Prvi slovenski dnevnik v
Zjcdinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemsi nedelj in praznikov.
4>

List Slovenskih delavcev v c-Ameriki.

The first Slovenic Daily* in
the United States. Issued eveiy day~ except Sundays and Holidays.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
Entered mm Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under tli« Act of Congres of March 8, 1879.
TELEPON PISARNE: 1279 RECTO!
NO. 292. — ŠTEV. 292.
NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 19, 1907. — V ČETRTEK, 19. GRUDNA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV.
Nesreče v rovih.
Statistični podatki.
v ameriških: rovih je trikrat toliko delavcev - ubitih , kakor v evropskih.
To žalostno dejstvo potrjuje sama svežina vlada v Wash-ingtonu.
HOLMESOVE TRDITVE.
Washington, 19. dec. V preano-govih rovih Zjedinjenih držav je trikrat toliko ljudi ubitih, kakor v evropskih. Tekom zadnjih sedmih let io bilo v premogovih rovih Zjedinje-Bib držav ubitih 22,S40 ljudi in tekom zadnjih šestih let je bilo v teh rovih ubitih ravno toliko ljudi, kakor v prejšnjih 11. letih. Število vsako leto v rovih ubitih premogarjev je v sedanjih letin Še enkrat tako veliko, kakor je bilo leta 1895. Leta 1906 je bilo v rovih ubitih in ranjenih tiS61 p remo garj e v. To grozno dejstvo so dognali vladini izvedenci sami, kteri so po naročilu vlade preiskovali zlasti one nesreče, ktere so nastal vsled razstrelb v rovih. Ti isvedenci so dobili tudi nalog, da dojeno kako bi bilo mogoče razmere poboljšati, tako da bi se v nadalje ne pripetilo toliko nesreč.
V lad in izvedenec Holmes trdi, da fei lani x rovih Zjedinjenih držav ne Tx>ne<rečilo skoraj 7000 premogarjev, Lko bi oe družbe ozirale na vladme predpise. Tako pa število nesreč vsako leto bolj množi. Mnogo nesreč se tudi pripeti, ker je previdnost premogarjev premajhna.
Pridobivanje premoga se je tudi v evropskih deželah tekom zadnjih 1M izdatno pomnožilo, toda število nesreč tamkaj nazaduje, mesto da bi, kakor pri nas, napredovalo.
PRISILJENA TATVINA.
Kako je postala profesorjeva tatica.
hči
Pittsburg, P*, 18. dec. Tukaj so raprli 191etno Mabel Hall, ker je po raznih prodajalnicah kradla blago. Pri zaslišanju na policijskem sodiseu je navedla zelo senzacijonelne izpo-vedbe, med kterimi je tudi ta, da so jo lopovi zapeljali v to, da se je navidezno poročila, nakar je njen moz njeno zaupljivost zlorabil in jo ptr-«Uil krasti. Lopov ni goljufal le njo temveč tudi svojo lastno zeno.
Nien navidezni mož se imenuje Fred Aileron, dočim je njegovej «m ime Gportrina. Oba so zaprli, Kajti v njunem stanovanju so našli veliko količino ukradenega blaga.
Mis* Hall je izvrstno vzgojena. Prt d letom dni se je v plesnej šoli seznanila z nekim mladeničem, kteri j. j predstavil za Fred Clark^-a - 4jejr,i ,la je vslužbenec neke največje t vrdke v mestu. Bil je lep 'leni.' in je znal tako lopo govo-
«Ia je deklr- kmalo zaljubilo, i oče je pa prepovedal mladeniču a jati v njegovo hišo in v minolej la - i i -ta oba zaljubljenca neznn-uAla. Kasneje je oče «vedel, ta > * v Now Yorku poročila.
Iv sta se vrnila v Pittsburg, jej je naznanil, da je njegovo pravo ime Allerton in da je žena, h kterej jo je peljal. nje«rr»va soproga. Allerton je ie tedaj vzel vse dragulje in tudi gotovino v znesku $500, ktero je deklica imela, ko je svojim starišem uši a. Deklica se je bala vrniti se k svojim starišem in končno sta jo Al'erton in njegova žena prisilila, da jp ostala pri njima v stanovanju. Par d ni j kasneje je Miss Hall opazila. da je Allertonova žena tatica in da krade po prodajalnicah. Potem sta Se njo pričela učiti. Temu •e je dolsrt časa npirala, toda končno ee je Rinnila ndati in je staro tatico •p remi je val«, kadar je Ha po prodajalni«-« h kmrti.
T»fcnm Kad njih Jest m eeecer at a jo Allerton in nje?ovx Sena podnfevala v tetvini in tekom zadnjih treh tednov je »vnj« znanje <*pmnenila ▼ pralrao. Ko jo zaprli, je nkrarfln nnf. vreden "to dolarjev. A lie rt on a in nje-aro fteno Kodo kar n*j«tm£j« 'ki*w»rnH. dočtm zapeljan«j pmfe-hčerki ne bode mnogo ialega
zgrozilo.
Vojno brodovje
na potu proti jugu.
včeraj SO BILE OKLOPNICE, KI SO ODPLTJLE IZ HAMPTON ROADS, 110 MILJ JUŽNO OD BEAU-PORTA.
Morje je milno in vožnja ugodna. Brezžična poročila o potovanju.
PRIPRAVE V JUGO AMERIŠKIH LUKAH.
Norfolk. Ta., 18. dec. Tukajšnja brezžična brzojavna postaja je dobila od oklopniee Georgije brezžično naznanilo, da se je brodovje nahajalo včeraj zvečer 110 milj južno od Beau-forta, N. C. Hitrost in formacija eskadre je nespremenjena.
Iz Washingtona je urad vojne mornarice brzojavil kapitanu Murdocku od oklopniee Rhode Island, ktera pluje z brodovjem, da se njegova žena, ktera je nevarno zbolela, boljše pa-ču ti.
Mornarični urad na to naznanilo ni dobil odgovora, iz česar je sklepati, da je na potovanju vse pri starem. Xa vojnih ladijah je ukrcanih 15,000 mornarjev. Pikica mornarjem je pošiljati z navadno domačo poštno pristojbino na ne tvy urško pošto, ktera bode potem preskrbela, da dobe mornarji vse poštne pošiljatve pravočasno v roke.
Port of Spain, Trinidad. 18. dec. Minolo soboto je prišlo semkaj brodovje torpedovk Zjed. držav. Mornarje in častnike je prebivalstvo lepo sprejelo in pogostilo. Prebivalstvo se sedaj pripravlja na sijajen sprejem glavnega brodovja.
Uma. Peru, 18. dec. Peruvanska vlada se že sedaj pripravlja, da sijajno sprejme in pogosti brodovje Zjed. držav, ko pride semkaj. Mornarje in častnike bodo s posebnimi vlaki peljali iz rallao v Limo. Ti vlaki bodo moštvu vedno na razpolago, dokler se bode brodovje mudilo v Callao.
Predsednik Pardo bode sprejel admirala Evansa v posebnej avdijenci in bode njemu v počast priredil sijajen banket, kteremu bode prisostvovalo 300 osob. Mornarjem v počast bodo priredili v Limi boje z biki.
ara rit
no da
O KATASTROFI V WEST VIRGIN! JI.
V Monongi. kjer se je pripetila grozna katastrofa, nastala je sedaj škrlatica.
Faircno-nt, W. Va._. IS. dec. V Mo-nomri, kjer se je v tamošnjih premogi vili rovih pripetila dne 6. t. m. raz-j -trelba plinov, ktera je zahtevala Življenje 500 premogarjev, pričela se | je škrlatica sedaj epidemično razšii jati. Zdravstvene oblasti so ukrenil * vse potrebno, <la preprečijo razširjanje nevarne epidemije.
Z iskanjem nadaljnih mrtvecev v nesrečnih rovih so sedaj popolnoma prenehali, tako da se za natančno število nesrečnikov najbrže nikdar ne bode zvedelo. Rov št. S je sedaj v takem stanju, da je iskanje mrtvecev popolnoma nemogoče. Na mnozih krajih v rovu se. je podrlo toliko zemlje, da leži po 200 čevljev visoko. To zemljo gotovo ne bodo odstranili, ker tam ni več premoga, dasiravno ni dvoma, da je pod to zemljo še vež trn pel. Dosed a j. so prinesli na površje 336 trupel.
Rodbine ubitih Italijanov bodo proti dražbi vložile tožbe za plačilo odškodnine. Italijanski konzul trdi, da se bodo dale vse te tožbe poravnati zasebnim potom, ker je družba voljna dati za vsaeega ubitega pre-m o trn rja odškodnino njegovim preostalim.
Reieml mornarji.
St. John's. N. B.. 17. dee. Kapitan in mornarji pa mika Kildonm. od Thomson Line, kteri je v minolo soboto obtičal na pečinah pri Cape ^nble. dospeli *o trnka j z parnikrm l<oni*banr. Kapitan slednje«*« par-nika poroča, da je prvi parnik popolnoma zgnbljea.
__________
Katastrofa v Alabami. Nad štirideset mrtvih.
ŠTEVILO ŽRTEV V PREMOG O-VEM ROVU TOLANDA SE VEDNO BOLJ MNOŽI.
Iz rova so prinesli 26 ranjenih premogarjev, dočim je v rovu še 20 trupelj.
REŠILNA DELA.
Birmingham, Ala., IS. dec. Iz rova 1 od Yolanda Coal & Coke Co., kjer se je pripetila razstrelba plinov, ko je bilo v rovu kacih 90 premogarjev na delu, so dosedaj prinesl; 42 trupelj na površje. Rešilna dela morajo sedaj počivati, ker je moštvo prišlo do ognja, kteri je na nepoznan način v rovu nastal. Po večurnem gašenju se je premogarjem sedaj posrečilo ogenj pogasiti, tako da bodo danes zamogli prinesti še ostala trupla na površje. N"a površje so prinesli še 26 živih premogarjev, kteri so sicer vsi dokaj nevarno ranjeni in poškodovani, ki pa hudo vendarle vsi ostali pri življenju, kakor zatrjujejo zdravniki.
Žene in otroci nesrečnih premogarjev so bili vso noč pri vhodu v rov, da spoznajo v truplih, ktere prinašajo na površje, svojce. Prva, na površje prinesena trupla so bila tako ožgana, da jih ni bilo prepoznati. Danes se tukaj zatrjuje, da je v rovu zaglavilo najmanj 70 premogarjev, vendar bode pa natančno Število žrtev težko* dognati, ker v uradu družbe ni mo-soee dobiti imenika vseh premogarjev, kteri so bili na delu v rovu, ko -e je pripetila razstrelba. SupAinten-dent imenovanega rova, Huelebee, ki se je včeraj podal v imenovani rov, se je vsled plinov onesvestil, vendar pa ni v smrtnej nevarnosti.
Ubiti premoga rji so za dve tretjini zamorci.
-o--
Bivši predsednik Cleveland potrebuje denar.
Omaha. Neb., 17. dec. Bivši predsednik C rover Cleveland je storil vse potrebne korake, da proda svojo po-sr-)p.t v Omahi. Cleveland ima mnogo denarja naloženega pri zaprtej Knickerbocker Trust Co. v New Yorku.
Italijanski morilec.
Kingston, N. Y., 17. dec. Giacomo Morano, 49 let star Italijan iz New Yorka. kteri je bil obdolžen umora v prvem redu, ker je dne 13. junija t. 1. v Marlboroughu, Ulster county, svojemu rojaku Louis Pica prorezal vrat, se je včeraj pri tukajšnjem sodišču spoznal krivim umora druzega. reda, na kar ga jo sodišče tudi spoznalo krivim. Sodnik Fitts ga je potem obsodil v dvajsetletno ječo, ktera se pa lahko podaljša za vse življenje. Sedel bode v Dannemori.
Morano je izvršil imenovanega dne v New Yorku umor, na kar jo pa ušel. V Marlboroughu so ga potem vjeli in izročili sodišču, ktero mu jo sedaj izplačalo zasluženo kazen.
Petelin kot varuh.
Vineland, N. J., IS. dec. Samuel Castalina v South Vinelandu ima IS mesecev starega sina in velikega petelina, ktera sta neprestano skupaj. Včeraj je prišel na dvorišče, kjer sta se mali deček petelin po svoje zabavala, dečkov 5 let stari bratranec in par minut nato sta si bila otroka v laseh. Starejši deček je svojega bratranca že parkrat udaril, ko je na lice mesta prihitel petelin z razprostrtimi pero ti in napadel starejšega dečka s tako silo, da je deček nema* doma bežal domov in jokaje pripovedoval svojemu očetu, da ga je nek orel sknžal pojesti.
Poii( t Kentucky J a.
West Union, O., 17. dee. Nepoznani zločinei so včeraj zvečer skušali zažgati skladišče tobaka t Seott Speara, ktero ni last tobačnega trusta. Kedo so storilci, oziroma pofigslei, naravno ni bilo mogoče dognati
Breiplašio s?
Ja k ntaMf* aaibwJN to ia|iMtV| ti pnfl a StoMaKMkt mm *ni
isnan ' 1
Južne republike.
Strajk v Chile.
DELAVSTVO NA POLJIH NITRATA JE PRIČELO ŠTRAJKA-TI; NEMIRI V IQTTI-QTJE, CHILE.
Promet in trgovina v Tarapaci popolnoma počiva; gradnja nove ladjedelnice.
LJUDSKO" ŠTETJE NA CUBI.
Santiago de Chile, 18. dec. Delavci na nitratnih poljih pri Tarapaci so pričeli štrajkati. Gibanje je postalo zelo nevarno, kajti z delom je prenehalo 8000 delavcev7 tako da vse počiva. Štrajk zelo upliva na trgovino.
Položaj v mestu Iquique, kjer je mnogo Hrvatov, je postal zelo resen in vlada je poslala tjekaj vojne ladije in vojaštvo, dasiravno dosedaj tam še ni prišlo do nemirov.
Santiago de Chile, 18. dec. Chilen-ski kongres je znižal earino na uvoz sladkorja vsake vrste za 50%.
Valparaiso, Chile, 19. dec. V Cor-ralu je francoska Creusot družba pričela z gradnjo nove velike ladjedelnice. Imenovana družba bodo skušala sedaj monopolizirati vso železno obrt na zapadnej1 strani Južne Amerike.
Havana, Cuba, 18. dee. Tukajšnjej vladi so dosedaj prišla iz večine pokrajin na Cubi poročila, da je ljudsko štetje končano. Iz poročil je razvidno, da je na Cubi 2,028,282 prebivalcev.
OGROMNO ŠTEVILO POTNIKOV.
Samo od francoskega parnika La Lorraine je zaostalo nad 400 potnikov. Slovenci so vsi odpotovali.
Izseljevanje v Evropo za božične praznike je doseglo svoj vrhunec, kajti vsi parnik i, ki so danes odpluli iz naše luke, so bili prenapolnjeni in na stotine ljudi, ki so kupili vožne listke na zapadu ali pa pri neagentih v New Yorku, je moralo ostati v našem mestu. Samo od francoskega brzo parni k a La Lorraine je zaostalo nad 400 potnikov.
Z zadovoljstvom moramo bilježiti, da je z imenovanim parnikom odplulo 160 Slovencev, kteri so kupili svoje vozne listke pri tvrdki Frank Sakser Co., koja ge rojakom preskrbela za daljno pot vse potrebno, tako da so se udobno ukrcali, ne da bi imali tudi najmanjšo nepriliko.
KRETANJE PARNIKOV
Dospeti imaje:
Florida iz Havre. U1 toni a iz Reke. Kroanland iz Antwerpena. Potsdam iz Rotterdam*. Albano iz Hamburga. President Grant
iz Hamburga-Koenigin Luise iz Genove. Alice iz Trsta. Potsdam iz Rofrterdama. Maria iz Trsta. Majestic iz Liverpool«. Main
iz Bremena. Kaiserin Auguste Victoria iz TTim
burga. Ldtuaoija iz Libave. Mauretania iz Liverpool*. Baltie i« Liverpool*. Kronpria* WiOaekn iz Branco* New York Is Southampton*. Hamburg iz Genove. Caledoni* Is Glaagow*.
Ant wet pen*.
Ankfa UL de«, v U^mpomU U Lorram« 10. dee. ▼ Hati* Ultonl* 19. Am. v »An
u^aiT'^i'. m pTir1"'^
^MIL 4e«. f S^tl
Vesti iz Rusije.
Proti gen. Šteslju.
POLKOVNIK GURKO TRDI, DA JE BIL OBTOŽENEC SLAB VOJAK IN DA NI BIL SRČEN.
Kuro p at kin je nkazal, da mora Šte-selj izročiti povelje drugemu generalu.
RAZNOTEROSTI.
Petro grad, 19-dec. Včeraj popolu-dtne se je nadaljevala obravnava proti generalu Šteslju radi prezgodnje izročitve trdnjave Port Arthur Japoncem. Tekom obravnave je polkovnik Grurko. obdolžil obtoženca, da ni bil dovolj srčen, kfer se je dvakrat v boju izkazal kot strahopetnega vojaka.
Dne 18. junija je dobil Šteselj od generala Kuropatkina povelje, naj izroči vrhovno povelje generalu Smyr-novu in naj se pridruži mandžurskej vojski. To povelje je Kuropatkin trikrat ponovil, toda Šteselj je povelje uničil in končno so mu dovolili, da je ostal še v nadalje v trdnjavi.
Kuropatkin je kot priča izpovedal, da so v njegovem glavnem taboru v maju pričeli dvomiti o Štesljevej zmožnosti, ker ge bil preveč nervozen. Vrhu tega je prišlo tedaj tudi po polkovniku Gnrkotu poročilo, da sff je obtoženec izkazal za strahopetca, kajti med roapadom po Japoncih ni vedel kaj početi. Gurko je ted.— poročal, da bi umestno Šteslja ip 'a.i v zapor, da se tako prepreči izročitev trdnjava. Takoj nato, ko se je Kuropatkin o tam prepričal, je poslal povelje, naj izroči Šteselj povelje gen. Smyrnovu.
Pri nadaljnem zasliševanju prič se je tudi zvedelo, da je general Kuropatkin hotel že pred vojno opustiti Port Arthur in izročiti ves" polotok Kwantung Kitajcem, kteri bi za to plačali $125,000,000. kajti otvoritev Inke, Daljni je uničila strategično važnost Port Arthurja.
Petrograd, 18. dec. Duma je sedaj pričela razpravljati o vladinem proračunu za zopetnjo gradnjo vojne mornarice, vendar se je pa takoj pri prvih šegah pokazalo, da se duma ne vjema s tem proračunom. Obram-benemu odseku dume predseduje ok-tobnt Gučkov, kteri je nedavno naprosil ministra vojne mornarice admirala Dikova, naj dopošlje dumi vse podrobnosti glede gradnje vojne mornarice. Imenovani minister zahteva za to ogromno svoto $500,000,000 Akoduma predloga ne bode potrdila, jo bodo najbrže razpustili. Za povečanje in .prenovitev mornarice se zlasti car Nikolaj zavzema in pri tem
ga, kakor znano, podpira nemški cesar.
Nadaljna trupla iz premogovih rovov pri Monon^i.
Monongah, W. Va , 17. dec. Iz premogovih rovov pri Monongi, v kterih se je pred 11 dnevi pripetila razstrelba plinov, so prinesli včeraj še nadaljnih pet mrtvecev na površje, tako, da so sedaj prinesli vsega skupaj na površje 334 trupelj ubitih premogarjev. Danes se prične eoronerjeva preiskava, ktera se vrši zaje dno z ono državne rudniške komisije. -
Denarje v staro domovine
poiOjamo:
» t 10.30 ............ 60 kron.
aa $ 80.40............ 100 fa^
■a f 101.7»............ m ^
■a $ 20340............1000 knn,
n $1016.00...........MOO kna
ispi*e*|« Ira TimjT«ftiST1^"1"
Krnim Ipmi joiBjim inrUtwfr
Ut Mk11 1 knmaM	tU*
»««It mmm lU ll |> aaMBS-
MM H Ava, K, & nr«
Iz Avstro-Ogrske.
Prepir z Ogrsko.
MED AVSTRIJSKO IN OGRSKO VLADO, KAKOR TUDI MED OBEMA PARLAMENTOMA JE NASTAL VELIK PREPIR.
Nagodba sklenjena med obema državnima polovicama je sedaj potrjena.
CESAR ZOPET NA DUNAJU.
SIovetisko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1908
je dobiti po 30 ct. pošti ine prosto.
Koledar je zelo zanimiv ter ima obilo slik.
Vsako leto ga, razprodamo po 5000 komadov kar gotovo znaČi da je Koledar zelo priljnbljen.
Primerno darilo je prijateljem I in znancem v staro domovino, ter velja tudi le 30 ct.
Dobiti je pri Frank Sakser Co., 109 GreenWM-h^St., Kew Yoik, 6X04 St. Clair A^euve, N. E., k	Cleveland, 0.
Dunaj, 19. dec. Med avstrijsko in ogrsko vlado, kakor tudi med avstrijskim in ogrskim parlamentom je nastal velik prepir. Avstrijski parlament je sedaj odgovoril na očitanja ogrskega ministerskega predsednika Wekerleja, kteri oeita, da se Avstrija preveč vtika v ogrske zadeve. Poslanci avstrijskega državnega zbora so včeraj sprejeli resolucijo, s ktero poživljajo vlado, da zahteva od ogrske vlade, da uvede pošteno, pravično in človekoljubno postavodajo glede nemadjarskih narodnosti, ktere tvorijo večino prebivalstva na Ogrskem.
Sedaj je grof Batthyany v ogrsko-hrvatskem državnem zboru vložil interpelacijo, s ktero imenuje imenovano avstrijsko resolucijo infamnost. Ministerski predsednik Wekerle je na to odgovoril, da tvori ^klep avstrijskega državnega zbora nekaj, kar se dosedaj v zgodovini narodov še nikoli ni pripetilo in da je s tem prekoračil vse meje. Sedaj bode Wekerle zahteval, da avstrijska vlada imenovano resolucijo zavrne, kar se pa ne bode zgodilo.
Avstrijski ministerski predsednik Beck je na to povdarjal, da ni umestno, ako se Avstrija vtikuje v posle druge državne polovice, in je naznanil, da vlada tega, kar se od nje" z imenovano resolucijo zahteva, ne more storiti. Na to je vložil vodja Mla-dočehov, dr. Kramar, predlog, da se prične debata o izjavi ministerskega predsednika Beeka in ta predlog je bil takoj sprejet. To pomenja, da je vlada doživela izdaten poraz.
Madjarsko časopisje ni zadovoljno z izjavo avstrijskega ministerskega predsednika ter zahteva, da si Ogrska izposluje po voljno zadovoljščino. Isto časopisje zahteva tudi, da Beck odstopi.
V	državnem zboru so sedaj vse predloge glede nagodbe rešene. Ko so bile vse debate končane, so to poslanci pozdravili z živahnim ploskanjem.
Dunaj, 19. dec. Cesar Fran Josip bode te dni prišel v prvič po svojej dolgotrajnej bolezni iz Schoenbrunna na Dunaj. Od imenovanega grada pa vse do dvora, bodo otroci tvorili cesarju špalir.
Budimpešta, 18. dec. Tukajšnji policijski inšpektor Aleksander "pl." Bornemisza, bivši huzarski častnik, je popihal v Ameriko in zapustil Čez 40,000 kron dolgov. Kot huzarski častnik je kvitiral ter se oženil z neko ubogo deklico.
--o---
Nezgoda na železnici.
Woonsocket, R. L, 17. dec. Nedaleč od tukaj je nek potniški vlak New York, New Haven & Hartford železnice zavozil v lokomotivo, ktera je stala na istem tiru. Železničarji trdijo, da je nezgodo provzročil nek lOletni deček, kteri je v svojej radovednosti prestavil izogibališče. Pri nezgodi je bil jedem potnik ranjen, dočim je škoda neznatna. Dečka, kateri je to napravil, naravno niso
Talili
P«« vreden 240,000 kron.
V	kristalni palači v Londonu bila J® nedavno otvorjena 52. razstava P«ov. Na razstavo so bili odposlani pm najuglednejših angleških in ino-semakih bogatašev. Cena razstavlje-nilfc P«ov j« velika. Največ cenijo ne-kega malega "pekingerja", ki je W
la47 IfoUand, a j. vreden 240 kron- Sam angleški kralj Edward je razstavil okolu 50 peer, jfa ■wtavi j« tudi nekoliko eksotičnih P*®** temi par samojedskili, af-piaistaa^ili itd.
Razne novosti
iz inozemstvi!,
V LIZBONI SO PRIŠLI NA SLED ZAROTI PROTI KRALJU IN MINISTROM; V J E T ANARHIST.
Kitajci v Kantona so priredili protestno zborovanje proti Angležem.
BREZŽIČNI TELEFON.
Raznoterosti.
Madrid, 18. dec. Iz Lizbone prihaja zopet senzacijonelno poročilo o " zaroti* ' proti kralju in vsem ministrom, ktere so hoteli ubiti, kar je pa policija, kakor vedno, v zadnjem trenot-ku preprečila. Zarotniki so nameravali umoriti pred vsem kralja Carlo-sa in vso njegovo rodbino, kakor tudi nektere diplomate in druge dostojanstvenike. Ko so bili ti ljudje minolo nedeljo v katedrali pri maši, so detektivi prijeli nekega v duhovna preoblečenega, splošno znanega anarhista, pri kterem so našli bombo, ki je bila tako jaka, da bi lahko razdejala vso eerkev. Šele potem, ko se je božja služba končala, so kralju naznanili, v kakej nevarnosti je bil. Tukaj se zatrjuje, da je anarhista *7 in bombo priredila policija sanaa.
Kanton, Kitajska, 18. dec. Tukaj so Kitajci včeraj priredili veliko zborovanje, pri kterem so protestirali proti temu, ker so v novejšem času pričele angleške vojne ladije patruli-rati po Zapadnej reki in zaplenjevati kitajske džunke. Angleške vojne ladije patrulirajo po imenovanej reki, da store konec roparjem, kteri so na onej reki zelo živahni.
Zborovalci so nadalje sprejeli resolucijo, s ktero zahtevajo, da se nemudoma uvede bojkot pruti angleškemu blagu. Kitajski uslužbenci, kteri delajo na angleških vojnih ladijah. bodo baje pričeli štrajkati, ako se angleško brodovje ne umakne iz imenovane reke.
Kodanj. Danska, 19. dec. Včeraj so se posrečili poskusi brezžičnega telefona med Kodanjem in Berolinom. Poskusi so kar najboljše vspeli in govorjenje je bilo slišati popolnoma razločno ter čisto. Dru;ro leto se bodo nadaljevali poskusi brezžičnega telefona preko oceana med Evropo in Ameriko.
Carigrad, 18. dec. Sultan -*e odredil, da se dvorišče, ktero obdaja proro-kov grob v Meki, razsvetli z električnimi svetilkami.
Llilan, Italija, 18. dec. Tz zaporov v Noviligme je ušlo devet hudodelcev, kteri so bili v preiskovalnem zaporu. Ranili so težko jetničarja in si prilastili konfiscirano orožje. Sto mož vo-jaštya so poslali za njimi, da jih izsledijo.
London, 18. dee. Meseca maja 1908 se otvori pod reko Temzo v Londonu nov tnnel za promet občinstva. Tunel bo dolg 2063 m, a pod vodo poj d« 471 m. Stroški za ta tunel bodo znašali okolu 22 milijonov mark. Delo se je pričelo leta 1D04.
Berolin/ 18. dee. Porotno sodišče v Hallu j« obsodilo 20letij,ega dijaka Ranna, ki je v dvoboju u*tr*»li( tova-riSa Lipskega, v dveletno teiko ječo.
Stejaki, aaročajte m aa "Ola« *»-uaa* -P največji la najcenejši -Am* «adL
______________________
" ---. •	- ' ■'	:	'	'	-	'	V V ' ' - -	-
Glas Naroda
"GLAS NARODA"
(Slovene Dally.)
Owne<l and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
corporation.)
FRANK 6AKSER, President
VICTOR V A LI A V EC, Seer* tary.
LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of Easiness of the corporation and addresses of above officers: 109 (ireenwn h Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Za leto velja list /-a Ameriko . . .
,, pol leta.........1
,, leto za. me^to New y.>rk - . 4.0:» ,, pol leta za. mesto New York . . 2.i't» ,, za Evropo in Cauado za vse Into J.-'.o ti	,,	,, ,, JH>1 leta 2.5)1
,,	,,	,,	»*etrt leta 1 7a
V Evropo in Canado pošiljamo skupno tri številke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzeinši ne-iflj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People" » Issued every day, except Sun-lays and Holidays.
Subscription yearly $3.00.
^Advertisement on agreement.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
IK nar naj se blagovoli j>oIiIjati po Mont-y Order.
l'ri spremembi kraja naročnikov proximo, da ee nam tudi prvjšnje bivališče naznani, da hitre je najdemo na.-Iovnika~ Dopieom in pošiljatvain nare<iite naslov:
"GLAS NARODA" 109 greenivii-h street. New York City.
TeSof >n: 1279 Rector.
Via dim štedljivost.
Gospodarska kriza in gospodarsko nazadovanje morajo sedaj javne u-pravne oblasti ravno tako občutiti, kakor zasebna podjetja. Toda medtem, ko zasebniki, oziroma zasebni podjetniki znajo svoje posle v slabih časih uravnati tako, da oni krize ne občutijo baš hudo, se nase upravne oblasti nikakor ne morfjo privaditi na drugačne razmere. Proračuni, tako državni, kakor tudi zvezini, so ob slabiti časih običajno ravno tako veliki, kakor tedaj, ko so časi najugodnejši. In vendar je pa štedlji-voist za javne uprave ravno tako potrebna, kakor za zasebnike. Ako pro-čitamo vso predsednikovo poslanico z vso obilico njenih posamrjznih oddelkov, podukov in priporočil, v njej vendarle ne najdemo niti besedice o varčevanju,. Raš nasprotno! Predsednik priporoča, da se izdatki še povečajo, kajti roša vlada ima dovolj denarja. Umestno bi pa bilo, da se izdatki onr\je. Toda to se ni zgodilo, kajti v vladiuils krogih ni prišlo nikomur na um, da bi pomislil, da zazno-rejo časi postati tudi slabi, tako da bodo naši dohodki manjši, nego so bili popreje in da je radi tega umestno, da se izdatke pomanjša, tako da ne bode vlada zabredla v dolgove. Predstojnik na vse to ni mislil in najbrže tudi sedaj nv misli na kaj tacega, dasiravno vsakdo ve, da so časi slabi in da je treba varčevati.
Prejšnji kongres je z denarjem gospodaril tako, da se kaj tac^ga preti njim &e ni pripet Jo, tako da se je po v so d i pisalo o vladi ne j zapravljivo-sti, toda predsednik ni svetoval kun-gresu, naj l*>de varčljiv. Sedaj se je pa kongres sam s{»mnil, da ne more hoditi ]*> j*>ti svojih prednikov. Kakor smo \.'-eraj poročali, je kongresov odsek za dovolitve naznanil, da proračuna za prihodnje leto ne more odohi iti .n priporočiti, ako nptče vlada, tla doživi izdaten deficit. Vsled tega je treba proračun izdatno pomanjšati, dasiravno so zvezini dohodki uprav ogromni. Do primanjkljaja bi prišlo, dasiravno znaša proračun ogromno »voto 900 milijonov dolarjev.
Gospodarstvo zvezine vlade je zelo drago, kajti v Washington a ne poznajo varčnosti. "Pudi ako se sedaj v kongresa govori o varčnosti, s tem še nikakor ni rečeno, da bode tudi vjuvno p .'-podaril. Vendar pa nekaj kljub temu trdimo. Dovolitve seda-njega kongresa ne bodo tako sijajne, k1 ■ r so bile dosedaj in to nam naj služi v dobro znamenje, da bodo pri vladi v nadalje bolj varčni, kakor so bili dosedaj.
NAZNANILO IN VABILO.
Društvo sv. Jožefa št. 17 J. S. K. J. v Aldridge, Mont-, priredi VELIKO DRUŠTVENO VESELICO
dne 31. gruda* 1907 pri g. Pavel Riglerju štev. 1 v Aid-ridpe. Mont.
Tem p >tom vabimo vse brate rojake Slovence in Hrvate, da se blago-v«-i i jo i-te gotovo udeležiti. Vstopnina ."fl-tMl. Dame in otroci prosti-
Za fin» zabavo in dober prigrizek
skrbel
ODBOR.
(13-20—12)
POZOR, ROJAKINJE!
Min d p*-emog*r, slovenske rod o vine. > ar 23 let. lepe postave, s prilie-nim premoženjem, želi se oženiti z mlado Slovenko v starosti od 18. do 22 let. Ktcro veseli, naj se blagovoli ojrlasiti pisnimo in priloži naj evojo sliko n* naslov:
Martin Škof, P. O. Box 87,	I>%mont, Pa.
(19-20—12) -	Fayette Co.
Razdelitev naseljevanja.
Tekom zadnjih let so razni postavo-dajalci vložili v kongresu vse polno predlogov, nanašajočih se na razdelitev naseljencev po vseh državah, toda vsi ti predlogi imajo jedno in isto napako. "Vsi so namreč izdelani iz stališča, da si našel jem ca določijo svoj cilj še le potem, ko se izkrcajo na našem obrežju,. To stališče je pa po-, polnoma napačno, kajti pretežna večina naseljencev si že določi svoj cilj, pred no odpotuje iz Evrope* Tako je imilo na primer od 80,000 naseljencev, kteri so se v minolean mesecu izkrcali na Ellis Islan^a, nad 60,000 osob v Ameriki svoje sorodnike, h katerim so potem potovali m se z njimi posvetovali, kaj naj prično in kje naj ostanejo. Informacijski -urad je seveda v vsakej luki, kjetr se naseljenci izkrcujejo, potreben, kajti tu dobe naseljenci brez pravega cilja potrebne informacije. Povsem napačno je pa misliti, da se zamore s pomočjo takih uradov naseljrvice poljubno razdelili po raznih državah.
0\ se to je brezdvomno uvaževal profesor Deiler iz New Orleansa, La., ko je v Chicagu, 111., povodom predavanja o naseljevanju predlagal nekaj povsem -novega glede razdelitve naseljencev. Po njegovem predlogu bi morala zvezina vlada sama ali pa predsednik skrbeti za razdelitev na-selj encev. Predsednik naj določi, v kteirih krajih je naseljevanje potrebno in na podlagi teh določb naj potem parniki z naseljenci plujejo le v take*1uke, ktere so dotičnim deželam najbližje. Na ta način bi se torej razdelitev naseljencev vršila nekako nasilno, kajti predsednik bi imel pravico določiti, kam sme naseljenec potovati in kje se ne sme naseliti. In ker sedaj naseljence v južnih državah najbolj potrebujejo, potean bodo, ako bode ta predlog sprejet, vsi parniki morali pluti v južne države, dočim bodo severne litke za naseljence zaprte..
Toda tudi ta predlog ima veliko napako. Po tem predlogu bi se z naseljenci ravnalo tako, kakor z blagom. kajti oni bi ne smeli niti o sebi ničesar določati. Radi tega bi zamo-gel ta predlog veljati le za takozvano subvencionirano naseljevanje, pri katerem se naseljencem ptai-a pot do c ilja, kter^tfa jim drugi določijo. Te vrste naseljevanje je na jugu seveda naj'.iolj priljubljeno in radi tega moramo ponovno svariti pred naseljevanjem v južnih državah, kjer se z naseljenci čestokrat postopa kakor s sužnji. Naseljenci bi drage volje po-• ovali na jug, ako bi tamošnji državljani skrbeli za to, da bi se raatmere izboljšale.
Nadporočnik Kanaya.
Povest iz vojne na Daljnem Vzhodu.
Spisal Gerhart ten Boer.
I.
^ enem izmed zadnjih dni j meseca oktobra leta 1904 je služabništvo v niši sttdnecra pr9fdsednika Konsuke v Tokio delalo priprave za hišno \er--ko svečanost. Kamidana, hišna skrinja. je bila bogato s cvetlicami okin-r-ana. Ta skrinja, navadno pritrjena ■ b kaki steni, zavzema pri Japoncih mesto domačega oltarja. Razven cvetlic je bilo na kamidani mnogo dragocenih tablic, takozvanih mitamaširo, kar pomenja namestnik duše'*. Na 'Vilicah ja zapisano ime. starost in smrtni dan umrlih družinskih članov, kterih spomin je svet, ker Japonci raste predvsem svoje prednike.
Versko svečanost v hiši sodnega predsednika, eneera najbolj uglednih mož v Tokio, so praznovali radi sina-K.isumaro, IS let star. jc bil pravkar odpuščen iz mornarske Šole ter bil po prestanej skušnji prestavljen k nt morski kadet k aktivni mornarici v luko Saseho.
Oblečen v svečanostna oblačila, je prvi stopil v sobo sodni predsednik Konsuke. Njemu sledi soproga in tej H aru, hišna hčerka, ki je svojemu imenu, ki pomen-''* 4 4 pomladdelala vso čast; res bi. ie krasna, tudi za oči Evropejca ocarujoča prikazen. Nato je prišel Fusumaro, v opravi morskega kadeta, ter konečno nadporočnik Kanaya.
Bliščeča svetinja na nadporoeniko-v;ih prsih je pričala, da se je že zelo odlikoval. Bil je soudeležen pri napadu na Port Arthur, kjer je vodil malo torpedovko, ki so jo Rusi razstrelili; sam nadporočnik Kanaya si je pri tem rešil golo življenje. Pri nekem drugem napadu na Vladivostok je bil težko ranjen. Spravili so ;ra v Tokio in sedaj je toliko ozdravel, da je lahko mislil na povratek k mornarici.
Sodni predsednik Konsuke stopi pred kamidano, trikrat poči v roke in se globoko prikloni, nakar glasno izgovarja molitev. Nato v malih posodah daruje riž, sadje in zelene vejice. Ko dokonča svoje opravilo, iz-
vrže soproga, hči in «in isto pobož-nost. Zopet stopj Konsuke prod kamidano in orprava molitev za v boj odhajajočega sina. Nato se oddalji in pomigni Kanayi, da izvrši isto po-božnost ter izkaže čast hišnim prednikom.
S tem činom je sodni predsednik oznatcil nadporočnik*. kot člana družine. D asi se je 281etni morski častnik premagoval, vendar mu je stopila kri v lice. Njegove oči so nehote iskale oci Haru.
Kanaya ni imel nobenega premože-
a toda bil je iz kaste samiir ev nekdanjih vojakov. S težavo in pridnostjo je prišel do častnika. V hiši bogatega in vplivnega sodnega predsednika je že za časa vojaških študij dobil prijazno podporo. Sedaj, ko se je za domovino boril in se izkazal hrabrega, je po japonskih pojmih dosegel najvišjo čast in lahko mislil, da enkrat prosi za roko hčere sodnega predsednika. Ljubil je Haru že dolgo. Na njo je mislil ^ urah potrebe m nevarnosti. Čutil je tudi da mu Haru vrača ljubezen. Ko je prišel ranjen v Tokio, ga je sodni predsednik sam obiskal v bolnici in sedaj je bil povabljen k sodnemu predsedniku k sinovi ločitvi. Ne da bi kaj govoril, je za trdno znal, da ga bodo pozneje kot Haru nega soproga veselo sprejeli.
Verska svečanost je minola. Podali so se v jedilnico na malo poslovilno pojedino. Nihče ni kazal žalosti na obrazu. Sin in brat odhajata v boj, da spol nit a svojo dolžnost in s tem dosežeta najvišjo čast, ki jo more mladenič od osode doseči.
Kmalo je prišel trenotek ločitve. Fusumaro se pomudi pri svojih sta-riših, da prejme od njih zadnje nauke in opomine. Malo v stran sta stala Haru in Kanaya.
'(Zdravstvujte, O'Harmsanl" (cenjena gospodična Haru; san = gospodična) reče natihoma nadporočnik.
*' Srf*ča naj vas spremlja ]" odvrne Haru. ' 'Prosim, čuvajte nad mojim bratom ! Mirno "bodern gledala v bodočnost, ker vem, da stoji moj brat pod vašim varstvom."
"Fusumaro bode moj brat, O'Ha-ru-san", reče nadporočnik Kanaya, varoval ga bodem s svojim življenjem ! * *
"Vera, da boste obljuibo držali", reče Haru in ponudi Kanavi roko.
Častnik ni mogel krotiti svojih čut-stev; poseže po roki ljubljene deklice in — odšel je.
IL
Po morju divja severovzhodnik. S kratkimi, divjimi udarci razburja valove, ki se pene in butajo o-b sebe in se uničujejo. Orožna morska ra-vam divja in razsaja.
Ja-ponska torpedovka Shiranui je z velkLm naporom plula med razburkanim valovj run. Večkrat je skoro do polovice zginila v penečej se vodi. Njen prednji del je bil neprestano v vodi; mnogokrat so se vijaki vrtili v zraku; po ladiji je pokalo, kot bi zdajinzdaj se morala razleteti. Na nebu so se preganjali črni, pogubonos-ni oblaki.
Torpedovka, pod poveljstvom nad-poroenika Kanave, je bila s tremi drugimi poslan^ na visoko morje s poveljem, naj pluje proti otoku Mutsu. Od tu naj bi se torpedovke podale dalje proti severu, da pogube ruske transportne ladije, ki so nameravale z živežem v Vladivostok.
tl Shirani«*' je na vse zgodaj od-plula s tremi drugimi torpedovkami "Akatsuki", "Akebono" in "Saza-nani". Poveljnik "Akatsuki" je bil ob j ednem poveljnik vseh štirih ladij. Toda že po preteku treJh ur se je tor-pedna divizija tako porazgubila, da je bilo komaj še spoznati signal poveljnika, ki se je glasil: ltVsaka la-dija naj dela na svojo roko!**
Dasi so bili stroji na " Shiranui" v dobrem stanju, se je vendarle s težavo borili proti valovom. Ladija niti ni mogla pluti s polovično hitrostjo. Več ur od drugih torpedovk ni bilo nobenega znamenja.
Zavit v nepremočljivo obleko je stal na poveljniškem mostu torpedovke poveljnik Kanaya, poleg njega pa kadet Fusumaro. Takoj ob svojem prihodu v luko Saseho je dobil nadporočnik Kanaya kot posebno odlikovanje poveljništvo na e' Shiranui' L? starejši podkapitani so navadno dobivali poveljstva čez večje japonske torpedoTke; toda hrabrega častnika so hoteli odlikovati, zato so mu pridelili tudi na njegovo prošnjo kadeta Fusumaro. Tako je imel Kanaya brata svoje ljubljenke vedno pri sebi in pod svojim varstvom. Mladenič je bil poln ognja in navdušenja ter komaj čakal trenotka, da se v boju spoprime.
Veter se naenkrat spremeni.Shiran ui" se vleže po strani in vijaki začno delovati mesto v vodi po zraku. Z velikanskim ropotom se podere sreidnji jambor za signale na poveljniški most. Nekaj trščic odleti kakor projektil v 'čelo Fusumaro, ki onesveščen pade na tla.
Nadporočnik Kanaya je moral naj-prvo z vso močjo svojega glasa po govorilni cevi ljudem zakiieati, naj obrnejo iadijo, da a« bode proti Te« trn. Nekaj San. m Je zdelo, kot da
je torpedovka zgubljena^ krmilo se ni dalo obračati, vijaki so ropotali po zraka. Kaaiaya plane iz poveljniškega. mostu in zgrabi sam za krmilo. Posreči se mu ladij o obrniti. Sedaj pa je veter začel pihati v za.dno stran in gnal Iadijo nazaj.
Zdravnik in nekaj mornarjev je ranjenega Fusumaro preneslo v notranjost ladije; kmalo pride zdravnik k poveljniku in mu naznani: "Kade-tova rana je zelo nevarna. Velika trščica mu je ostala v glavi; treba je operacije, ktera se pa mora zvršiti le na suhem in s pomočjo več zdravnikov. Če operacije ne z vršimo v teku 12 ur, je mladenič zgubljen. **
"Storite, kar je v vasi moči", reče Kanaya * zdravniku, ki se nato oddalji.
Kanaya gre zopet na poveljniški most in pokliče k seibi nadkrmilarja. Še vedno ni bila ladija v pravi smerL
"Kaj mislite o našem položaju vpraša Kanaya nadkrmilarja.
"Po mojem mnenju moramo nazaj, gospod poveljnik. Naše naloge itak ne moremo spolniti. Pri tem viharju se itak ne vaJrži nobena transportna ladija na morju. Z našimi stroji nikakor ne moremo biti ob določenem času na otoku Mutsu, gospod nadporočnik. Če ni moje mnenje napačno, so druge torpedovke že zdavnaj obrnile. Sami pa ne moremo ničesar opraviti proti transportnim ladijam. In še nekaj, gospod poveljnik; pravkar sem hotel sporočiti: voda v ladiji narašča.'*
" Prevzemite za nekaj časa poveljstvo", reče Kanaya, "jaz moram pogledati ranjenca."
Ko pride v notranjost ladije, dobi Fusmnara nezavestnega na ležišču-Zdravnik mu je polagal mrzle obkla-de na čelo.
"On mora umreti", reče zdravnik, "ča se operacija ne izvrši. Rana zelo krvavi. Toda kri se bode v rani ustavila, zavrela in zaprla odprtino. Škoda za mlado kri. Operacija bi ga go t o vo rešila.''
Kanaya gleda v obraz nezavestnega mladeniča. Dolgo in skrbno je motril poteze .na obrazu, ki so ga spominjale ljubljene Haru. Tako bleda bode tudi Haru.. če zve o smrti svojega brata.
Fusumaro pa zapade smrti, če Shiranui ne obrne in poišče luke v Saseho. Če takoj od'plovemo nazaj, dosežemo lahko v šestih urah luko. Seveda. če druge torp«dovke niso šle v luko. če so okušale svojo nalogo spolniti, .potem je vedel Kanaya, kaj ga čaka.
Se enkrat pogleda na obraz Fusu-mara in odide nato na poveljniški most. Se ved.no divja severovzhodnik Z vso silo.
"Mi obrnemo", r^-e nadporočnik Kanaya nailki-milarju. "Veterin valovi so močneji kot mi. Jaz se pridružujem vašemu mnenju, da so druge ladije tudi obrnile."
Mornarjem na "Shiranui" se je oddahnilo, ko so zvedeli, da gredo nazaj v Saseho. S pomočjo vetra in strojev je torpedovka plula s podvojeno hitrostjo. Kmalo po polnoči je prišla v Saseho; admiralski ladiji je s signali naznanjala: "Shiranui je prišla nazaj radi velikanskega viharja in poškodbe. Povelje se ni moglo izvršiti."
Fusumara so spravili na suho in operirali. Uro pozneje je Kanaya doibil poročilo, da se je operacija posrečila in da je- ranjeni izven nevarnosti.
Sedaj šele se je mogel Kanaya od-počiti i:i zaspati, medtem ko se je možtvo že preje podalo k počitku.
(Konec prihodnjič.)
LISTNICA UREDNIŠTVA.
V. Avgust incič, South Do rain. O. Dopis smo prejeli, priobčili ga pa ne bodemo, ker se ne vtikamo v društvene zadeve. Pustite vsakemu svoje. Prihodnjič kaj boljšega. Pozdravljeni!
POZDRAV.
Pred mojim odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake sirom Amerike, posebno znance in prijatelje v Aspenu, Colo., kakor tudi Leopolda Hi n del ter njegovo ženo, ter kličem vsem skuapj: Z Bogom!
New_Yoik, IS. grudna, 1907.
Anton Zabn kovec.
Preden se poslovim od dragih prijateljev, pozdravljam še enkrat svoja brata Franja in Josipa Prus, kakor tudi njegovo družino, ter vsem skupaj kličem: Živili!
New York, 13. grudna, 1907.
Marko /Prus.
SLOVENCEM NA ZNANJE.
AXXLO.
Slov. Kat. Pod p. Dspštvo Sv. Jo-
refa št. 45 J. S. K. J. v Tod i an a-polisra, Imd., je imaelo dne 8. decembra t. L svojo redno sejo in volitev novih odbornikov; izvoljeni so bili sledeči:
Predsednik Anton Struna; podpredsednik Jernej Štanfel; I. tajnik Louis Rudman; H. tajnik Josip Peč-nik; blagajnik Josip Gačnik; zastopnik Josip Zore; gospodarski odbor: Josip Gregorc, Martin Urajnar in Fr. Muren; bolniški odbor: Fran Becjan, Ivan Kovač in Anton Mrvar; zastavonoša: Martin Bele, Marko Bizjak in Fran Gradiše; za narodno zastavo Fran Stroj; poslanec Fran Struna; vratar Ignac Deželan; maršala: Matija Turk in Jakob Stergar.
Objednem so naprošeni vsi odborniki, kakor tudi -gsi člani, da se redno udeležnjejo vsakega zborovanja, ktero se vrši vsako drugo nedeljo v mescu točno ob 1. uri popoludne v dvorani g. Josipa Gačnika, štev. 903 Ketcham St., Indianapolis, da se s tem bodo vse društvene zadeve v najboljšem redu izvrševale, ker le tako dosežemo dober napredek društva in Jugoslovanske Kat. Jednote.
Objednem so prošeni vsi tisti rojaki, ki ne pripadajo ša k nobenemu slov. pod p. društvu, posebno mladeniči, ki lahko pristopite z malo vstopnino, odkar se je vstopnina razdelila po starosti pri tem društvu. Plača se od 16. do 20. leta $1 in potem vsa-eih pet let $1 več. Zatorej, rojaki, vzemite si naprej večkratne zglede, ki so se pripetile takim rojakom, ki niso bili udje kacega podpornega društva. Gotovo "Ste bili prepričani, da nihče še ni bil zapuščen v svoji bolezni, Če je bil ud kacega slov. podp. tfruštva. Zatorej, rojaki, ki niste še pri društvih, vzbudite se iz spanja in želite sebi dobro.
Kličem bratski pozdrav vsem rojakom sirom Amerike, posebno sobra-tom J. S. K. Jednote.
Alojzij Rudman, I. tajnik,
2708 W. Walnut St.
Indianapolis, Ind.
Slovensko katoliško
0=
podp. društvo

svete Barbare
za Zjedinjene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
Inkorporlrano dne 31. januarjn 1Q02 v državi Pennavlvanljt.
O—O
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZU ZAYEKL, P. O. Box 374, JToowt City, Pm. Podpredsednik: MARTIN OBERŽANT, Box 51, West Mineral, tajnik: IVAN TEU&AN, Box 607, Forest CXty, P*. v IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Oki*. Blagajnik: MARTIN MU ill C, P. O. Box 637, Forest City, Po.
NADZORNIKI:
MARTIN OERCMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest dtp, mZ KARQL ZALiAR, I. nadaornik, P. O. Box 547, Forest City, Wm. FRAN ENAFELJC, H. nadzornik, 900 Braddock A venae, BfcxJ] dock, Pa.
FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Min St., Luxeroe, Pa.
POROTNI IN PRIZTVNI ODBOR: - PAVEL ORREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, g« JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box »5, Willock, Fa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Fa.
Dopisi naj ee pošilja jo I. tajniku: Ivan Telban, P. Box ®tf, rest City, Pa.
Droitveno glasilo je "GLAS NARODA".

Tščfto brata F. ŠABEC, doma iz Zagorja na Notranjskem. Pred enim letom je prišel v Ameriko. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti. — Anthony Šabec, 225 East Raven Avenue. Youngstown. Ohio.
Iščem ANDREJA OSREDKAR; doma je iz vasi Butajnova, fara Polhov Gradec. Za njegov naslov bi rada zvedela: Anthony & Joseph Malovrh, 312 Market St., Wauke-gan. 111.
Kje je IVAN RADEŠEK? Nahaja se nekje v Pennsylvaniji. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, Tiaj ga mi blagovoli naznaniti, za kar ^ mu bodem zelo hvaležni. — Rudolph Čeme, P. O. Box 73, Randall, Ohio.
Spoštovani Collins Mejdieal Inst.:—
Dolžan sem Vam zahvaliti se za moje popolno ozdravljenje. Jaz, ko sem pričel Vaša zdravila rabiti, sem se precej bolje počutil in sedaj sem popolnoma zdrav, za kar se imam zahvaliti Bogu in Vam. Jaz sem sam mislil dati zahvalo v "Glas Naroda", na kterega sem naročen.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in Vas pozdravljam. Vaš
Viljem Klopčie, 382 Hanover St, Milwaukee, WU. .
NAZNANILO.
Članom društva sv. Cirila in Metoda št. 16 J. S. KL Jednote v Johns-townu. Pa., se tem potom naznanja, da bode dne 22. grudna t. L točno ob 1. uri popoludne glavno zborovanje. Zato ste vabljeni vsi bratje tega društva. da se gotovo udeležiti blagovolite. K*or se ne udeleži, bode kaznovan po društvenih pravilah.
Pozdrav vsem so"bratom J. S. K. J. po Zjed. državah.
Gregor Hreščak, t. tajnik, 407 St-h Avenue, Johnstown. Pa.
(1820—12)
PROŠNJA
Zadnji čas obrača se mnogo rojakov iz Pennsylvanije in bližnjih držav na nas s prošnjo, da bi jim naznanili, oziroma preskrbeli kako delo, ker se sedaj vsled krize na več krajih počiva.
Vljudno prosimo torej naše cenjene naročnike, da nam v tej zadevi pripomorejo in naznanijo naslove in kraje bodisi za stalno delo v tovarnah, šu-mah in rudnikih, da se na ta način onim brezposelnim rojakom opomore.
Frank Sakser Company. (17-24—12)
Kje je MARTIN GROŠELJ t Doma je iz Rajhenštajrm blizo Rajhen-burga na Spodnjem Štajerskem; par let je bival v Blackbnrnu, Pa., naposled pa v Broughtonu, Pa. Tega poštenjaka zasledujemo sodnij-sko in bi radi zvedeli za njegovo bivanje. Naslov želi zvedeti: Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York.	(12-19—12)
Iščem svojega brata FRANJA KRISTAN. Doma je iz Zaloga, okraj Novo mesto. Nahaja se nekje v Lasalle, HL Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti njegovi sestri, za kar mu bodem zelo hvaležna, ali pa naj se on sam oglasi. — Annie Kristan, Box 572, Amethyst, Colo. (1624—12)
ROJAKI. NAROČAJTE SE N P ''GLAP SAWODA". NAJVEČJI IB NAJCENEJŠI DNJEfUUCl
Conpgnle Generale Transatiantip,
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA 6RTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE*
Poštni parniki so:*
"La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih mod.
"LaSavoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000
"La Lorraine" „ „ „ .................12,«K)0 „ 25,<>O0
"LaTouraine" , „ t, ..................10,000 „ 12,000 „	_
"La Bretagne"...............................8,000 „ 9,ooo „
«La Gasgogne"................................ 8,000 ,, 9,0»)0 „	„
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nrl dopoludne iz pristanišča št. 4*2 North River, ob Morton St., N. T. La Bretagne	20. dee. 19*7 »LA TOURAINZ	30. jan. 1IM.
*.Ca PROVENCE	2. jan. HK# *LA SAVOIE	6. febr. 1»M.
L*. Gaeoogne	§. jan. 19«« *LA LORRAINE 13. febr. 1909.
*I A LO REALNI	1«. jar, 1*"«: T .a Bretagne	20. febr. 190®.
La Bretagne	23. jaa. 1J»* *LA TOURAIXE 27. febr. 1903.
POSEBNA PLOVITBA: La Floride (novi) 21. dec. ob 3. nri popoludne.
Drugi razred samo $40.00. Niz. ke cene za 3. razred do vseh krajev. Painika s zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
iV*. w. Kozminski, gi'inralni 2:1
71 Heaonrn St.. CH^i- .^. »i
||| zaloga vina in žganja. : ^^	Drožnil^ 4 gallo za... ......l ^
^^	Za obilno naročilo se priporoča
^ 5308 St. Clair Ave., N. E.,	,	Cleveland, Chio.
1'T-• -"-j":"*'" "*•*":*'' ~
-------n	_	i
Zdravju
najprimernejša pijača je
LBISY PIVO
ktero*ie -varjeno iz najboljšega .ir po rt i ranega češkega bn ela. I-«di teja naj n*kdo ne zamudi poskusiti ga v svojo listne konsi, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih.
Lelfy pWo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti xvesie pri Travoikar-ju 6102 SL Clair Ave. N.fci kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
|---.......
I	7 i o i^ifyji^ "in N0V° let0
I	AA pi IAII pošiljajo Slo-
■	_' venci kaj radi
I	darila svojeem v staro domovino in iz Zje-
I	dinjenih držav zgolj gotov denar*; to pa naj-
|	bolje, najceneje in najhitreje
1	preskrbi
I FRANK SAKSER CO.,
1	109 GREENWICH ST.,	6104 ST. CLAIR AVE., N. E.,
I NEW YORK. N. Y.	CLEVELAND, OHIO.
' ....... .........»ni""i TS	PI»» '■>''■,* '
9H	JR gf g - '^^HPiS^
.--i....
I	——-=====
Jugoslovanska	jKatol. Jednota.
e. .........■■■ - ■■—... ^BjfijgfJfSBflg	.
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY/MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: Fran Medoš. 9478 Swing Avenue, So. Chicago, TU.
Podpredsednik: Jakob Zabokovee, 4324 Blackberry Street, Pitta-Iwrg. Pa.
Glavni tajnik: Jurij L. BrožiS, Box 424, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: Maka KrfcLffttik, L. Box 383, Rock Springs, Wyo.
Blagajnik: Ivan Govže, Box	Ely, Minn.
KADZORKIKI:
Ivan- Germ, predsednik nad* >rnega odbora, Box 57, Ba-addock, Pa.
Alojzij Virant, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. fltonin, Ohio.
Ivan Primožič, TTT. nadxoiruk, Bex 541, Eveleth, Mi^
POROTNI ODBOR:
Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 116, 7th Sttreet,
^Talumet, Mich.
lean Kerzišmk, EL porotnik, Box 138, Bordizte, Pa.
Jane« N. Goear, HL porotnik, 719 High Street, W. Hoboken, N. J.
Vrhovni »dravnik: Dr. Marti« J. Ivec, 711 North Chicago Street, if*. Lie t. ELL
Krajevna druAtva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, prcsneenbe u-4ov in druge listrne na glavnega tajnika: George L. Brosich, Box 424, £ly, Minn., po svojtorn tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve »aj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: foil a Goaie, Box 105, Ely, Minn^ po svojem zastopniku in nobenem irugem. Zastopniki krajevnih druitev naj pošljejo duplikst vssks polil j at ve tudi na glavnega tajnika Jsdsote.
Vee pritožbe od strani krajsrn^ društev Jednote ali ponmuni-*ov naj ee pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Michael Klobučar, 115 7th St., Calumet. MieL Prid«jasi morajo biti natančni podatki vaa-pritožbe.	_ _ J^SSBSRl
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
ODSTOPILI.
Iz društva sv. Alojzija št. 19 v Soutli Lorainu, Ohio, 30. nov.: Fr. Justin cert. 1433, Ivan Smole j eert. 3345. Oba v I. razredu. Društvo šteje 73 udov.	*
Tz društva sv. Štefana št. 26 v Pittsburgu, Pa., 30. nov.: Josip Pe-renič cert. 39SS I. razred. Dru.-tvo šteje 7S udov.
Iz društva sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa., 30. nov.: Ivan Božič cert. 5253, Lovrenc Albreht eert. 30:*0. Oba v L razredu. Društvo šteje 150 udov.
Iz društva sv. Florjana št. 73 v Steeltonu, Pa.. 30. nov.: Marko Kure cert. 6S40 I. razred. Društvo teje 30 udov.
Iz društva sv. Alojzija -t. 13 v Roek Springs, Wyo.. 30. nov.: Marija Zupane cert. 4306. Društvo ste e S3 članic.
Iz društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgu, Pa., 30. nov.: Tereza Vo-glar cert. 4133, Tereza Hauptman .-ert. 3336. Društvo šteje 43 Članic.
Tz društva sv. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa.. 30. nov.: Marija Jesih cert. 1005.
Iz društva sv. Petra in Pavla ^t. 51 v Murrayu, Utah, 30. nov.: Marija Golčič. Društvo šteje 20 čl.
ČRTANI.
Iz društva sv. Srca Jezusa št. 2 v Ely. Minn., 25. nov.: Rudolf Hu-dolin cert. 412. Ivan Vesel cert. 30 74. Oba v I. razredu. Društvo šteje 169 udov.
Iz društva sv. Alojzija št. 31 v Braddocku, Pa., 25. nov.: Jo«. Ger-bec ceirt. 335S, Anton Hren cert. 65 IS, Ivan Kerez cert. 359S. Alojzij Žairar cert. 6-562, Josip Volejak cert. {G360, Ignac Nagode cert. 3499, Ivan Slane cert. 6236. Y>i v I. razi !u. Društvo šteje 227 udov.
TURIJ L. BROŽIC, glavni tajnik.
Drobnosti. 1
KRANJSKE NOVICE.
Izpred«ljubljanskega porotnega sodišča. Uboj. Na zatožni klopi je sedel 19 let stari Jakob Črne. tovarniški delavec v Dobrunjah. ki je vzlic svoji mladosti znan kot silovit elovek. Že njegove preJkazni sprič-ujejo, da je nepoboljšljiv pretepač. V Mihovi gostilni pri Sv. Lenartu je pilo dne 27. oktobra t. 1. več gostov, med drugim' tudi osumljenec in mutanti Bezj.ikov hlapec Janez Žg-ajnar iz Zadvora. Ker je bilo že tema. je Zgajnar fanta Fr. Cankarja pred gostilno iz neprevidnosti nekaj oškropil. Cankar ga je nekoliko v stran odrinil, ne da bi mu zato kaj zameril.. A že se je zbadljivo navzoči Črne oglasil, češ: '"Ta ga že ves dan s. . . .e." Zgajnar se potem napotil proti Kovačevi gostilni ter tam stoječo Marijo Galič, ktc-ra je stala s svojo sestro FrančiŠko, r.eko-liko zk ramo prijel. V tem tremitku je prišel tja tudi Črne s Francetom Zupančičem in Jakobom Pivkom. Slednja dva sta se nekaj z Z^a;nar-jem ruvala, in da bi se jih ta oprostil, umikal se je proti Jagrovi hiši. pobiral pesek in ga nazaj metal proti onim, ki so za njim tiščali. Od tu je stekel Žgajnar proti cerkvi, za njim pa Črne, in kakor ta sam priznava, mu je iz daljave komaj par korakov vrgel kamen v crlavo, da se je Zgajnar takoj nezavesten zgrudil ter drugo jutro vsled otrpnenja možgaaov umrl. Se tisti večer je Črne svoji se-stričr.i Ivani Zaje pravil, da je nekoga udaril s kamnom po <?Ievi. Sestri Galič, kakor tudi Pivka In Zupančič« je pa prosil, naj o tem molče. Pripomnil je še: "Sedaj sem pa naredil, fear sem naredil." Zupančič je še po<ebei omenil, da se morda ne oodeta več videla, ker je Bezjakovecra hlapca udaril s kamnom ter ne ve, je-li mrtev ali ne. — Jakob Črne je bil vsled krivdoreka porotnikov krivim spo-
V
enim postom m trdim ležiščem vsak
11
mesec poostrene ječe.
Kazenske obravnave pred deželnim	~t
sodiščem v Ljubljani. Svojega	v
svaka pretepla. Ko je Ant. Pie-	^ stenjak, bajtar iz Škofje Loke, poma-gal pri svoji svakinji Mariji Dolinar. »fhinarici v Podpulferei, popravljati peč, napil se je preveč žganja, ktere-
^a mu je ta dala, in postal nadležen.	^
Vlegel se je v njeno posteljo ter sva-	11
kinjo k sebi vabil. A ta ne bodi lena,	:1
za je potegnila s postelje in zaradi	z
njegovega nesramnega psovanja ga	z
prav pošteno z oklešekom pretepla.	11
Ali ga je Dolinar pahnila tli je more-	s
biti Plestenjak sam padel čez stop-	I
nice, se ni dalo natančno dognati. Pri	7
padcu si je zlomil desno podlehtnico.	0
Ohdolženka Dolinar je bila obsojena	1
na pet kron denarne globe.	(
1'one verjenje. Burgerjev lila-	S
pee v Postojni, Anton Leskovee, je	"
tekom letošnjega leta z gospodarje-	*
vim privoljenjem mesto njega pobiral	1
denar od strank za prodano sodavico	1
in ogljikovo kislino. Mesto da bi bil	I
Leskovee denar gospodarju izročil, ga	1 : je pridržal zase in zapravil. Storjena
škoda znaša 123 K. Obsojen je bil na	1
sest tednov ječe.	1
Požar v Logatcu. Ni še dolgo tega,	«
kar je upepelil požar mogočni še izza	1
furmanskih" časov znani Kramarjev hlev in zopet jih je zadela enaka aesreča. I>ne 1. decembra ob 1. uri j*
naznanil plat zvona ogenj in kmalu je	1
l>ilo opaziti mogočen oblak dima, d vi-	j
' sfajoč se nad Gorenje vasjo v občini	i
j Gorenji Logatec. Ljudje so se ravno	]
! pripravljali k večernicam, ko je za-	«
j čelo goreti pod kozolcem posestnika	]
rsteniča. V hipu je bilo vse v plame-	(
:iu. Da si sta takoj prihiteli na lice	i
mesta požarni brambi iz Gorenjega	(
in Dolenjega Logatca, vendar ni bilo	i
mogoče ustaviti ognja, ki se je pod-	j
noten po vetru, skoro bliskoma razši-	j
ril na sosedna večinoma s slamo krita	i
poslopja. Ljudje so jedva utegnili re-	<
;iti živino in nekaj pohištva. Vse dru-	]
jk>:' jesenske pridelke, seno, štelja,	<
c rva itd., je uničil ogenj. Skoda se	i
|
ceni, kolikor se je dalo dose daj do- | n gnati, na 60,000 K, a posestniki so s< zavarovani za jedva 6—7000 K. O- a genj je upepelil sedmim posestnikom n hiše in razven tega uničil tudi bliž- p nja gospodarska, poslopja. Gledalca š se je nudil žalosten prizor. Ljudje so n jadrno nosili iz hiš, kar so še mogli, n a za njimi se je že udiral strop. Vse o je vpilo vprek, vse je bilo zbegano* in g prestrašeno. K sreči se ni pripetila F nobena nezgoda. Poslopje za posop- p jem so morali gasilci prepustiti uniču- k jočemu ognju. Celo zagorišČe je izza I meglenih oblakov osvitljevalo krvavo- u rdeče solnce, ki se je pa kmalu skrilo, fi kakor da bi tudi ono ne hotelo gledati n žalosti in nesreče. Sele, ko so prihi- n teli ognjegasci iz Hotederšice, Rovt, p Planine, Vrhjuke in Vrda, je bilo mo- A goče ogenj lokalizirati. Gorelo je pa 1' še pozno v noč, tako da so imeli ga- 1 silci obilo dela, preden so ogenj po- I polnoma udušili. Vrlim gasilcem gre z za njihovo naporno delo gotovo vsa ^ pohvala. Ako je resnica na govorici, da so pogoreli posestniki zopet žrtev r otroške lahkomiselnosti, tedaj mora- 1 mo kar kar najstrožje ožigosati never- i jetno brezskrbnost in brezbrižnost na- š šili starišev. Kolikokrat sem videl pa- ; 1 glavce od 8—15 let, ko so pod kozolci 1 1
s cigaretami v ustih igrali za - de- I t
nar. Stariši zsa to menda ne vedo ali 1' jih pa puste na miru, češ, naj delajo I < kar hočejo. Spričo tega se ni čuditi, I i da se dogajajo take stvari. — Vsem j * posestnikom pel, ki imajo strehe še s j ■ slamo krite, v njihovem interesu nuj- i 1 no svetujemo, da jih pokrijejo z ope- I ko. Požar v Gorenji vasi bi gotovo I toliko ne uničil, ako bi iskre in ogorki I ne našli ugodnih tal — v slami. I i Mrtvega so našli v Steinbirtovi šu- I i pi na Suhi pri Škofji Loki cestarja 11 Primožia Drobnič. Prejšnji večer si je I i v gostilni malo preveč žganja privo- j ■ ščil, — prijatelji so mu ga zastonj I: dali — pijan je legel v listje in tam [ našel žalostno smrt. Na čelu ima I 1 znak udarca, ki ga je pa najbrže dobil I I s tem, da js zadel w craven stoječi I '
voz. --^	I
Ustreljen v nogo js bil ▼ škofjelo- I ^ki klavnici Anton Hafnerjev mesar-1 ski pomočnik in sicer po nesreči. Strel I je bil namenjen volu (ker s strelom I živino pobijajo), a vol je odskočil in I strel ge zadel zraven stoječega pomoč- I nika. Peljali so ga v ljubljansko bol-I nišnieo.	1
PRIMORSKE NOVICE. i
1000 kron izginilo. Neka Furlanka I iz Ajella je prišla v Gorico v neko I l hranilnico ter dvignila 4000 K. Bla-I gajnik jej je dal štiri tisočake. Ko je I : šla mimo gla\-ne pošte, je stopila v I urad menjat bankovce. Pobrala je de- I nar in šla. Drugi dan pa je prišla na-I zaj na pošto on% ženska rekoč, da je I dobila premalo en tisočak. Ko so jej I dokazali, da je dobila denar v redu, I se je spomnila, da je šel za njo neki I 7 <"• I o ve k od hranilnice do pošte ter da 1 J je stal poleg nje, ko je spravljala nal 3 po-ti menjani denar. Ta jej je najbrže I izmuznil tisočak.	!
Zaprli so 231etno Antonijo Kuk iz b Volč, ker je ukradla v ulici Morelli v Gorici iz sobe služkinje pri J. Pod-grivcu nekaj obleke, kave, sladkorja I itd. v vrednosti 100 K. Kukova je pr-^ votno tajila, potem pa priznala tatvino.
i-
r:	ŠTAJERSKE WOVICTt
ti
Kako se postane svoj lastni oče.
a_ Neki delavec * Gradcu je imel raz-merje z neko deklico in to razmerje a> ni ostalo brez posledic. Kmalu jo je ji zapustil in niti njenega imena si ni ra zapomnil. Čez dolgo časa se je sezna-a_ nil z n,l£»iio deklico, pri kteri tudi ni-e_ >•> izostale posledice, vsled česar jo je poročil. Pozneje je izvedelo, da je žena njegova nezakonska hči iz prej 0> omenjenega ljubavnega razmerja. Ra-^ d i tega je bil obdolžen krvosramstva ($ 131 kaz. zak.) pa oproščen. Sedaj a_ gre samo za otroka. Nastalo je čndno sorodniško razmerje med temi tremi ^ ljudmi. Delavec je oče svoje žene, to-al rej svoj lastni tast. Kot oče svoje že-co ne Je Pa tudi stari oče svojega otroka, jil ker je pa ded svojega otroka, mora
biti tudi svoj lastni oče. aa Nesreča na železnici. Med postaja-Qa ma Grobelno in Ponikve je stroj tovornega vlaka zagrabil železniškega delavca Dečmana. Težko ranjenega so za prepeljali v c oljsko bolnišnico, ir-
HRVATSKE NOVICE.
j*	Pravno razmerje hrvatskega uči-
je	teljstva. Pod predsedstvom bafta se "i-	je vršila nedavno v Zagrebu konfe-Jii	renca, ki je uredila pravno razmerje no	ljudsbošolskega učiteljstva. Izdelala a~	se je o tem novela, vsled ktere dobe ka	ljudski učitelji značaj in čin. deželnih Le_	uradnikov. Plaee bodo dobivali iz drče	žavnih blagajn ter dobe tudi pravico ga	do železnienih certifikatov. Imonova-ilo	nje vsega učiteljstva je pridržano de-d-	želni vladi, a pomikanje v višje plačil, ši-	ne razrede se bo vršilo uradno na ta	podlagi službenih let. Učiteljice bode r«- enakopravne z učitelji glede vsel "U-	pravic in dolžnosti. Dovoli se jim tuja,	di možitev, toda ako bo mož preme-se	ščen, se bo morala žena-učiteljiea od-
•
sči svoji službi. Število službenih let s ni moglo znižati, zato pa dobi vsak čitelj po 35. službenem letu naslov-adučitelja ter se pomakne v najvišji lačilni razred. Občinski šolski odbori s sicer ostanejo v veljavi, toda ni-lajo več upliva na učitelje, temuč le a šolo. Kraj ni šolski nadzorniki se puste ter si člani občinskega šolske-a odbora sami izvolijo predsednika, 'ri okrajih se uvedejo okrajni šolski oročevalci, ktero službo bo opravljal ak učitelj za posebno nagrado, kvalifikacija bo javna ter sa*4Jo vsak čitelj lahko proti nepovoljni kvali-kaciji pritožil pri deželnem šolskem iS adzorniku. Število šolskih ur se je v atanko določilo za vsakega učitelja; a rekoračenje se bo posebej nagradilo. 1 rse kazni se po enem letu izbrišejo, * s premeščenje ostane zabeleženo tri J 2ta. — Tudi plače se znatno zvišajo. •rvotna plača na nižji ljudski šoli j naša 900 K, na višji pa 1600 K, naj- I išja plača na nižjih ljudskih šolah J 1000 K, na višjih pa 2800 K. Krajev- J ie doklade ostanejo nespremenjene. ■ funkcijske doklade se zvišajo na tri- 9 n petrazrednicah, a podvojijo se na w olah, kjer imajo vsi razredi paralel- a :e. Stanarina se odmeri po krajih J :akor pri deželnih uradnikih. Isto-ako se odmeri odškodnina za selitev. Čudi pokojnina se odmeri učiteljstvu >b istih predpisih kakor za deželne iradnike. Vplačevanje v pokojninski :aklad se znatno olajša. Postranske ilužbe sme učitelj opravljati le z dovoljenjem deželne šolske oblasti.
RAZNOTEROSTI.
Vznemirljive vesti iz Armenije. Ca-
■igT-adj 29. nov. Konzularna poročila z Erzeruma slikajo položaj za zelo :ritieen. Revolucijski turški odbor je zdal dolg oklic na prebivalstvo, naj ;e upre novim davkom ter zahteva »voj parlament po zgledu Perzije. Leteča ladija. Milanski inženir For-anini je iznašel -stroj, s kterim se 1 ahko leta po vodi. Imenuje se stroj * Idrovolante". Nedavno so^bile na p< .ago maggiore poskusne vožnje, p, 'Idrovolante" je prevozil dolžino vi >00 m dvakrat v eni minuti s hitrost-"0 km na uro. Iznajditelj je prepri- jj. an, da se da njegov sistem vpeljati g pri velikih ladijah in da je možno do-seči naglico 200 km na uro. Njegov fc sedanji model goni motor s 75 konj- g< ■ikimi silami, težak 600 kg. V krat- p kem bo napravil Forlanini nov motor, vi kteri bo težak le 100 kg in za 100 n konjskih sil. Hitrost novega stroja
00	znašala 120 km v eni uri. "Idro- st volante" je podoben v začetku navadnemu čolnu, nato pa velikanskemu ptiču, kteri, dvigajoč se iz vode,
z veliko najrlico hiti po gladini. For- * ianini upa tudi, da je z njegovo iznajdbo storjen velik napredek za rešitev problema zrakoplovstva.
Na čast Skobelevu. Iz Petrograda poročajo, da je delavsko ministerstvo izdalo naredbo, po kteri se ima od sedaj mesto Novi Margetan imenovati Skobelev. V odloku se omenjajo velike zasluge Skobeleva za osvojenje ruske centralne Azije.
— --l
JOHN VENZI2L,
1017 E. 62nd Street. N. Cleveland. Ohio
izdelovalec »kranjskih in nemSkih
HARM O IV I K. ^
Delo napravim na zahtevani e naroCni- f kov. Cene so primerno nizke, a delo trpcino in dobro. Trivrstni od $'22 do /
1	$45. Plošče so iz najboltSega cinka. Iz-^ '
I delujem tudi plošče iz aluminiia, nikelja \ I ali medenine. Cena trivrstnim ie od 1 $45 do $30.
Pozor Rojaki!
} Novoiznajdeno garantirano mazilo za j plešaste in golobradce, od katerega v 6 I tednih lepi lasje, brki in brada popol-I noma zrastejo, cena $2.50 ! Potne noge, I kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam I v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da ie to resnica se jamči $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.
Jakob Wahcic,
P. O. Box 69
CLEVELAND, OHIO.
Razglednice!
£A BOŽIČ in NOVO LETO. 10
uomaaov 3iw, posamezen komad 5c.
Velika razglednica SINGER BUILDING, največje poslopje na svetu, 8c komad.
HUM ORIS TIČNE in razne druge -vrste, 12 komadov 30c.
Pri naročit vi je denar priložiti l
FRANK SAKSER CO., 10P Greenwich St., New York, N. Y.
Pozor! Slovenci Pozor 1 t^SALON^'
»modernim kogljiSčem.
Sveie pivo v sodičkih in buteljkah it druge raznovrstne pijače ter un£Jsk» smodke. Pomniki dobe pri meni čedno prenočišče"za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom „ se toplo priporoča
j Martin Potokar
>564 Ss. Cuttr An« GUsag^DL
NAZNANILO IN PBIPOBOOllaO.
Rojaki Slovenci in Hrvati, kteri potrebujete dobra f*««^ obleke, priporočam Tam staro obče znano trgovino
STAR ŠTOR na itev. 760—770 West Washington Street, Indianapolis, Tnd Vprašajte se za Josipa Seklaa, ker z menoj lahko govorite v domačem jeziku in zagotovim vas, da bodem vsacega popolnoma zadovoliL Jaz govorim slovensko, hrvatsko, nemško, madjarsko, macedonsko in angležko.
Nad j a je se mnogoštevilnega obiska, se priporočam
spoštovanjem
Josip Seklaa.
(23-11—23-12)
NA PRODAJ
NARAVNA CALIFORNfJSKA VINA
Dobro črno is belo viia od 36 d; 45 eeotor galonju
Staro belo ali črno Tino 50 rento» gaiona.
Reesling 55 centov gaiona. ' Kdor kupi manj kakor 28 ga<or vina, mora sam posodo plačati. Droisik po $2J>0 gaiona. Slivovica po $3.00 gaiona. Pri večjem naročilu dam popust Spoštovanjem
ŠTEFAN JAXlX.
J	P. O. Box 77,
Crockett. Oostra Gosta Oe„ Oal.
i irum.^ir'inrr
JOHN KRACKER
j EUCLID, O.
* Prij ■ m&m	svoja izvrstn*
. VDIŠ: k*ew, s kakssesti nadkriljn
[jejo vsa drugs ameriška vina.
RudeČe vino (Concord) prodajan po 50c galono; beio viio (Catawba i I o 70c galono.
, NAJMANJŠE NAROČILO ZA YINC
JS 50 OALON. r BRIN J JbS V £0, za kterega sem im portiral brinje is Kranjske, velja l; steklenic Isj f 13.00^ TROPINO VE ( $2.50 gaiona. DROŽNIK $2.75 gs Iona. — Nsjmsnje posode ss Žganj« R ao fj^gsVsm
Haročflos Js priložiti dsaar. 7\ obila naročila se priporočs
i	joev mm«,
^	Benlti. Okle.
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE.
Dr. R. Mielke, Medical Director.
Ako Je človek bolan, takrat šele zamore ceniti veliko vrednost zdravja. Trdno zdravje je največja sreča za ysacega človeka, za bogatega, kakor tudi za revnega. Za bogatega, da za-Siore vživati življenje e v vsej razkošnosti, za revnega pa. da zainore preskrbeti vsakdanji kruh za-se in svojo družino, ker brez tega ni življenja za njega.
Skrb za'Vaše zdravje je Važa naj večja dolžnost v življenju. Ako Vi dopustite, da Vaše zdravje polagoma hir&. ter slednič popolnoma zapadete bolezni, s tem ne zakrivite samo Vaši lastni osebi, ker isto ne spada samo Vam, ampak tudi Vaši družini, Vašim prijateljem in Vaši domovini. Ako toraj zdravje zanemarite, ko imate priliko se ozdraviti, ni za Vas nobenega oproščenja.
Vsi oni, kateri so trošili čas in denar za zdravila, a brez uspeha, naj takoj natenko opišejo svojo bolezen našemu glavnemu zdravniku, kateri je gotovo že mnogo bolnikov z jednako boleznijo imel v svojom zdravljenju, kateri so dosegli zaželjeni uspeh ter popolnoma ozdravili.
Mi namreč pri nakupovanju in pripravljanju zdravil ne gledamo na to, če ista malo več stanejo, saino, da imajo po zavžitju pravi uspeh pri bolniku.
_ Pisma, katera vsaki dan prihajajo od bolnikov, kateri so že popolnoma obupali nad svojim zdravjem in kateri se danes vesele bdljšega zdravja, kakor kedaj poprej, dovolj jasno pričajo o tem.
Čitajte nekaj tacih zahvalnih pisem ter slušajte, kaj oni poročajo, kaj je on storil za nje, kateri so morda ravno na taki bolezni bolovali, kakor Vi, kajti on zamore tudi za Vas storiti to. kar je za druge storil.
Cenjeni Collins M. I. I	Directorju Collins N. Y. M. I. !
Vaše pismo sem prejel, ter Waf pr,av	P°zdravim in
m	v ,	. ... ,	se zahvalim za ozdravljenje moje
W ^	_ H	Vam posilam svojo sliko, katero bolezni, ker vem> da ni doktorja,
Jl ^Sj PSS>>	priobčite v časopise ter se Vam kateri bi mogel človeka tako
^ fJ%v	zahvaljujem za Vaša zdravila, hitro ozdraviti, kakor Vi. Ko .
^SH	katera so mi pomagala, kakor sem zdravila prejel ter jih pričel
>feŽlOBSllfciJFr Vam je znano, da sem v 8 dne-	to,čno po Y^6*"1 Podpisu rabiti,
Ur J! ..	jih nisem se polovico porabil, pa
--^^KZL^>L — V popolnoma ozdravil.	sem bil popolnoma zdrav, kakor
S^^L^ ^^^ vam enkrat zahvaljujem	poprej.
r^^wMjfftk^ && in vsakemu Vas priporočam Vaš	Vas še enkrat zahvaljujem in
hvaležni	vsakemu Vas priporočam Vaš
Martin Krivic,	Josip Gulek
\/// W^^fM^	8 iz—6. St. Racine, Wis.	BoXt ^^roadhed,' Colo.
Martin Krivic	y
ZATORAJ ROJAKI I ako ste bolni, pridite osebno ali nam pismeno naznanite Vašo bolezen in vse simptome. Mi pošilamo zdravila na vse kraje sveta, z^l katera sB^tu v Zjedinjenih Državah plača pri prejemu. Ako se pismeno obrnete na nas, pišite v svojem materinem jeziku, ker mi imamo nad 24 izurjenih tolmaeov in Correspondentov za vse Evropske jezike, tako zamorete odgovor in natančno pojasnilo o Vaši bolezni dobiti v Vašem materinem jeziku.
Vsa pisma naslavljajte na slediči naslov:
The COLLINS IV. Y. MEDICAL INSTITUTE.
140 West 34th Street,	NEW YORK.
Uradne Ure od 10—5 v tednu in 10—1 ob nedeljih in praznikih.
Telefon 246.
Frank Petkovšek
720 Market Street.	Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
^S A L O O N,^.
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina In whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji prodajalin1c1 ima vedno jveže groce-rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v ■ zvezi je z Mr. Frank Sak»erjem v ^'ew Yorku.
—fr^A^J. ^ ^ A ifc, «v .-v gj —r -rK-.-V-^ l-tt,^ f --
^^^^ MARKO KOFALT;
\	steelton, pa.
Žštit	Priporoča se Slovencem in Hrvatom v
flrr^." " * J,\	Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih
- ^HWjt -1	P0^01^^* pooblastil ali polnon-.oči (\"olI-
BE&tžS^C '	macht) in drugih v notarski posel spadajocih
$	stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
sT^ J^^^gfmg/	Dalje proda jem parofarodne Hstke za v stari
■ ■-kraj za	bc Ijše parnike in parobrodne Pr°Ee ter pošiljam denarje v staro domovino
P	Al«-. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga ro-
ji jakom toplo priporočamo.
i	frank sakser co.
{Rojakom
Y	naznartjtim, da j. za tarnošnji okraj moj
ledini pooblaščeni zastopniK za vse posle
]	JAKOB ZABUKOVEC,
& 4824 Blackberry Alleys	Pittsburg, Pa.
1	Uradne ure: vsak dan od ^7. do ^S. ure, ter oh sobotuli dc
& 8. ure zvečer.
1	Frank Sfikser.
Slovencem in Hrvatom pri- : poročam svoj
SAJ ,CON
w obilen poset. Točim \	;
sveža pivo, dobra vinu in whiskey ter imam v zalogi ze o f:ne> : smodke.
I^ojakom pošiliamdenar-fe v staro domovino hitro in poceni.
Pobiram naročnino za "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. j Frank Sakser Co. v New V orku.
Z velespoštovanj em
Ivan Govže,
Blyt Mlnn. ;
J	PIARAVNA	J
i	KALIFORNIJSKA VINA ,
h	NA PRODAJ.
"I	Dobro črno vino po 50 do SO ct.
/a	galon s posodo vred.
T	Dobro beio vino od 6<J do 70 ct. '
J.	galon s po=odc- v-recL
/	Izvrstne tropsvica id 50 do $3 I
»	galon s posodo v-ed.
4	Manj nego IO galon naj j
!	nihče ne naroča, ker manje ko-
U	ličine ne morem razpošiljati. .
r	Zajedno z naročilom naj cg na-
K	roemki dopošljejo den^r, oxjto-
f	tna Money Order.	'
/.	Spoštovanjem
f	Mik. Radovich,
4	S94 Vnatat St, Su Francisco, CaL j
Rodbina Polaneskih.
P<nn. peljaki spisal H- *i«nki»wica,
poalovenil foii»nkl
DRUGA KNJIGA.
( Nadaljevanje.)
**Ta kraj se imenuje Tre Fontane, ' ker so ondi trije vrelci. On«ii so ob«rIa- i vili svetega Pavla in pripovedujejo, da je njegova glava trikrat odskočila in da jo na treh mestih privrel vrelee na dan. SeJaj imajo to zemljišče tra-pisti. Prej _omii niso mogli prenočevati, tako močno je gospodovala mrzlica, toda sedaj nima več take moči, j ker zasadili na gričih gozd evkalip-tov. O, mogoče ga je videti odtod!" i Gospa Osnovvska, sklonjena nazaj. . je zaprla za trenutek oči in rekla Po-laneškemu:
"Mene kar opaja to rimsko ozrač- : je. Nekarro vsa sem iz sebe. Doma ne zahtevam od življenja ničesar več ne- j go to, kar mi daje; tukaj pa se izpri- i jam, tukaj čutim, da nečesa nimam, j Kaj pa vem, kaj mi nedostaja? Tu-j kaj ima človek slutnjo po nečem, tukaj išče neče&ar, koprni po nečem. ... i Morda je to slabo. Morda po nepo- I trebnem govorim tako? Toda vedno govorim to, kar mi prihaja na misel. I Doma, ko sem bila šc majhna, so mi dejali, da sem odkritosrčna. Poprosim mo/a. naj me vzame odtod. Morda je najbolje živeti v svoji tesni lupini kakor želva ali polž.,J
Polaneški odgovori resno: "V lupini utegne biti dobro polžu ali želvi, ne pa ptiču, in sieer ne znani rajnki ptici, o kteri pripoveduje legenda, da nima nog in da ne more zato počivati nikjer, nego le letati in
letati____»»
"Kako lepa legenda je to... . '' odgovori gospa Osnovvska. Pri tem dvigne roke in jame mahati z njimi, posnetnaje gibanje ptičjih kril. Ponavljala je :
"Tako zaporedoma v ozračju!"1 Ta primera ji je ugajala, obenem pa se je čudita, da je PolUneški govoril s tako važnim glasom in obenem malomarneira in nekamo ironičnega lica. Jel jo je zanimati, ker se ji je kazal razumnejšega in manj dostopnega, nego si je bila mislila.
V tem so dospeli v Tre Fontane. Ogledali so si vrt. cerkev in kapelico, v ktere oboku izvirajo trije vrelci. Gospod Osnowski jim je pojasnjeval s tvojim dobrosrčnim, nekoliko enoličnim gla?-om, kar je bil č-ital prej. Marica ga jc pozorno poslušala in Polaneški si je mislil;
**Ttlua živeti z njim iristopetinčeei-de^et dni pa leto, mora biti nekoliko težavno.' *
'1 o mu je nekoliko opravičevalo go «po Oanov^ko. Ta je sedaj prevzela novo nalogo rajnke ptice in ni počivala niti za trenutek na zemlji, ne na dru.-i stvari. Najprej se je napila ev-kaliptove soline, ki jo izdeluje samostan kot izboren pomoček zoper mrzlico; nato je izrekla odločno, da bi šla med trapiste, ko bi bila moški; pozneje se je zopet spomnila, da bi ji bil všeč posel mornarski " neprestano med morjem in nebom — kakor v življenju v brezkončnosti"; naposled pa je vse drugo prevladala težnja, da bi bila velik, jako velik pisatelj, ki slika na jneznatnejše gibanje misli, napol te zavedajot-ih občutkov, neizvedne težnje, vsa lica, vse barve, vse sence. Zbrani potniki so pod zastorem tajnosti tudi zvedeli, da piše svoje spo-n ine. ki jih "pošteni Joža" smatra mojstersko delo. loda sama ve, da tli to nič; liin-.o niti najmanjše zahteve trr -e posmehuje Jožetu in spominom.
Joža je zrl nanjo s koprnečimi očmi. 7. veliko ljubeznijo na opriščastem liru ter k- neprestano ugovarjal:
''Toda kar se tiče spominov, te prosim. lepo prosim!"
Odpeljali to se. ko je že solnce zahajalo. Od drevja so se raztezale dolge sence; solnce je bilo videti veliko in rdeče. Daljni vodovodi in albansko gorovje se je svetilo nekamo ~ožnato. Bili so na pol pota. ko se je iz stolpa Svetega Pavla oglasil zvon — in ia-koj za tem zvonom je zapel drugi, tretji, deseti. Vsaka naslednja cerkev je povzela <;!as za prejšnjo, in nastal je zbor tako velik, da se je zagugalo v-^e ozračje, kakor bi zvonilo na Ave Marijo ne le vse mesto, nego vsa okolica, vse ravnine in gore.
PolaneŠki je pogledal Maričino liee, osvetljeno od zlate svetlobe. Videl je na njenem licu veliko mirnost in zbranost duha. Rilo je moči razločno videti. da s«edaj moli Angel Gospodov, kakor je hils molila na Kremetm, ko K je o^la^il zvon v Wontorih. Vedno in povsod cnnko. Polaneški se je iz-nova * pomnil "službe božje". Zdelo »e mn je to tako preprosto in pomirjujoče. kakor te nikdar. Toda obenem je	Vn » je bli~al mentn. nmel
«taln«nt*. iimtnn moč in ve!ik«»«t te "To rue.** «i je mislil. "hraja vendar pn!4rec» ti*oč l*»t. a v ni-
!
nobljivost tega mesta kakor v teh stolpih, zvonovih, v tej krepkosti križa, ki traja in traja.** Pa so mu prišle na um besede Swirskega: "Tu je razvalina, na Palatinu je ra-zvalina, na Foru razvalina in nad mestom križi in križi."
Zdelo se mu je nedvojbeno, da v tej stalnosti tiči nekaj nadzemeljskega. V tem so pel j zvonovi in nebo se je zalivalo z večerno zarjo. Pod utiskom moleče Marice in zvonov in te pred-večernc ubranosti, ki se je povznaša-l& nad me>tom in nad vso krajino, se je jtla Polaneškemu, ki je gojil v duši dokaj pros tot e, porajati misel: "Kolik glupec in ošabnež bi moral biti, ko bi ob tej potrebnosti vere in tej zavesti, da je B^g iskal nekakšnih svojih oblik časti in ljubezni, nikar da bi sprejel one, ki j-h imenuje Mariea 'službo božjo' in ki so gotovo najbolj- ,
ker živi svet v njih že skoro dve-lisoč let...." Nato ga je osupnila ] kot praktičnega človeka razumska 1 stran te misli in jel je govoriti dalje ' sam sebi skoro veselo: Na eni strani tisočletna- tradicija, življenje Bog ve kolikih rodov, Bog ve kolikih društev, 1 ki se jim je godilo dobro v teh obli- • kah ; priznanje Bog ve koliko glav, ki jo imajo za edino — a na drugi strani kdo? — jaz? društvenik trgovske- * ga zavoda pod firmo Bigiel in Pola- ! neski! jaz bi se drznil umeti nekaj Ijoljšejra, s čimer bi se Bog izrazil bolje? Ha, moral bi biti glup! Saj sem odkritosrčen do samega sebe in ne prebil bi, ko bi mi prišlo na misel, da sem res glup. A vrhutega je tako verovala moja mati, tako veruje moja ' /.ena — in nikjer nisem videl več miru nego pri njiju."
Drugič pogleda Marico, ki je oči-vjdno končala svojo molitev, ker se mu je nasmejala in ga vprašala: "Zakaj si tako umolknil?" "Vsi molčimo," ji odgovori. Res je bilo temu tako, toda iz raznih vzrokov.
Ko se je Polaneški bavil s svojimi mislimi, se je gospa Osnowska neko-likokrat s pogledom in z besedami obrnila nanj. Toda odgovarjal je na njene besede kaj malomarno — za poglede se niti ni menil — in s tem jo naravnost razžalil. Utegnila mu je oprostiti, da. utegnilo ji je tudi uga-' jati, ko ji je bil na izrecilo, da bi hotela biti redovnica, odgovoril s primernimi besedami odkrito neuljudno; razžalil pa jo je smrtno s tem, da se je nehal zanimati zanjo — in za ka-/.en se je nehala zanimati tudi ona zanj.
To«lst kot dobro vzgojena oseba je bila tem uljudnejša z Marico. Pozve-iovala je, kaj namerja storiti jutri, in ko je začula. ^a pojdeta jutri z ' možem v Vatikiafn. je izrekla, da ima-
tudi ona in mož vstopnice in da i uporabita to priliko.
"Ali veste, kako se je treba oble- ' "i?* j<? vprašala: "črno obleko in s črnim robcem na glavi. Člo vek je v I tej opravi sicer videti nekamo star, toda neizogibno je tako."
"Vem, opozoril me je na to gospčd Swiniki," odgovori gospa Polaneška "Gospod Svvirski mi pri sejah ne->restano pripoveduje o vas. Čuti do vas veliko simpatijo."
"Tudi jaz do njega," reče Marica Ob tem razgovoru so dospeli k hotelu. Polaneškemu je ta lepa gospa -tisnila roko tako lahno in hladno, da :e to vendar zapazil, dasi je imel v ^lavi nekaj drugega.
"To je nekakšna nova šega," si je nislil, "ker sem ji nekaj rekel, kar ii ni bilo po vol ji.* *
Zvečer je vprašal Marico: "Ivaj si misliš o gospe Osnowski?' "Mi>lim si," mu odgovori, "da je iitemiil gospod Svvirski trditi prav." Polaneški pa "reče: "Sedaj pi>e spomine, ki jih smatra Joža' za mojstersko delo."
XV.
Drugega dne, ko je Marica prišla blečena k možu, jt} je komaj spoznal. Ker je imela na sebi črno obleko in ■ni robec na glavi, se mu je zdela veja, vitkejša, nežnejša in starejša. Toda ugajala mu je na njej ona res-■H>ba. ki ga je spominjala časa njegove poroke. Pol ure pozneje sta se odpeljala. Mariea mu je spotoma prignala, da čuti strah, da ji utriplje srce, toda on jo je pomirjal in se šalil, lasi je bil sam takisto nekoliko raz-vnet. Ko sta po kratki poti naposled dospela na veliki polkrog pred Svetim Petrom, je čutil, da tudi njemu žila ne utriplje kakor navadno, in vrhutega je imel tako čnden utisk, kakor bi bil manjši nego navadno. Pri stopnicah, kjer je stalo nekoliko gardistov v sijajni opravi, ki jo je bil iznmil Mihael Angelo, sta našla Swirskega. Spremil ju je navzgor obenem s krdelom ljudi, večinoma Belgijeev. Marica, nekoliko zmečena, sama ni vedela, kako je dospela v prostrano dvorano, kjer je bilo krdelo Se večje, razen onega na središču, kjer so se gardisti postavili t vrsto ter vzdrževali Široki prostor prazen. Krdelo, v kterem se je čnl jezik francoski ia Tam ski. je Sepetaje, z zamolklim glasom obračalo glav« proti prostor«, v
f
V slučajih nesreče I
i zrl je nja udov, ako skoči fl
kost Iz svojega ležišča itd. ■ rabite takoj	I
Dr. R1CHTERJEV I Sidro Pain Expeller. I
On siiši, zdravi in dobavi I udobnost. Imejte ga vedno I doma iu skrbite, da si n;iba- B vite pravega z našo varnostno I znamko sidri »m na eti- I .T. keti.	■
V vseh lekarnah po I 25 in 50 centov.	■
F. AD. RICHTER & CO. I
215 Pearl Street,	New York. I
kterem so sc pojavljale časih pri vratih sosednje dvorane postave v čudni opravi, ki so prenašale misli Polane-škega v antverpske ali bruseljske galerije. Zdelo se mu je, da je vstal, srednji vek od smrti. Vsak hip se je pojavil o<ndi nekak vitez iz srednjega veka, sicer v drugačnem šlemu nego v srednjem veku, toda z jeklenim oklepom na prsih; časih je zamigotal med polodprtimi durmi škrlat kardinalov ali vijoličasta skofovska oprava; videla so se nojeva peresa, zobci na črnem žametu in glave močno osivele ali z belimi lasmi, ali lica kakor vzeta iz rake v. A vendar se je zdelo, da pogleduje krdelo na to nenavadno opravo, na te barve in na ta lica le mimogrede, da iščejo oči nekaj drugega, da se pozornost v mislih zbira ob zavesti v dušah, priČakovtaje nekakšen trenutek, ki se ne pozabi nikdar Polaneški, držeč Marieo za roko, da je ni izgubil v množici, je čutil, kako ^e mu ta roka trese od razburjenosti, toda sam je v tem tihem krdelu, sredi te zgodovinske resnobe in sredi teh časov, kakor vstalih od smrti, v tem druženju in pričakovanju čutil zopet tako čuden utisk, da prihaja sam pod njega uplivom čimdalje manjši, da. tako majhen, kakor še nikdar vse žive dni. —
(Dalje prihodnjič.)
—— — ——- - - -	mn n_n.iT.ri -iru<_n_ru _il~i ~utj-l
V pojasnilo kako
si pomagati.
Na mnogoštevilna vprašanja, ktan aam zadnji čas dohajalo is razni} krajev Z jed. držav glede sedanje 4» narne krize, odgovarjamo ie poseb« tem potom, ker je stvar zel« važneg* oomena in se naši rojaki gotove sa nimajo zanjo.
"Mestna hranilnica ljubljanska' in "Kranjska hranilnica", kakor te ii drugi denarni zavodi ▼ Ljubljani 40 ustanovljeni na dobri podlagi to *e ni bati nikake zgnbe.
Kdor Želi poslati denar v hranilni ce, sorodnikom ali prijateljem v Ev ropo in ne more dobiti denarja iz ban se, da bi kupil Postal Money Order iaj zahteva na banki za isto svoto etero misli odposlati NEW TORE BANK DRAFT TO THE OBDKR )F PRANK SAKSER CO.
Omenjeni draft naj se posije nam n natančni naslov prejemnika, regi-<trovano po pošti.
Nadalje izvršili bodemo ml pošilja-ev vestno in točno kakor po navadi Za denarne pošiljatve za staro do-novino sprejemamo tudi navadne čete; pripomniti pa moramo, da mors liti vsak tak ček pravilno podpisan ili indorsiran na dmgej strani in da lospe denar, nakazan po navadnih ekih 4 do 8 dni kasneje na določene aesto. Plačati je tudi malo kolekcijo a se računa po razdalji od New Torka.
Vsi isti pa, kteri bi radi takoj ed »otovali v staro domovino in ne mo -ejo gotovega denarja na banki de liti, naj zahtevajo na banki tn<L TEW YORK BANK DRAFT in iste prineso seboj v New York. Na ra mn omenjenega drafta dobili bod« iri nas vozne listke, potrebni denar -a na pot in kar bode preostalo, dob« na banki v Ljubljani ali pa na zadnj' pošti v avstrijski veljavi
Na New York Bank-draftih je na iskano ime one newyorske bank* etera Ima pokriti označeni znesek pe com Clearing Souse. Teh draftov n zamenjati z navadnimi čeki.
Ravnajte se po teh nasvetih. ks» tako se lahko izogneta rasnih ne priUk.
FRANK SAKSER OO
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Gary, Ind., in okolici naznanjamo, da je sa tamoftnji okraj nai zastopnik
Mr. RUDOLF MARAZ, kteri Ja ©tvoril v notes Mttosh novo * are jeni SALOON. Rojakom Slovencem la Vraten Hrvatom ga toplo priporočam«.
Frank SitsT Company.
' * ••• 4 ? i \ i • * ^ •
Knjige dražbe sv. Mohorja
smo pričeli naročnikom razpošiljati. Vsak naročnik dobi
O KNJIQ.
V zalogi pa Imamo par ste istisov teh knjig več in te prodajamo, doklst j zaloga ne poide, po $1.30 m poštnina : ali ekspres-stroški vred.
Rojaki iz Cleveland a, O., in okolic« dobe iste tndi pri našej podružnici v , Clevelandu, O., 6104 St. Clair Ave., I N. E. Naročniki na te knjige, kteri s» i spremenili svoj naslov, o iroma ki m se preselili, naj nam naznanijo svej novi in stari naslov, da knjige gotovo i dobe.
o
Nadalje smo ^ohOl tuH
PRAT|IKE
za leto 1908
Drattaslra. Bm.tera ia MM*
kteri jih vzamejo sto KM^r*. jih dobe za
Dobe se pri
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich Street, New York 6104 St. Clair Ave^ Cleveland. ^
NEW YORKSraSF
staro domovino ali kupovanje paro-brodnih tike tov, tam si lahko pomagaš kakor hočeš, imaš pa zato izvrstnega moža, da ti postreže in ta je : Fr. Sakser, 109 Greenwich Street. New Yoik.
P-Gir; gu ns	nj?
-ast mi je naznaniti slavnemu	i
^instvu v CliivAgi, III.. kako«	« Li rojakom po Zjed. državah,
fjl da sem otvoril novo urejeni	S
I saloon pri "Trigiayu", S
ft 617 S. Center Ave., Chicago, III., S
n	blizu 19. ulice,	4|
I kjer točim pristno uležano Atlas-M pivo^- izvrstni whiskey.	Vf*.
A vina in dišeče smodke so pri*meni	«
X na razpolago. Nadalje je vsakemu	jf
£1 na razpolago dobro urejeno keg-	E;
fHj Uiiče in igrulna miza (pool tablet,	rt 1
tf Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse	V P bodera dobro postregel. Za obilen
H| obisk se priporoča	jtt
i	Mohor Mladič,	Ž
P 617 So. Center Ave., Chicago, I1L	N
ts» o zn>m o m l_J	— <
Hvse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po na j cene jem blagu segal se je že. velikrat opeharil, isto 'velja tudi pri pošiljanju denaijev v staro domovino in kupovanju parobrodnih tiketov, pri tem se je vedno obračati ja zaupne ljudi in j eden teh je gotovo Fr. Saksfr, iog Greenwich Str,. New York
Izšelfje
tretji in zadnji zvezek
potnega romanag ^
WINNET0U,
Rdeči Gentleman ter se dobiva po»40 centov,
Kdor «a je ie prej naročil, ca dobi iragi teden. Če se je kdo preselil ■kedtem, naj sporoči nov naslov, da as bode nepotrebnih pritožb.
Vsi trije sveski veljajo OAMO EN DOLAR s poštnino vred.
Kdor miril naročiti to mrtmli in Izredno ceneno knjigo, naj piše takoj, iokler se dobe ie vsi trije sveski.
Upravništvo "Glas Naroda"
! 109 Greenwich St.. New York.
rfiiiia r	m Aistni ^
Ako hočeš dobro postrežbo >
L mešam ia grocerijo, ►
tako se obrni na	"
J Martin Oeršiča, |
1 301-303 K. Northern Ave., Ij J	Pueblo, Colo.	1
1 ftad! naznanjam, da imam ij 1 T saloni vsakovrstno soho n j meso, namreč:	j!
J klobase, rebra, jeaike, | ]	Sunke itd.	D
J Govorim v vseh slovanskih H
i obilni obiak.	S
Itn si nameolen
W	V AIUCIIKO
a40f ■PtJiilM te vodne cene na: ftANK iMJK WQrWHkfeIt, Hev tfeHk. I« k. fta Ca bcNlc* naipeitenefe to aaibo«|C fmtttšmu Ft. 8a> —g fS prtsnani Kttop
'^i--?^*;'. •- .	■ : *-••. 1	-. '■ ' ■-L* i	. Jk-f
->
✓	\	Ako kailjaft,
/	\ ako si p.eJila-
/ ^^ jk \ jen, ako imaS
/ m^tot	\	*rste
I	-	\ tar, ako trpiS
\ Tf^irfto^^"- t f / bolezni in si se
' xf^lRl^^^	zdravnikom de-
nar dejali, ne
odlašaj pisati Mr .Seb. Knelpp takoj r>o knjižico: "navodilo in cenik
(Kneippovih) Kneippovih zdravil" kater j d >b 5 zastonj ako dope šlješ poStao znamko za dva centa za
poštnino.
Kneippova zdravila so poznata in odobrena po celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsib napretnih narodih.
Kneippova iznajdba je neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človeštvo in nikaka sleparija., katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je novi in pravi naslov :
AL. AUSENIIC,
IOQ Greenwich Street New York, IV. Y.
S.	*
<f — ^ Nižie Dodoisana oriDoro- 11 čam potnjoCUit iš in Hrvatom svoj .......
SALOON
107=109 Greenwich Street,
0000 NEW YORK 0000 v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna ...........
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New Yirk. -„
j FR. SAKSER CO. \
109 GreenwiclrSt.,	NEW YORK. |j
...podružnica... I
6104 St. Glair Ave., M, CLEVELAND, 0. I
Oficijelno zastopništvo v tch parobrodnih družb.
Priporoča Be Slovencem in Hra: m 0 priliki potovanja v ttaro domovino, ali ako žele koga sem vzet: protlajo parobro«lnih li-tkov po g najnižji ceni.
Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj paz., .ja pride na številko
109 Greenwich Street,
V in nikamor drugam ter naj se r r j dobro prepriča, ako je na pru- /j \| vem prostoru, predno se da pr< voriti, da komu vroča denar I/ jI	v mnenja, da ina opraviti z nami.	/
Wajboljie Jtctrarilo za putiko, t: l^f I/za brzoparnik	6
ganje in revtmatizem je RICHTEh 1 llVlj 1 Ltero druibe-hofcež na-, JEV StDRO PA.IN EXPEULER , .	ceneje in bodeš najso-
Dobiti ga je v lekarnah po 25e in p llline^e Postr>^ » Pri Sakser,u. 50 centov.	,e>? Green^h	New York, zato
naj se w?ak SU.^.-ner na niega obm".
* \ • ' \ • * '. C.-* ■. - ^ >- - ' v - '- *■» '.'v *r*> *, «v • .	* '	N V
Hranilnih ulog je: Rezervnega zaklada je: milijonov kron.	8DO.OOO._ kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema, uloge in jih obrestuje po 4%. Rentni davek plačuje hranilnu-a sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen dinar.
Za varnost vseh ulog- jamči njen bogat. zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z v- > svojo davčno hum" jo. Varnost je toraj tolika, da vlagatelji ne morejo mkd ir imeti n«»ben<*. i?:giil>e. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato e. kr. okrajmi dišča nalagajo denar maloletnili otrok iu var«»vanrev le v l-rauilniei, ker jo le ^anilniea, a ne posojilnica, pirpilarno varen denarni z«vod.
Rojaki v Ameriki; Mestna, hranilnica ljubljan-.a vam daje trdno var-' nost za vaš denar.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJK V SVOJI PALAČI V P^EbEI^NOVIH ULICAH. Naš zaupnik v Združenih drža vab je že več let -109 Greenwich St., |*l> A MV" C A V C1CT5 Z1^ 6104 Saint CI
sir Ave. N. F..
NEW YORK, N.Y. FlVAl\JV OAlVOALrV	CLEVELAND, O.
' — - _■ --- " » —-----------
Največja in najstarejša hranilnica m Kraolrkem,
Kranjska hranilnica v LJubljani
ustanovljena teta 1830.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlogje bilo koncfem 1. 1906 nad misijonov i<r-«jn.
-	Rezervni Zakladi znašajo Q,270 313 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom zadnjega račun-^	skega sklepa 85,105.396 kron,
—[,' '--■ -.—j,- -. • . v . • --injicer raSajo m.-d drug: m i zaklodi:
mgK&S^tJ**.^ sj -ir- - .	; • ? v.: '• - "Zentlje^aj fro zavarovane ter at»e37,S77.4C2K
• " :	I Poselila L L^. am i.i k ji potac: ai^ l,y70 .*„ „
kifi&sJ	j Mi nice ..................... T3S.OOO,,
Vrednostni raPlrJ* ........... 32,977.286 „
. J Vrednot h Iv LjnbTjanr,Trsta in J na Diuna u tir^raž in.......... 2,020.81)3 „
Cisti	—
ki se iridniejormrrnim xakLidom— ^^■■^^^^■^■MM^^HHMHHPllil	brodeltiim In oM»>
koristni«" zavodom, društvom in pod-^^^^^^^■^^iR^K^MHHi	jptjem na Kranjskem.
Denarne poS Ij^tve iz Zjed, držav in Canade posreduje tvrdka:
.»•wr5l«- frank sakser