« stoka bolnik. Didje razume ln se strese: »Ta človek je gotovo kaj sinil Furtinu, da je nadel seno ta otrok«. 5«
Zdel se mu je nevaren ln gn je zastrupil, da no more posvariti Pavla? Pavel pa hodi z Vrbanom in so niti no spomni nn svojetra sokrivca aH pa je ve*l, da ga ne vidi.« Zdušno vjiraša: »Povejte ml, kaj ste zavžili?« Bolnik odkima: »Furtin je vaš prijatelj. Oe obdolžim li.iegn. bi š-kodoval nemara vam. Didje! Ne obračaj se od mene. Že osem dni sem priklenjen na posteljo, sieer bi služIl vam, edino vam. Za vas bi dal rad življenje. Povejte mi in prodam vso; čast in premoženj« bosta vaSa. Didje, sin moj.«
»Molčite!« sikne Ditlje. »Ne poznnm vns in ne vem, kaj hočete.«
Bolnik se meče po postelji: »Tvoja mati ti je pravila, povedala« — »Moja mati jo mrtva, vas pa kuhn vročina. Ako ne marate zdravnika, grem.« Didje «rre, se ustavi pri vratih, stopi k ini-zi in sardSe zdravila in pokaže listek bolniku: »Pošljem slugo, ki vam prinese zdravila.« Bolnik pa Izteguje roke za njim in kriči: »Ne potrebujem zdravja. Tvoio srečo hočem... Reci samo hosodo!«
Didje drvi po stopnicah in no vidi, tla teče v njetrovo smer človek, ki je prav tako bled in prestrašen kakor on: kajti tačns se je bila odigrala na veselieriem prostoru zseodba, ki je pretresla vse duše. in prav. ko so je vrtelo vse v plesu. Rt,nI je mlatli grof s svojo materjo ob stebru. Grofic« Furtin je bila ssolo vesela razigrrane družbe. Sanjala je sanje, kl naj bi pomenile neprijetnosti, pa «r* vae lepo: gostje se zabavajo in celo Pavel, navadno zamišljen, je danes vesel Pravkar zatrjuje mati sinu. da je to najlepši več®r njenega življenja, ko se zažene mlada temnopolta tonska pred Pavi« in vpraša 7. glasom, ki prevpije veselični šnm: »Kdo ste, kl nosite Pavlovo ime in lice, pa nUte Pavel? Kaj ste naredili z njim?«
Grofica odpre nsta in strmi v nemem začudenju, Justin kliče z očrni brata m pomoč, Rado hiti k npraviteljn, plesalci se ustavijo, godba preneha, gostje ln /rodci, sluge, vse sili k stebru.
Grofica pride tlo sajie: »Kdo ste, gospiea? Zmotila ste se v osebi. To je moj sin Pavel, grof Furtin.« Dekle razume, da jo imu gro fica fa zmešano. Trdo in glasno pove svoje Ime. pove, da je zaročenka grofičinega sina, da že dolgo čaka na pismo, kl ga ni, in du je prišla, da opozori zaročenea na njegovo obljube. Sirjv-tno poudari: »Pa ta tukaj nt zaročenec. Ce je prevaral mater, mene ne bo — lota in leta sva se videla vsak da«. Hočem, da mi pove, kaj je naredil z mojim zaročencem, 7. vašim sinom, grospa!
Grofic« se prebere in reče nevoljno: »Poj dite trospirn! Blede se vam. Moj sin ženi po moji volji in vi se hočete maščevati.«
»Da.« potrdi porogljivo dekle, »maščevati se hočem. Pravi Pavel so ne bi ženil po vaši volji: prisegrel mi je. da boste volili vi med njim in menoj. Čudna mati ,ki ne postna, dn nima. svojega sina pred seboj. Poglejte tega človeka! Kaj mu ni na obrazu jiečat sramoteč« Justina porine pred grofico, ki so strese, ni na čeln se mu nabirajo potne kaplje. Grofica vrže zliegan pogled po gostih. Zagleda Furtinu, mu namigne iu vpraša: »Kje 5e gospod Sartines? TTmrjem!... gospod Sartines! ...	.
Skopušen Škot se je zaročil z dekletom, ker pa je s poroko odlašal, se je ta v par letih tako odebelila, d« jo je nameraval postiti, češ, da l»o preveč pojedla. Toda zaročnega pratana t. ode-belelega prsta ui mogel sneti, zato jo je pa vzel.
nekoliko pozna, saj je bila 11 že za nama. V učilnici sva ee mudila le malo časa, pač pa sva ostala Ir.-ake i«)l ure v pisarni, kjer sva z bislroistošklm učiteljstvom prav pridno luščila semendke sončnih rož in kadila slavno »mahorko«. Ruski kolega že ve, da so te dni Japonci vzeli Nemcem 21 Maršal-ukih otokov. Dalje mu je znano, da so dospeli na gali'Sko fronto sibirski in kavkaški poliki. — Ita-todene nama tudi, da carizuvu nenaklonjeni Rusi tive v pregnanstvu največ v Vzhodni Sibiriji vzdolž reke Lene.
Popoldne smo zvedeli, da odidemo naslednji <la:i v Bijsk. Skočim po slovo k lekarnarju, nalo pa so oblščem obitelj trgovca 1'aiholina. Dobimi izvrstno večerjo in napijem se čaja — brez ruma seveda — da so mi kar žarela lica. Nina mi je zapela v slovo In Vera je zaigrala na batalajko, obe pa sta se v spomin podpisali na listek, ki ga še branim. V Paholinovi trgovini zaposlena prodajalka soldalka in trgovski pomočnik istotam, sla mi vzajemno kupila novo toplo šapko (zimsko čepico) in obenem želela, - naj izročim njiju po>klon boliinjiko-iiktriSki -boljši polovici«; — pri prvi liiognM priliki Orspa Paholiiiova je ob slo-ve-u ljubeznivo zatrjevala, da me še dolgo ne bodo pozabili, gospodična Nina je ginljivo prislavila Na svidenje,. Težko, sem dejal, morda v nebesih. lil sem odšel, da še zadnjič prenočim v bi-ftioisto-skciii gasilnem domu.
Ko sem s!o|>il v gasilno poslopje, so lovanši u jut tii It i že večinoma dremali, razen onega, ki 'e je obregnil ob moje kratke, a tople ženske hlače. Dol^o nisem za.-pal. Celi h 17 dni sem užival gostoljubje v »libirskem Bistrem Istoku. V neizbiis-neni, hvaležnem spominu mi je zlssti oslala dobrosrčna družina Irgovra Paholina, ki mi je v dejanju pokazala in dokazala, da so še na svetu dobri in nesebični ljudje.
14.
•
ti Bistrega Istoka uit saneh < Hijsk.
Dne S. novembra 11)14 je un komu liislreza iflokii čakalu žo o-b 7 '/.julraj lili kmetskia sani. Razlika med našimi in sibirskimi je v glavnem la. da so sibirske sani zelo nizke in da torej v nje stopiš kar pri lleh. //basalo se na,- je na ene sani 4 do 5 in z Bogom Bistri Islokl V štirih urah smo, ne preveč hiteč, dospeli v selo Senoj, kjer smo vozili čez zamrznjeno reko Anuj. Mraz je bil precej oster, zato smo večkrat Izstopili in korakali in tekli /,a sanmi. Ja« sem v začetku nekam zadovoljivo prenašal mraz, ker sem bil primeroma dobro oblečen iu še voznik me je odel z delom svojega kožuha. Mnoge druge ujetniške tovariše pu je zelo zeblo. Od strani ruske uprave, oziroma nje organov, je bil prevoz na saneh v lom času pod navedenimi razmerami nu ravnost zločinsko igranje t življenjem ljudi, ki niso ničesar zagrešili.
Kmalu nato smo pri vozili v vas Slari Tere-šklnu. U|»aiii, da seui si prav napisal ime. jamčim pa seveda ne. Tu smo imeli par ur odmora radi obeda. V razne hiše so porazdelili po osem ujetnikov. Obod je bil odvisen od sreče. Mnogi so dobili pri hišnih gospodarjih kar dobro južino, drugi pa so se morali zadovoljili s- — streho. Moja csmo-rica je imela lo pot smolo. Zadeli smo hišo, kjer nam niso ničesar dali. Ali niso mogli ali ne hoteli, ne morem reč:
V Starem Tereškinu sem videl skromno cerkev in dvorazredno šolo. Tisti dan .je bila v vasi nekaka »jnrinarka (sejem) z neizogibnim verlilja-kom, ..krtisek so ga menda imenovali Sibirjniki. S|>oininjani se tudi, da sta dve poredni dekleti za Salo zgrabili na cesti avstrijskega ujelnika l.n ga vlekli nekam s seboj. Fant sc je branil, poleni Je pa le šel. Vrnil se Je dobre volje in torej »ugrabljenemu Avstrijcu« v tereSkinskem ženskem uiiet-ništvu< ni prehuda predla. Sicer pa viih Slari I'e-reskina ni napravila name ugodnega vTsa in kar zadovoljen sem bil, ko je voditelj naše 11H šminke karavane za ukazal odhod.
Pozno popoldne smo prevozili po ledu reko Pešauo in se peljali skozi vas istega imena Okrog fi zvečer smo se ustavili v kraju Kaminski. Nekoliko prej smo pn ledu prešli reko Ob. Fainin-lci šteje okrog 2tK) hiš s 700 prebivalci. Nas ie bilo okrog 51 K) in smo bili za mulo vas občutilo breme. Po 4 do (1 so nas pomeslill v razne hiše. Povsod snu) bili gostoljubno spreleti in brezolRČno pogoščeni. >Tnz sem n.išel zavetišče v Danilovem domu, kjer sem dobil prav dobro mesno večerjo in napil sein se toplega čaja. Zvečer eo došli v Danilovo hišo Se drugi vaški mladeniči, pa tudi dekleta in soldatike eo prišle opazovat >nvstriisko čudo«. Sol-dalke,. ki «> jjm možje že odšli daleč daleč tja nn razna bojišča, odkoder za mnoge, mnoge ni vrnit-vel -— V lakih okoliščinah so težka vprašanja, ki ti
jih zastavlja skrbeča sojdatka in še težji so od- j govori, zakaj vsaka beseda je lahko trn, zadrt globoko v srčno stran.
Vsi, ki «jo prišli v Danilov dom, so najprej stopiti ipred ikono (podobo Matere božje) in se večkrat prekrižali, nato so šele voščiti domačim m nam dober večer. Vprašali so, če se tudi mi križamo in kako. Pokazal spioi jim oba: naš domač križ in tudi latinski, ki je ruskemu zelo podoben. Kar nekam zadovoljna je bila zlasti Danilova gospodinja, ko je spoznala, da ima pod streho ljudi, ki se tudi križajo. — Danilova je nekaj šivalii, drugi smo se pogovarjali, kakor smo vedeK in znali. Opazil sem, da je gospodinja šivarcko neiko-liko drugače držala v roki in tudi na drugi način vbaclula, kol je pri nas navada. Med nami sta bila tudi dva nedoletna otroka, ki ju je je vzel Danilo v svojo slulno oskrbo. — Pod posteljo drema ;>bi-čokr (teliček), star eno nedeljo (leden) in 3 dni, vreden 2 rublja. Skoči pokonci in hitro k skledi z mlekom, ker ni prj kravi. Sit veselo leta po sobi in se spenja po naših kolenih, ipri čemer se vsi pra-v dobro zabavamo. Samček — (telički pravijo Rusi vtjrt točka) — je bil precej inteligenten«-., ztiikoj v moji navzočnosti ni napravil nobenega »škandala-. — V drugi sobi sem opazil zakonsko posteljo, zftslrlo na treh straneh z visokim '/ogrinjalom.
NAltOf/ITE
»SLOVENCA« na ogled! — Naslov: Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna.
Drugi dan, dne 9. novembra 1914, so Danilovi vsilili že okrog ~> zjutraj. Napravljali so se v gozd, čeprav je padlo ponoči precej snega in je bril strupen veter. Noč sem prebil skoraj brez spanja, okoravno so gospodarjevi meni in mojim štirim tovarišem pripravili primeroma dobro ležišče. V sobi je bil prevelik mraz, a ludi uši niso dale miru. Danilova nam je skuhala krompirja in «a zabelila s maslom. Nato pn smo se napil! čaja z mlekom, a brez sladkorja. Zaninnalo me je, če je hišni gospodar. ki je bil pristen kmet, pismen. Ko mu za-slavim tozadevno vprašan'e. Danilov ponosno pri-Irdi, da čila io piše, da je torej, kakor Rusi pravijo gramoten . V dokaz se podpiše v moj dnevnik hitro in le|Mi, v cirilici seveda. Moja sodba: sibirski kmet Aleksij Jefimov Danilov piše lepše od mene
0'crog 7 zjutraj sem zapustil gostoljubni dom Danilova Ko smo se vozili dalje skozi borov gozd, je bil mraz Se nekaj znosen, pozneje, na planom, pa smo precej občutili sibirsko zimo. Hodili in tekali smo poleg sani. Ker je šel med vožnjo nekam, bi bil Grden kmalu ostal sredi pota v snegu. Pobral ga je zadnji voz, ki se je pomiku! slučajno daleč za nami. Pri vsem tem pa ujetniki niso bili brez dobre voljo. Uganjali so razne šale, se kopali in metali po snegu ter preobračali drug drugemu sani. Tudi jaz sem na temelju lakih in podobnih norčij parkrat zlelel s sani na hladna sibirska tla.
Srečava!! smo kmete, ki so šli s »umni na vse strani, večinoma v gozd. Za voznika so bile neredko tudi ženske. Dasi so svoje konjiče zelo podile mimo nas, se Je ta ali oni naš korajžen fant hlielkoann povspel na drveče sanj, podražil preplašeno Si-liirjanko, nato pa pridirjal zopet za naini.
Okrog po! petih smo dospeli v mesto Bijsk. Kidie pol ure prej sm-o srečali vas, ki ji imena ne vem. Dober kilometer od mesta je bila nedovršena železniška |»ostajn. Ko to pišem, pa že več kot deset let teže železnica iz Rijska mimo Barnaula v Novo Nikolajevsk, kjer se pridruži glavni sibirski železniški progi. Ko snin došel v Biisk, .je drugiče plovna reku Ob že trdo zamrznila >n ie bil mo<*oč. promet med Novo-Nikolajevskim - Bamaulom—Blj-skom siililo s sanmi.
15.
Kje iu kako sem preživel prvo sibirsko zimo
Kje torej? V Bijsku. Kako? Na lo vprašanje jo nemogoč kratek odgovor, zakaj od 0. novembra 1914 do 3. maja 1915 sem bival v tem mestu. Marsik*j zanimivega sein videl in doživel dogodke, ki jim bodo spoštovani >Domoljubovi« či-tatelji radi sledeli.
Preden nadaljujem z opisovanjem »morije«, naj odpravim, ne>ko na videz dolgočasno, a vendar za marsikoga zanimivo delo. Kar lepo po vrsti' hočem namreč našteti vse Slovence, ki eo bil' v
zimi leta 1914-15 v našem ujetni.škem taborišču v Bijsku. Evo jiii!
Od 17. pešpolka: desetnik Jeretina Kari in
prostaki: Dimic Ivan, Savinšek Franc, Vodopive« Anton, Likozar Franc, Komatar Franc, Strah Franc, dalje prostaki: Pureber Martin, Kerstein Jožef, Klopčic Leonard, Poje Matija, Povite Franc, Ber-lič Ivan, Zalokar Anton, Vodnik Franc, Dekieva Franc, Zlabnik Ivan, Flis Jože, Jamar Martin, Zad-nik Franc, Zalokar Ivan, Candek Jakob, narednik Sedej Vilhelni. četimrdja Ki-ulc Rudolf, desetniki: Bižal Jožef, (furše Franc, Ileni3 Alojzij, poddesetniki:- Cerar Jožef, Zaditik Ludvik, Mihič Alojzij, Kabaj Vladimir, prostaki: Hauplman Jožef, Str mole Friuic, Purkat Franc, Levstik Ivan, Fink Martin, Mesojed ni k Ivan, Planine Franc, Debevec Jakob, Drnovšek Ivan, Murko Franc, Kastelec Alojzij, Slana Avgust, poddesetnika Sorn Alojzij i« Harle Jožef, prostaki: Oblak Jožef, Silvester Franc, Turk Martin. Baje Blaž, Klemene Ivan in Tratnik Franci
Od 27. domobranskega polka: desetniki Bitenc Ivan, Valeutiniič Ivaai in Japelj Maks ter prostaki: Eržen Ivan, Di.mic Janko, Rebolj Franc, Sotlar Martin, Buljevec Jakob, Majerle Jakob, Kumar Ivan, Stare Alojzij, Rijavec Vence!, Vrčon Franc; Markelj Ivan, Kasteli« Jože, Cibej Frane, Mine Jožef, Kobal Peter, Knific Ivan, Dermota .Jakob, Kralj Jožef, Lorberg Ivan in Pungertnik Gregoa-.
Od 4. domobranskega potka: prostaki Depoli Adolf, Tanko Kari, Mihel Anton, Merkač Anton, Lavrič Mihael, Krištof Filip. Vajnzak Gregor, F,gar-tner Tomaž, Tušar Andrej, Itadešnik Jožef, Faga-nela Bogoiiuir, Potočnik Avgust, Mavrin Jožef, Fer-ber Franc in Letnik Franc.
Od 20. domobranskega polka: desetniki Plev-itik Franc, Gračner 1' raiic in Kratnarič Anion, poddesetnika Vidmajer Martin in Žmaher Franc ter prostaki Znidar Franc, Zavištik Franc, Klavžar Jože, Vratnik Ivan, Volovšeik Ivan, Kozina Anton, Mtžnarič Franc, Boganec Alojzij, Glas Alojzij, Jiui-čič Martin, Fijavš Jožef, Cahiin Leopold, Hladnik Anton, Ajdovnik Alojzij, Praznik Ferdinand, Horvat Ivan, Fekonija Jožef, Brezovšek Anton, Bla-zinšek Henrik, Pajman Jožef, Marliokl Ivan in Dokler Jurij.
Od 7. lovskega bataljona: poddesetnik Cmok tvan in prostaki KovačiS Štefan, Kleinenčič Jožef, Polak Valentin, Demšar Mohar, Lisec Jožef, Žabkar Franc, Kostevc Jožef, Sej Franc, Gracer Ivan, Podgoršek Simon, Griča)' Filip, Bester Valentin, Ore-hek Ivuu, Miklavčič Matija, Grohar Franc, Koritnik Jožef in Grden Janez.
Od 97. pešpolka: desetnik čuk Franc in prostaki Kolenc Andrej, Oblak Ignac, Petek Anton, Kovačič Alojzij, Vižiulin Ivan, Nedah Ivan in Orel Ludvik.
Od 47. pešpolka: G ril Gregor, Rober Franc, šlru'us Julij, Cab Anton, Zoreč Blaž, Jug Blaž in Zelenik Franc.
Od 87. [tešpolka: Rupret Ivan in Senica Blaž.
Izmed ravuokar našletili bivših ujetniškili tovarišev v sibirskem Bijsku. so nekateri že odšli po večno plačilo h Kralju vseh Kraljev. Molimo zanje! Naj jim da Gospod večni mir in j>okojl Vse žive tovariše, v domovini in tujini, ki sem jih doslej imenoval, pa tudi druge, ki pridejo še na vrslo pozneje, že sedaj prav iskreno pozdravljam in jih vljudna vabim, naj čimprej naroče »Domoljuba«, kjer že več kot štiri mesece opisujem svoje ujetniške doživljaje. Uprava tega, vsekakor najbolj razširjenega slovenskega tednika, ima v zalogi še vse, v poštev .prihajajoče, lanske številke. Zapišite se tudi vi vsi v našo slovensko armado! Morda bodo ob dvajsetletnici svetovne morije moji skromni spomini prav vam iu vašim družinam najbolj prijetno branje v dolgih zimskih večerih. Se enkrat: Prisrčno pozdravljeni 1
Včeraj Je prijazni stari gospod srečal dečka, ki j» jokal, ter mu daroval 50 par. Danes preliva šoto »krog njega cela tolpa dečkov
Današnja sovjeiska Rusija
(Nadaljevanje.)
V tem pogledu se razlikuje boljševiška revolucija od vseh, kar jih doslej pomni človeška zgodovina, kajti ona noče le odpraviti raznih vidnih političnih in gospodarskih krivic, temveč izvesti popolen prevrat v vsein pojmovanju zadnjih najglobljih človeških vprašanj, ona hoče popraviti in izpremenitt delo samega Stvarnika, ki je ustvaril človeka s telesom in z dušo. Zgolj materijalistično pojmovanje družbe kot nedeljive celote je bistvo vsega b o 1 j š e v i š k e g a komunizma in vir za razumevanje njegovih nasilnih dejanj na vseh poljih. To njegovo temeljno pojmovanje sveta, ki je za kristjana seveda izrazito krivoverstvo, ga tudi nujno vodi v neizprosen boj proti vsem veram in mu ne dovoljuje nobenega pomirjenja z dosedanjimi naziranji kulturnega človeštva, kajti zanj so vsa le zavezniki in opore kapitalizma. Komunistično urejena družba na tem svetu, ki jo bo izvedla boljševiška stranka, naj — človeštvu nadomesti vso potrebo po Odrešeniku in po posmrtnem izveličanju, ki ju proglaša za nezmisel. In za ta veliki cilj ima stranka pravico uporabljati tudi prav vsa, tudi najbrutalnejša sredstva in jih tudi uporablja. Komunistična družba, ki je sama sebi namen in ki ne pozna nobenega višjega ali nadaljnjega cilja, ima tudi pravico, da si popolnoma podredi vsakega posameznika, kajti človek bo itak našel v tej družbi vse, po čemer stremi, ona postane bog. Razne zapadno-evropske socijalno demokratične stranke so na ta pravi •jilj marksističnega komunizma nekako pozabile in se zadovoljujejo s krpanjem sedanjega kapitalističnega družabnega reda, a v boljševizmu je izbruhnil zopet z vso silo na dan. Ti ga hočejo res izvesti, zato se tudi upravičeno proglašajo za edine prave marksiste.
V komunistični družbi mora posameznik popolnoma izginiti, postati mora le brezdušen drobec kolektiva (celote, skupnosti), kajti ta ne sovraži ničesar bolj kot uveljavljanje vsake osebnosti. Boljševiki trdno verujejo v ustvarjajočo silo kolektiva, zato označujejo svoje gospodstvo tudi z gospodstvom mase. Kolektiv (pri boljševikih je njegova oblika proletarijat, pri ta-šizmih pa >nacijat, v tem pogledu imata namreč oba iste korenine) ima sebe zadnji in-najvišji cilj, ne priznava nadtvornega Stvarnika, temveč m a 1 i k u j e pred samim seboj. Ljudje po materialističnem pojmovanju niso ustvarjeni za Boga, temveč za to, da služijo kolektivu, vsakdo ima le tolikšno vrednost, kolikor koristi kolektivu, ki je nekakšno božanstvo. Kdor misli v kolektivu po svoje, ga proglasi ta za izdajico, ki jo je treba poteptati in uničiti, kajti kolektiv je n a j o k r u t n e j š i gospodar, ki ne pripušča in ne priznava nobenih naravnih pravic posameznika in osebnosti, razen onih, ki mu jih sam daje. Te so pa zopet zgolj kolektivnega značaja, ki poedincu le dovoljujejo, da sme biti kolesce v ogromnem stroju, kamenček v silni stavbi kolektiva. Kolektiv hoče popolno enakost vseh: obleči človeštvo v uniformo in ga vtakniti v kasarno, ki jo komandira diktator. Kolektivizi-rano človeštvo je topa čreda in ne več vsota posameznih oseb, otrok božjih. Stoletja se je človeštvo borilo proti izrabljanju človeka po človeku, v najnovejši dobi se pa uveljavlja nad njim najstrašnejši izkoriščevalec, to jo tisti kolektiv, ki je proglasil samega sebe za boga. Iu ustvaritvi tega kolektiva posvečuje boljševizem vse: znanost in umetnost, kulturo in gospodarstvo. Vse to ima zanj le toliko vrednosti in pomena, kolikor služi ustvaritvi kolektiva. To vodi nujno do naravnost barbarske omejenosti duševnega obzorja, kajti za materijalistični kolektiv obstoja samo tehnična in politična resničnost, v kateri ni prostora ne za vero, ne za svobodo in sploh za nobene netvarne dobrine.
Zunanji izraz kolektiva je masa, množica v organizaciji, v klubu, na ulici, zlasti pa pri manifestacijah in demonstracijah. Tedaj pride prav za prav do izraza njegova prava narava, ki je strašna v izbruhih svojih čuvstev, kajti tedaj izginejo vse plemenite lastnosti posameznikov in pojavlja se le prirodni živalski nagon telesnosti, barbarski goni plemena. Kolektivna duša mase pa zopet izgine, kakor hitro za-puste množice ceste, tovarne ali zborovališča, kajti, ko se množica razide po svojih domovih, se koiektiv razkroji v večje ali manjše število posameznih oseb, ki postanejo doma, pri toplem ognjišču vnovič ljudje s telesom in z — dušo. Zato hoče boljševizem tudi ubili dom in rodbino, kajti duša posameznikov mu je le v oviro, saj pozna on le kolektivno dušo mase, kateri naj služi vse od gospodarstva do umetnosti. Njemu je cilj kolektivni človek, ki ga slika najnačilnejši boljševiški pesnik, D. Bednij: »Milijonskonožni: eno telo. Tlak se lomi. — Milijonske mase: eno srce, ena volja, en korak! — Enak korak! Enak korak!...« Posameznik se mora utopiti v milijonski masi in ta cilj je vreden vseh žrtev, on posvečuje vsa sredstva. To misel komunizma je boljševizem še prav posebno podčrtal, kar si moremo razlagati pač iz ruske zgodovine. kajti tam je podložništvo (nevoljništvo) do najnovejše dobe ubijalo vsako osebnost. Gorkij, največji pisatelj boljševizma, je že davno pred revolucijo izdal spis »Uničenje osebnost i« in Lunačarski, dolgoletni ljudski komisar za prosveto. ki se je rahlo zavzemal za pravice osebnosti, je bil proglašen za »krivo-verca« in strmoglavljen. Ruski komunizem se ne zadovoljuje 7. nravno prosto osebnostjo in ne išče njegove enakosti, temveč hoče popolno m a t e r i j a 1 n o enakost. V tem pogledu gredo boljševiki mnogo dlje, nego njih zapadiio-evropski očetje in so zavrgli vse, kar je tudi v zapadno-evropskih razlagah socijalizina in komunizma še spominjalo ua duševno. Tem je bil gospodarski kolektivizem le sredstvo za popolno osvobojenje človeka iz kapitalističnih okov, boljševikom je oa cilj. Zalo so ludi brezobzirno zavrgli vso n e m a t e r i -ja lis t i čn o znanost in dekretirali nezmotljivost najbolj prostaškega ni a t e r i j a 1 i 7. m a. Tudi to odgovarja topi naravi kulturno zaostalih ruskih mas, vzgojenih v stoletni sužnjosti, ki se brani vsake osebne odgovornosti in se raje utaplja v kolektiv, čeprav zahteva ta slepo ubogljivost. Do najnovejše dobe je bila zato tudi uprava vseh boljševiških ustanov kolektivna, kolegijalna in šele I. 1934 so hudi neuspehi boljševike proti njih pravi volji prisilili povsod odpraviti kolegije ter poveriti izvrševanje svojih ukazov odgovornim posameznikom.
Nujna posledica takega temeljnega gledanja na človeka in na družbo je tudi. mehanizacija vsega življenja. Ves kulturni svet gleda v tem največje prekletstvo, ki ga je prinesel človeštvu kapitalizem s svojo moderno tehniko, a boljševiki imajo to mehanizacijo za blagoslov, za vir sreče v bodoči komunistični družbi. Nekomunist išče srečo v tistih ostankih duševnosti, ki je še ni ubila kapitalistična tehnika s svojo mehanizacijo, boljševiki pa naravnost streme ■/.& popolno in vsestransko mehanizacijo, ker ta pač ne potrebuje duše. Ustanovili so celo poseben »Zavod za znanstveno organizacijo dela in mehanizacijo človeka«, ki ga vodi Gastjev. Tehnika bi po mnenju ostalega kulturnega človeštva morala služiti osvobojenju človeške osebnosti, ne pa človeka zasužnjiti stroju, kajti človek ni predmet gospodarstva. Zato se človek tovarne tudi nehote nekako boji, pred mehanizacijo se pa zgraža. Toda boljševikom je ravno ta pravi ideal, zato tudi tako občudovanje zmehanizirane Amerike, pri čemer se pa ne zavedajo, da skuša biti tudi Amerikanec vsaj izven tovarne — človek. Tehnika je postala boljše-edina vera, stroj pa edini bog njihovega
vikom kolektiva
RAZNO
Pravična zahteva. Ljub, tjanski trainvajaaji plaCu. jejo vsak masec določene prispevke v pokojninski sklad. Pol plačajo usluž. bonci, po! pa drušlba. Prt stari tramvajski družbi ki je imela tedaj še malo uslužbencev, je bilo tako, da sta sedela v upravi pokojninskega sklada dva zastopnika uslužbencev. Danes imamo novo tramvajsko družjbo, .ki ima nekaj stotin uslužbencev. Zato pa pokojninski sklad uslužbencev upravljaj« sami goopirdje in ne pri-puste zraven nobenega zastopnika uslužbencev, kateri so seveda na svoji pokojnini krvavo intere-sirani, vsekakor najmanj tisočkrat bolj kakor go-epodje od tramvajska družbe. Zato zahteva pr». vičnost, da tudi uslužbenci dobe vpogled, kako na upravlja sklad njihovih pokojnin!
Vlada Združenih dritv ameriških je vsled velike suše pokupila od kmetov šest in po! milijona glav živine; meso se bo razdelilo brezposelnim.
Socialna reforma v Italiji. Zaradi uvedbe 40 urnega tedenskega delavnika je v Milanu 5425 brezposelnih zopet našlo delo. Pravijo, da bo to Število v enem mesecu poskočilo na 20.000. V Istri bo uvedba 40 urnega tedna prinesla dela okoli 800 brezp-> selnim. V Zadru je na ia . način prav tako velik del bre7.posolnih zopet naatai-ljen. Tudi povsod diruooil v Italiji se reducira delavnik, odpravlja ae o z-urno m izredno dHo in omejuje žensko delo.
Okrog naših pomaranč. Letošnja letina pomaranč in liinonov v Dalmaciii ie dala že prav dobre rezultate. No otoku Pelje-žcu je dalo eno drevo od 300 do 500 pomaranč ki so polne soka, da prideio na en kilogram največ 3 pomaranče. Prve pomaranče so se prodajale po ceni 8 do 12 Din za M Se vedno na se mi.-.-premalo goie v Dalmaciii pomaranče in limone. Samo Boka bi mogla imeti nad 200.000 dreves, ima jih pa komaj 2000. te bi se začelo sajenie pomaranč pri nas gojiti v kar najvišji meri. bi se mo<ili v nekaj letih glede južnega sadja popolnoma osamosvojiti od tujine.
V n®ki kemični tvorni-ci blizu Berlina je začel iz še nepojasnjenih razlogov uhajati strupen plin; 65 delavcev se je od plina zastrupilo, od teh jc že 18 umrlo, mnojjo se jih oa še bori s smrlio.
Velika etjiptovnkn ramida v BI i)Izeb je bila postavljena, oziroma dovršena leta 3700 pred Kristusovim rojstvom.
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v ».DomoIIubu"! "ipf
Štev. i).
.•DOMOUlJbv, dno i«. Januarja 1935.
Stran 47
drobtine
Veliki ka«; pometa ulice. Veliki knez Sergej Vladimir Vladimirovif jc bil še nedavno in morda jt šc v romunski Bukarešti pomožni' cestni pometat Javnosti bi bila najbrž oslala njegova težka usoda prikrita, da se ni pojavil radovedni novinar, ki je ua kolodvoru videl, kako si neki (ujec zaman prizadeva pojasniti redarju nekaj v francoščini. Kar je prišel cestni pomelaf in dal tujcu potrebne podatke v brezhibni francoščini, potem je pa hitro odšel. Novinar jo je ubral za njim in pri kozarcu vina jc zvedel, kito je izobraženi pometač. Mladost je preživel v razkošju, njcuov oče je bil zadnji carski guverner na Kavkazu. Kot mlad veliki knez jc stopil v izbrani polk. kot častnik se je udeležil svetovne vojne, jx> revoluciji se je pa pridružil Wran-giovi armadi. Po njenem porazu je pobegnil v Oonstanoo, kjer je odprl gostilno, pa j« prišel kmalu na beraško palico. Nekaj časa se je preživljal s prodajanjem vžigalic, letos je bilo pa v Bukarešti mnogo snega, ki ga jc kidal, da je vsaj nekaj zaslužil. ['osrečilo se mu je končno dobiti mesto pomožnega cestnega pometača in zdaj upa, da si bo s pridnostjo iu vztrajnostjo pomagal tako daleč, <la dobi službo stalnega cestnega poinetača.
Hripa'— kitajskega izvora. Angleški zdravnik dr. Ilovvard VPise je priobčil v nekem zdravniškem ustniku zanimivo razpravo, v kateri trdi, da |e prišla tako zvana »španska hripa« iz Kitajske. Bacil, ki prinaša lo nalezljivo bolezen, živi izključno v blatu Rumene reke. V t.vropo ga prenašajo ladje. Leta liripe 1889 in 1018 so bila samo žrtve velike poplave Rumene reke, ko je ostalo ua njenem nabrežju nimajo blata. Ko se je blato posušilo, se jc začelo razkrajati v prah, ki ga jc odnašal veter na vse strani, tudi na ladje, ki vozijo v evropska pristanišča Po sodbi dr. \Viseja je mogoče ltrijx> izkoreniniti Ic na la način, da se Rumena reka uredi. Ker se poplave ponavljajo vsakih ali 20 let, je pričakovati naslednjo hudo hripo v Evropi 1. 1940, od nosno 1947.
Učenjak io gosli. V ameriškem New Vorku je priredil profesor Einstein v korist svojih tovarišev v Berlinu vijolinski koncert. Konccrt je bil prircen samo za |X>vab!jence, Udeležilo se ga je IM new-yorških »plemenitašev«, ki so vsak plačali za sede/ po 25 dolarjev. I ako jc matematičar Einstein s svo j in ti gosti dobil zn svoje berlinske tovariše 0^00 dolarjev,
(jOtovo ne veste. I}« je odkrila i u*ka ziuin-Hivena ekspedicija, ki je riiziskoval.i pogorju v Armeniji, i.sleuik v žrelu ugaslega ognjeniku. Kljub temu. da se zdi ta vest neresnična, je to vendarle resnica iu 5000 m visoki ugasli ognjenik Ahigcs v Armeniji imu v svojem žre-
nabrekel vra!
Ali so plluine balemi ozdravljive!
To nad vse vužno vprašanje zamniu naravno vse, Ki bolehajo ua astmi, katarju na uljullh. za*Ureleai kaSIJu. zasluzen Ju. dolgotrajni hripavosl) in hript, pn doslej niso naSli zdravila. Vsi tuki bolniki dobe od nas
popolnoma SsrsspBalno knjigo $ slikami,
Pere»a gosp.dr. med. Guitmanua, bivfega Sel-zdruvnifca v zahodu za tmzenkuro. o »eml .Ali »o pljuCne DOiGzni cz dr« vi j. uc S ".D a omugoriino vsakemu takemu bolniku, da spozna vrsto svt je bolezni, srno se odločili v imen su aploSnega blngra odposlali to Knj ao na zalnevo popolnoma zastonj in poštnine prosto. Napisati |e samo dopisnico (frankirano z Din Vir,) m jo odposlali na
_______________________& to„ BEBMM SSS Hiisge!xtrassA Nr. 25-25 a.
Odobreno od ministrstva socialne politike, -oiutctsko odelenje S. Br. 241 b od 12. XII l«3i
j« obolenje Aeituo žleze, ki se iudi a pravo časno zdraviti, ker ko sicer dolov ,nje teira va/,nc#:i nišami v svoji funkciji kot rn i^n oroti Htrcpout vso preve preproAuJe, zaradi čo-ar lahko nastopi'o neprijetni, a eesto tudi
»it-varni pojavi. Zdravniška znano.t .ie dognala, da so noli. ki vaebireio lod, pri raznih oblikah urolfie iz-redn ■ učinkovite, številni bolniki so uirotovlll z uporabo rur-c ra zelo preprostega
itirafriienjo s pitjem
n'tel in povsem nešKodijlv vpliv na bolezen. Vsakdo, ki Jt; bolan na pol S , ima nabrekel vrat, oteče no ž «>/•;, naj -{»hlevu nnfio knjižico, ki Jo vsakomur
popolnoma brezplačno
pofiljcmo. Zadostuje drp r.niea. PoStno zbiralno mesto:
GEORG RJIGNER, 8erlin-NeukB!n.
lllsgMnstrniM 24. Abl. 1». 1 rt.
lu mogočen ledenik. To bo kropa, če začne ognjenik zopet bruhali. — Najbrž tudi nc veste, da je v jabolčnem olupku šestkrat toliko C vitaminov, kakor v vsej notranjosti jabolka. Podobno velju za žito, kjer imajo otrobi največ rcdiinili snovi, dočim ima oluščeno zrno, iz katerega itumcljeino moko, v glavnem le še škrob. Ljudje tsino pač laki, du dajemo svojemu želodcu najmanj redilno, dočim prepuščamo olupke iu otrobe živalim.
OtroSki zakoni. Odbor devetih Inaeev in ene angleške zdravnice je proučil, v kaki starosti stopajo indski otroci v zakon. Uspehi tega pregledovanja kažejo, da je v Indiji 30 milijonov žena, ki so »topile v zakon pred 14 leti, 2,350.000 pa jih je, ki so se poročile pred devetim letom. Kajpada, da slede takim zakonom težke posledice'v duševnem in telesnem pogledu. Proti tem strašnim običajem se je izjavil tndi Gandhi in seveda tudi angleška oblast. Lela 1020 je bil sklenjen zakon proti otroškim zakonom.
Za preprečen je trčenj na morju. Neki angleški iiiženjer je dal patentirati iznajdbo, k: naj v bodoče prepreči trčenje ladij na morju. Izum je čisto preprost. Ladje ee bodo prepleskale s posebno barv-I no zmesjo, ki se bo ponoč.i !,vetWa suma od sebe in j bo na ta način opozarjala ua nevarnost. V barV.nl : znn.si .K' velik odstotek fosforja.
Čudo narave. Narava ima svoja čuda, ki jih ! človeški mu težko pojmuje. Nedavno smo brali v | lislu o d.ostdaj znani najbolj čudoviti cvetlici, o orhideji Pa ni orhideja edino čudo narave, ki ga i učenjaki in ljubitelji cvetlic tako občudujejo. V ! Južni Ameriki raste neke vrste kakteja ali kaktus, ki ima ogromen cvet. Cvet te cvellice je do S čevljev visok in do 3 čevlje širok ter ima podobo lijaka . s stožcem v sredini.
Iz^ življenja gramofona. Gramofon pomeni dan-! danes samo ob sebi umevno stvar — a bili so časi, ko so strokovnjaki iudi ta izum proglašali za »nemogoč«. Znano je, kaj se Je zgodilo Edisonovemu zastopniku, ko jc leta 1878 predvajal novo ustvaritev veiikega izumitelja v francoski akademiji znanosti. Eden izmed »strokovnjakov* h skočil jiokonci in ozmerjal Edisonovega zastopnika, češ, kako si predrzne izvajali trebuhljaške trike pred akademijo! roiiograf so izročili nato tistemu učenjaku za dalj časa, da ga razišče — a tudi j»tem se ni dal prepričati, »kajti nemogoče je, da bi nemarna kovina posnemala plemeniti zvok človeškega glasu.« - Se liuje se je godilo novemu izumu v Rusiji. Tam so prvemu predvajalcu (onojjrafa aparat uničili, možu so naložili visoko globo 111 ga za tri mesece zašili.
Vas stoletnih starčkov. V picmontskiii gorah v Italiji, kii imajo sicer precej ostro in viharno podnebje, leži vas Celiio. Pred nekaj tedni je v tej vasi praznovalo pet starčkov stoletnico svojega življenja. Pa niso samo ti starčki tako srečni, da so učakali (ako redko starost. Poleg njih živi v tej vasi še 33 starčkov, ki so stari nad 90 let. Kljub starosti so vsi ti starčki telesno in duševno zdravi in krepki. Vaščani so vsi precej ubožni in ue jedo mnogo.
Strahotno breme. V neki hiši na< Vogelvveider-strasse v Salzburgu sta živela osamljeno zakonca Oslervvarschnigg, ki nista občevala niti s sosedi. Mož, bivši uslužbenec drž. železnic, jc bil upokojenec. Njegova žena je bila že več mesecev hroma iu priklenjena na bolniško posteljo. Te dni je pa možu naenkrat poslalo slabo in v hipu, ko se je sklanjal nad ženino posteljo, ga jc zadela kap, iako da je padel z vso težo svojega telesa na hromo ženo. Moževo truplo jc ležalo ves dan kot strahotno breme na nesrečni ženi, ki se ni mogla ganili, niti poklirali na pomoč tako glasno, da bi jo slišai sosedje. šele pozno zvečer, ko je zavladala v hiši grobna tišina, so sosedje zaslišali njeno stokanje. Poklicali so rešilno postajo, ki je prepeljala truplo v mrtvašnico, vso izmučeno in od groze drhtečo ženo pa v bolnišnico.
Zakaj je nbo medro. Modrina neba, ki jo ljubitelji narave tako občudujejo, izvira preprosto iz
sončne svetlobe. Sončili žarek namreč ni brezbarven ali bel, temveč sestoji iz cele vrste barv: rdeče, oranžne, rumene, zelene, inedre, violelne — to v glavnem. Na poti skozi ozračje pa se posamezne barve bolj ali manj odklonijo in največji odklon kaže kratkovalovna modra sveloba, ki iz direktnega sončnega žarka izgine. Oixildne, ko stoji sonce približno navpično nad zemljo, se modre svetlobne sestavine odklonijo skoraj vodoravno skozi ozračje, ki postane tako sinje nebo. Ta odklon povzročajo v glavnem plinski drobci v zraku, a zrak vsebuje celo množino trših delcev, prahu, saj, soli ob morju itd. Ti delci odklonijo poleg modrih tudi rumene in rdeče žarke, zato pa ni sončna svetloba zlasti v bližini velemest nikoli čisto, modra, temveč svello-modra ali belkasta. Po teh barvnih odtenkih sklepamo lahko na čistost ozračja.
Skrivnostna moč rastline. Britsk« vlada je dala angleškim raziskovalcem večjo vsoto denarja in celo zemljišče na razpolago, da bi na otoku Cejlonu proučili skrivne sile hidokotiia. Pred časoin jc neki Kitajec trdil, da ie dočakat 250 let samo po zaslugi te rastline in tudi domačini menijo, da izvirata slo-nova moč in njegovo dolgo življenje od (e rastline. Neki francoski kemik, ki je preiskal njene liste, je izjavil, da je našel v njih snov, ki učinkuje izredno poživljajoče na možgane. Britski raziskovalci bodo sedai odločili, koliko je resnice na vseh teh govo, ricah.
DOBRO CTIVO
k Nova pasijonska drama. Gledažiške cdre opozarjamo, da je izšla v založbi Jug«j>/iv. knjigarne izvirna pasijon. drama »V ČASU OIV"? <ANJA«, ki jo je napisal Edvard Gregorin, član 'turne Narod, gledališča v Ljubljani. Drama prikazu/- v 8 živih m dramatičnih slikah — izraelski, rimski in Jezusov svet, njegovo delovanje, trpljenje, smrt in po-veličanje. - Vlog je 23: sami zanimivi in življenjsko resnični Značaji. Pisatelj je ustvaril uešabion-sko. jezikovno in odersko izredno lepo, miselno in čuvstveno globoko zajeto delo, ki bo neštetim odrom in bravcem dobrodošlo. Opozarjamo na to zelo pomembno delo, ki je tudi v odersko-tehniškem oziru na višku. Knjiga ima krasno zunanjo opremo in stane izvod 26 Din.
k Prosvetnim društvom priporočamo vprizori-tev znane ljudske igre: »Carski sel«. Pošilja: Ivan Redenšek, Domžale.
NAZNANILA
n Sestro. V nedeljo, 20. januarja bo ob pol štirih v društvenem domu zanimiv delavski! prosvetni večer: predavanje o krščanskem socializmu in marksizmu, deklmnacije, tamburaški zbor, narodno petje, zborna deklamacija in veseloigra v enem dejanju. Vstopnina prav malenkostna. Pridite!
n Preska. Pevska zveza v Ljubljani, odsek Cerkveni pevski zbor v Smartnein pod šmarno goro, priredi v nedeljo, 27. januarja jrevski koncert v dvorani Katoliškega prosvetnega društva v Preski pri Medvodah. Začetek ob pol štirili. Prijatelji petja vljudno vabljeni!
n Mavčiče. V nedeljo 20. jan. bo v Mavčičah ob 3 popoldne v cerkveni dvorani" občni zbor Rdečega križa. Pridite na zbor vsi, ki se zanimate zn človekoljubna načela tega društvu.
Stanežiče—-Dvor. Prostovoljna gasilska četa uprizori v nedeljo, dne 20. januarja ob 4 popoldne v Ljudskem domu v St. Vidu nad Ljubljano igro »Izpod Golice«. — Vsi, ki ste 1. 1928 z zanimanjem brali »Domoljubov« listek »V Goliških plazovih«, pridite pogledati Igra je polna lepih in burnih prizorov iz življenja našega ljudstva, ki živi ob meji.
Dopisnikom. Zadnjič je prišlo veliko dopisov
na uredništvo šele v sredo, ko se list že tiska. Pošiljajte dopise dovolj zgodaj, tako, da Jih ima uredništvo ▼ ponedeljek že v rokah
vseh vist he.u.cau et> ia-menjamo ta i to in moko
FIŽOL
F8AN POGAČNIK dniit» i o t r Ljahljaoi Jama sk!*di«ča (Kalfcan), tyr-.fia <l»aaaiska< c. iJ
Ni vred«®, Irca j'' neko popoldne obieksi prijatelj. Našel ga jo na tleh k!e-feče?a. skozi špranjo v kuhinjskem podu pa je fSečil bankovec ia deset šilingov. *Kaj pa počenjaš?; se je prijatelj ?,sču-•lik »Si mar znorel. a)v pa posla! siopah?<
eno. ne drngo.< se jc nasmehnil Ire-e, »kozi tole Špranjo mi je padel en šiling, samo zaradi enega šilinga pa ni vredno, da bi odtrgal dtčko 6 ial.c


reg. z. i o. z. v Ljubljani. .Uasarvkova cesta 14 11. posreduje 2« svoj« člane m-*d
■psiki ie fi@ižni!ff fsea §4on®¥,
dsie loasiiia. nsvotila inna5v.te ler urejuje ua» cenr rade e zos.ioJarsko finančnega značaja,
Kmet-ke žsšeitp. davkov 1. t. d.
V	Chile <k*ori»9 tako debele rdeče jagode, kakor čajeva čaša; oodi sc ce prodaja jagod na meto. nmpsii po številu.	1
Na oietja Haiti je toliko limon, da iste doma- j čini rabijo namesto rniia pri umivanja kuhinjske ! posode.
Brlije talvztieTa'imičkilM
oddaja po najaižji c--: tvrdka
f¥AN3ELAilN. Uu&tiana Emonska c. 2.
V	Zdrart-nik državah se računa povprečno na vsako osebo aa !eio za uporabo štiri in pol bušlja pšenice. oziroma 2f0 funtov moke.
Dne 5. juaiia IR40 ie bila v državi Ohio v Ameriki tako velika slana, da je uničila vsa iitna polja.
Mali oglasnik
Vsaka dronna vrstica ali nje prostor velja ia enkrat Din 5. Naročniki .Domoljuba" plačajo skok> polovico ako kupujete kmetijske po-irebščioe »It prodajajo svoje pridelke ali iščejo nostoi otiroms obrtniki pomočnikov aH fs/?neev in narobe
2?S BSlZli Idil j U ipijlkliii
sta naprodaj ori Atg. Sušniku, Skofia Loka. .Novo pred nest je 6.
Zfpisi ia iiint?!
Na ?.a'ogi im--m vedno spalnice ii meh e ja in trdega ;esa. kub-njike kredence ti. po nai-nižjih cenah ter v sol d-oi 'Llelavi. Sprejemam vsakovrstna v mo,o stroko spa-lajoča naročila. — Zahtevaite ponudbo Alojrij nol>0. splošno mi/, rstvo. ! ra protoo oad Skoljo Loko
Fam pfšassie piti
in stroje poslavlja >T-hna< — Ljubi ana. Mestn trs 25 - Spre-jem« zastopnike it vseb krajev.
illaara 18 kmečka de'a Slepi« sprejmem la
koj. .Naslov v upravi Domoljuba itd št 515
tnokve in rorne ter južuo sadje io zeienjavo nad: najceneje M. Kom pare Ljub jana. Pogača r,ev trg t.
PlJSii«, Tušljiče.
obleke itd. kupite najcenejše pri Pres-erju Sv Pttra cesta !4
Itakla pridno n pošte-HBltf, n0 0d 25 30 lf t ca k malo živini, iščem. Pisma nasloviti: na Jo-l ana Potočnik Bled 11
Pssttshia stoječe iz rsasaifs renoviraue
hiše z vodovod; m h'e-
va ko/olca. njive 1 ro
datn. Pr: ši vrt Cena
D d 48.000— liat-ne
Pavla. L-oi pri Ljubil
Sipii
srednje veliko
—1---posestvo ' ia ro
»M posamezno Ponudbe na Mama Jordan. Račkiga 14 Su-ak

N El N E 1&H EROiD M AUIBORjf m
........1 min mm-------- glasbil«----
Pred nekaj leti je prišel neki Anglež v mesto j Dublin na Irskem in kot v apomki na to je hotoi ! svejim o! rokom prinesti neke posebne dublineka j Strukeljčke. Stopil je v prodajalno ter jih zahteval ; tura?. »Zal. ne moremo ustTeči, ker «0 nam po.ili,< 1 se je opravičeval prodajalec.
»Kako to, pošli?t se je začudi! Anglež. >Saj i toni jih videl zunaj v izložbenem oknu!<
>Hm. ja. te pa imamo samo zato. da ljudje vedo. da imamo štrukeijčke.c
Izjavaf
Za km<-te ie hudo, o za obrtnika tudi. Nisem , pa nisem m igel sprav ti toliko denar a. da bi m ge' - oraroali zavarovalnino To la nesreča kljub krizi ne ptčiia in m' je nenadoma pogorel mnn. .Naša domači) Vzajemna zavarotalnira pa je bi>a tako kulantna. da e naredila izjemo >n mi plavala odškodnino fenrav n sem bil do nje upravičen
Sapeta, dne 4. janurja 1935.
»aitc Atojiij. Sa pota pri Sv. Jurim.
Prve moderet so začele nositi Francozinje tekom fevolucijske vojne.
Soproea pokojnega smer. predsednika McK:n-leta ie bila celih JO let hroma; umrla je v letu t<kn, stara 03 let.
Ljudska posojilnica v Ljubljani

registr. zadruga z neom. zavezo
Miklošičeva cesta 6
(v lastni palači)
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri
| NOVE VLOGE, vsak čas raz-i položljive, obrestuje po 3°|0
Iniaiateliv Oi. Gregsti) ?«ijak
V
Ureiaik: JoU Kotiček
2» JuSojtovansko tiskaraoi Karel C*>