Ptuj, 1. julija 1971 Leto XXIV., št 26 Cena 0,70 din ^SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA )bdnevu Enotna podpora kandidatom )orca nedeljo, 4. julija, bomo y naši domovini pro- Mjali državni praznik BORCA. Pri tem se ffffninjamo na poruemhen esfanek političnega biroja % KPJ v Beogradu, ki je jI na ta dan leta 1941. Na jem je vodstvo Komuništič- e partije Jugoslavije izdela- ti načrt za narodnoosvobo- ilni boj v vsej okupirani omovini, v katerega naj istopajo vse napredne poli- ične skupine. V načrtu so lielali tudi podrobna navo- !ilo za boj partizanskih enot ugoslavije, za boj, ki je na- ) skozi vse vojno obdobje nnašal okupatorju boleče ^ube, ki ga je prisilil, da ni mel nikoli umakniti iz Ju- oslavije svojih divizij, kar ! slabilo njegove sile na rugih bojiščih, na velikih vntah. Dan borca nas spo- linja na vso zgodovino I svohodilnega boja Jugosla- I ije in boja za enakoprav- lost jugoslovanskih narodov I novi socialistični Jugosla- fiji, boja, ki je bil najveli- ! istnejši diverzantski boj v ndnji svetovni vojni, ki je kignil ugled junaških bor- Kv jugoslovanskih narodov i noti fašizmu. Dan borca, ki nas spomi- I ogovor s pred- sednikom ZIS. — Predsednik zveznega izvršnega sveta ste dve leti. Ljudje imajo precej medle predstave o vaši funkciji oziroma o delu zveznega izvršnega sveta. Kaj nam lahko poveste o tem? »V dvoletnem, torej rela- tivno kratkem razdobju smo jaz in moji sodelavci dobili dragocene izkušnje, kajti mandat je tekel v nenormal- nem času. v težki bitki za gospodarsko stabilnost deže- le, v novem valu pritiskov na neodvisen položaj Jugo- slavije, v notranjem ustav- nem presnavljanju, ko so se ne brez težav in odporov uveljavili v zveznem si^edi- šču novi odnosi, ki so zahte- vali nov način dela, pa tudi doslednost, borbenost, pred- vsem pa posluh za spremem- be okrog nas. Glavni razsodnik mojega dela ter uspešnosti ali slabo- sti zveznega izvršnega sveta je lahko samo zvezna skup- ščina, čeprav naravno niti meni niti drugim slovenskim člainom vlad-e aLi zvezne uprave ni vseeno, kako oce- njuje naše delo naša matica, politično vodstvo ali delovni ljudje Slovenije. No, menim, da lahko zvezni izvršni svet v okoliščinah, ki niso bile lahke, pokaže nekaj zelo po- membnih rezultatov. Na go- spodarskem področju je npr. izdelal z resolucijo za eko- nomsko politiko za to leto stabilizacijski program, na katerega temeljih danes gra- dijo sanacijske in akcij- ske programe organizacije v zvezi. Ustvarjeni so pogoji in tu- di konkretni programi ter predlogi za nove sistemske rešitve, razen žal za nov zu- nanjetrgovinski in devizni režim. Zarisani so obrisi za nov srednjeročni razvoj Ju- goslavije (prednačrt plana). Zvezni izvršni svet je delo- val tudi na drugih področ- jih, na notranje in zunanje- političnem področju je spe- ljal novo metodo sporazume- vanj in dogovarjanj v sredi- šču, ustanovil je potrebne koordinacijske in paritetne komisije. monetarni svet. koordinacijski odbor s pred- sedniki republiških in pokra- jinskih izvršnih svetov. Naj- pomembnejše pa je morda, da smo uspeli razčistiti iz- venproračunsko bilanco fe- deracije, račune, dolgove in obresti, ki so se četrt stolet- ja kopičili v centru ter bi lahko še leta in leta kalili odnose med republikami. Presekajoč ta veliki vozel, smo verjetno ustvarili ugod- ne pogoje za delo novega iz- vršnega sveta. Ta bo moral v smislu ustavnih sprememb delovati kot strokovno poli- tično izvršilni organ zvezne skupščine, saj po rS letih zvezni upravni organi po- novno — seveda v novih okoliščinah — prevzamejo neposredno odgovornost v izvršilnih organih skupšči- ne.« — Omenili ste zunanje- pojititme uspehe. Ali je zvezni iziTšni svet zmogel vzporedno s prevlatlujočo ekonomsko problematiko prispevati tudi k zunanje- politični vlogi Jugosla- vije? »Vašim bralcem so znane in blizu naše zunanjepolitič- ne akcije: konferenca neuvr- ščenih, potovanja tovariša Tita, razgovori naših in go- stujočih delegacij. Dejal bi: kolikor je notranja gospodar- ska situacija neugodna, toli- ko bolj je potrebna aktivna zunanja politika, zlasti poli- tika širjenja ekonomskih od- nosov Jugoslavije s svetom. Naših notranjih domačih te- žav ne moremo premagati sami, pač pa vse bolj z odpr- to ekonomiko. Za zadnji dve leti lahko rečem, da smo uspeli napraviti mnoge pre- mike tudi v zunanjepolitični in gospodarski uveljavitvi neuvrščene in neodvisne Ju- goslavije. Posebej bi omenil naše odnose s sosedi, zlasti s sosednjo Italijo, dalje naše zavzemanje v Evropi. .Ev- ropska scena' bo v tem de- setletju po mojem mnenju prevladovala, kajti razširjen zahodnoevropski trg bo pri- nesel Jugoslaviji nove ,šan- se' v trgovinski, industrijski ter znanstveni kooperaciji. Tretji uspeh je normaliza- cija odnosov z republiko Ki- tajsko. Sam sem imel v tem času razgovore v Veliki Bri- taniji. Franciji, Sovjetski zvezi. Romuniji, stike s pred- sedniki vlad skandinavskih dežel ter s številnimi držav- niki vsega sveta na jubilej- nem za.-edanju OZN.« — V svojih na-stopih ste mnogokrat trovorili o pri- tlsl--ih. Ali bodo ti obsta- jali tudi po ustavnih spre- membah? »Mesto predsednika zve- znega izvršnega sveta je že po naravi izpostavljeno kri- tiki in pritiskom. To seveda ni samo jugoslovanska .zna- čilnost': v vseh demokratič- nih državah so vlade v sre- dišču družbene in državne odgovornosti. Prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnje, kajti različni materialni in- teresi članic naše skupnosti se morajo v našem federal- nem središču soočevati. Naj- bolj ugodna rešitev mora ne- koga prizadeti — to je cena za hitrejši razvoj družbe kot celote. Kljub mnogim razoča- ranjem sem še vedno prepri- čan, da je mogoče vse te pro- bleme razrešiti z demokra- tičnimi metodami. Mislim, da nimajo prav oni, ki bi za- radi parcialnih interesov ho- teli zmanjšati vlogo jugoslo- vanskega središča in njego- ve zvezne upravne funkcije. Slednja je tudi po ustav- nih spremembah močno po- membna za vso skupnost, pa tudi za republike in pokraji- ne Jugoslaviji je potrebna demokratična, sposobna in odločna vlada, ki bo delo- vala odprto pod kontrolo in s pomočjo ne samo zvezne skupščine in predstavnikov SFRJ, temveč vseh samo- upravnih organizmov v naši socialistični skupnosti.« — Javna razprava o ustavnih spremembah je končana. Zdaj smo torej pred uresničitvijo dopol- nil. Kako gledate na ures- ničevanje predvidenih do- polnil? »Ni mi všeč izraz dopolni- lo, ker vidim v amandmajih ne samo neko dopolnilo ali izboljšave sedanje ustave, pač pa izredno pomembne temeljne ustavne spremem- be, ki menjajo odnose med republikami, med narodi in središčem. Spreminjevalni ustavni predlogi so sprožili razprave ne samo znotraj Jugoslavije, temveč po vsem svetu. Francoski premier Chaban-Delmas mi je dejal, da so ti predlogi zanimivi celo za enonacionalno di'ža- vo. Najodločilnejše za nove ustavne odnose je. da se bo- do republike in pokrajine potrdile kot neposredni de- javniki v federaciji, v izgra- jevanju ekonomskega siste- ma in v nadaljnjem razvo- ju socialistične Jugoslavije. Morda bo najtežje doseči, da bi sporazumi in dogovori v središču ne bili samo rezul- tat (trenutnih) mišljenj for- m.alnih republiških pred- stavnikov, pač pa sinteza sa- moupravne iniciative ter. kar se mi zdi še važnejše- kako s sporazumom dogovorjeno politiko učinkovito in na vseh ravneh dosU?dno v pra- ksi uresničevati.« Mitja Ribičič, predsednik ZIS, je nato za GLAS še po- sebej omenil delež Gorenj- ske v sedanjem in bodočem razvoju vSlovenije in SFRJ. Pri tem je poudaril, da je tudi Gorenjska zainteresira- na za dosledno uresničeva- nje stabilizaciiske.ga progra- ma. kot tudi krepitve enot- nega in odprtega jugoslovan- skega trga. »Škriplje« vedno " " " i Sejo sekcije za kmetdj- stvo pni občinski konferen- ci SZDL Ptuj, ki je bila prejšnjo sj-edo, je vodil inž. Milan Koren, predsednik te sekcije. Pogovarjali so se o osnutku zakona o združe- vanju kmetov v zadruge, organizacije združenega de- la in pogodbene skupnosti. Seje se je udeležil tudi Frarnc Simonič, član republi- ške konference SZDL Slo- venije. 2^ivahnia 'n tehtna raz- prava ni pokazala nobenih posebnih teženj po ustanav- Ijamju novih velikih zadrug, ampak so člani sekcije na- sprotno poudarili, da seda- nje kmetijske delovne orga- nizacije ustrezajo za raz- voj družbenega Ln zasebne- ga kmetijstva. V njih je treba samo okrepiti samo- upravne pravice kmetov n preiti na »čiste račune«. Teze zakona o združeva- nju kmetov je uvodoma razložil inž. Milan Koren in poudaril, da bo novi zakon izpolnil vrzel v oblikah or- ganiziranja kmetov. Stari zakon že dolgo več ne ustre- za. Kmet je danes že poli- tični subjekt, ki skuša ak- tivno vplivali r.a oblikova- nje družbe, katere član je. Zakon bo bistveno vplival na razvoj in nadaljnjo or- ganiziranost kmetijstva pn nas. V javni razpravi bodo še enkrat amalizirali. v kak- šnih oblikah so danes kmet- je združeni in kakšne oblike b'^ bile za naše prilike naj- boljše. Pri tem ie upošteva, ti sedanjost, preteklost i-n prihodnjosl z željo 'da bi naše kmetijstvo, posebej še privatno, že enkrat organi- zirali tako, da bo napredo- valo nekoliko hitreje. Simon Toplak je govoril v imenu skupime kmetov: z zadovoljstvom sprejemamo nova določila zakona, nima- mo pa zauDania v njegovo deiamsko in praktično izva- janje. Dosedanji poskusi združevanja so naleteli v naš-i občini na odklonilna stališča. Vsi dobro vemo za sklene državnih in partij- skih vodstev, vendar odnos kmetijskih orffanizacii do kmeta in lokalna Dolit'ka nista tega upoštevala Uoa- mo. da Se bo zadeva uredila, vendar smo skeotični. .Tanez Zampa: če hočemo kmetijstvo soraviti na zele- no vejo brez denarja, šlo. Potrebovali bi (j^i ročna posojila z manjšo, restno mero. Sedanji ni pogoji so nemogoči. V;;, šanje je tudi, kaj je bolj 100 malih kmetij v zadrj ali 20 velikih. (!) Na kn^ j ah tudi ndmamo mia^j, Mis-lim, da je temu va, tudi v prevelikih preva«, nih dajatvah. Predlagam, oče preda kmetiio svojei nasledniku, ki bo na nj delal, brez prevzemnih da kov. Mogoče bo potem o^ lo več mladih doma. ] kmetijah tudi ni več otn V Sloveniji je stanje J tem {>odročju porazno. H posamezno kmetijo nimai več niti enega otroka. Vaj ki so jasni — kaj pa storili za kmečko mater I n.ienega otroka? Prenizke in previsoke g ne so zlo na vseh področij v kmetijstvu pa še posebi Tu sami ne moremo naj rešitve, zato pa moramo i take pojave tem bolj od zarjati. Tudi v trgovini 1 treba nekaj spremeniti, le trgovci lahko delajo, kar, jim zljubi (cftna mesa v m merjavi s ceno koruze Kmetom, ki so kupili mehi nizacijo in so zadolženi a delovnih organizacijah i bankah, je treba pomagal sicer bodo ostali na pol « ti, pa ne po svoii krivdi. Martin Slodnjak: kmeti ske delovne organiza« bodo morale najti pravift pot do kmetov. Razvija moramo vse kmetije. Bli govna proizvodnja — v n du, živeti pa morajo ta mali kmetje ali oa jim n ndustrija zagotovi zaposi te v. Stanje v kmetijstvu takšno, da zahteva čim f' trejše ukrepanje. Zelje km tov je treba Dodoi-eti. s im^ ptujska oi^.čina velil neizkoriščenih mo.^nosti ori v kmetijstvu. Nasorot med kombinatom in knK le treba re.šit^ V kmeti stvu nasploh pa je tre' najprei imeti deinar urei' trs in dobro strokovno =! žbo, če hočemo v kaki^ši koli obliki uresničit; nc zakon o v zadružr.ištvu ' sedaj ie škrioalo vedno s mo on Dro'zvaialcu. na bo moralo r.ud- ne!f drugje, sicer ne bo šlo ji — CETRTE3C. 1. jtiili.j 1971 STRAN t SO odborniki SO SI. Bistrica molčali? Bistrici lolk, ki ne more iti zlato točke dnevnega reda f^ve seje skupščine ob- ^lovenska Bistrica, naj središče razprave, no r' jlo se je. da je še če- Ici je vzbudiila malce »zanimanja, čeprav ne ta- pomembma. Seveda pa je J Je več točk dnevnega ia, ki pa v našem poro- I fie bodo niti omenjene. ^■Jafcovati je bilo, da se prva zanimiva razprava ;vila 0b analizi zaključnih itnov delovnih organiza- (^čine za lansko leto. ij{ se je poziv predsedni- sicupščine Mira Kolenka j)lin,'il ob skupščinskih nah. Potem bi morali ■egovoriti o osnovnih ernicah razvoja za leto ;i. Pa spet nič. Tudi pred- aiccijskega programa ob- skupščine za uresniče- aje nalog v zvezi z eko- msko politiko in stabiliza- 0, ni bil deležen drugega dviganja rok v znak po- itve. I [omenteir j i v skupščinskih |ipeh so bili različni. Ne- leri izrečeni, drugi pol- ' imi, nekako pa je obve- i ia ugotovitev, da je prav- I prav nes:mi»elno govoriti = fseh teh rečeh, ko pa ni- , priso'tni t-sti, ki bi o vsej ' lahko povedali kaj I i- Sk) je za predstavnike ; ^'nega kolektiva Impol, (jvečjega in najbol jodlo- . iJvečjega in najbolj odlo- ■ ' ^n^a faktorja, ko se obra- ■ i usoda občinske politike, neudeležbe odborni- ki so bili voljeni v Im- ^ je v zadnjem času mo- , 1-0 odpaisti več oomembnih I i^av, tako da so se ostali I |!x>Pniiki sam.; vpraševali, , '•■^aj njihovih tovarišev mi. , Pred^niku Miru Kolen- j He bilo »dano na znanje«, , ^ v Impolu tudi repu- i iin zvezni poslanec, ki včasih tudi lahko ude- 2Ma seje. Predsed^nik je vso j .'■'»I" seveda »vzel na zna- povedal pa je še. da e^Jbliški r>osla,nec Štefan 5 Jan^aik zaradi službene ; " ni mogel priti na sejo. bo kakorkoli, raz- ■ J- o zelo važnih vpraša- : nd bilo. dobili pa smo • da je med odbor- ; ■ ' zavladalo vse preveli- malodušje, ki nikakor ne : ■ zu dobrh Dosledic ' smo lahko tudi _sli- ^ "Saj ne moremo niče- spremeniti Stab lizacij- smo sprejeli pred ' rezult-aitov pa ni, po- ' Pa se najdejo tudi tak:, | kuf-^? »ovedati. da ie delo ! težavno zaradi sla- ; ^ '7-bora odbornikov . « i lol^j^ bilo izrečeno seveda 1 1 Da pa odbornaki le nekaj »veljajo«, smo se lahko pre- pričali ob koncu, ko so raz- pravljali o poročilu komisi- je za volitve in imeniovanja. Imemovati je bilo potrebno dva ravnatelja. Ravnatelj oplotniške os- novne šole je potrditev skupščine dobil, medtem ko za ravnatelja glasbene šole jni bilo potrebne večine. Po- tem je podpredsednik skup- ščine Branko Vasa povpra- šal tajnika Steva Eberla, kakšna je nadaljnja pot v tem primeru, le-ta pa je u- gotavljal, da skupščina sploh ni več sklepčna ... Vprašanja odbornikov so spet odpadila. EXa'ti bi bilo potrebno tudi nekaj odgovo- rov. Vse skupaj so preložili na prihodnjo sejo, dodali pa bi radi še samo to, da bi ka- zalo to zadnjo točko, prene- sti na začetek seje, kajti vse prepogosto se pripeti, da ta točka dnevnega reda odpa- de. Pravično bi bilo do od- borniikov im do tistih, ki so jih spodbudili, da vprašanja postavljajo in zahtevajo od- govor. D. Utenkar Tudi v Ormožu so delavci družbenih služb do- bili svoj odbor sindikata Laije iivajanje nalog Člani sindikalnih podruž- nic prosvete, zdravstva, ob- činske uprave in sodstvo so se v Ormožu zbrali na svoj prvi občni zbor oziroma na volilno konferenco, ki je imela namen ustanoviti tudi v občini Ormož organ sindi- kata družbenih dejavnosti, ki se bo ukvarjal s proble- matiko sindikalnih podruž- nic s področja družbenih de- javnosti. Volilne konference tega . odbora sindikata se 'je med drugimi gosti udeležila tudi Silva Bauman, zastopnica re- publiškega odbora sindikata družbenih dejavnosti Slove- nije. Sindikalne organizacije v Ormožu že imajo dalj časa svoje strokovne odbore. Sin- dikalne organizacije družbe- nih dejavnosti pa do sedaj niso bile povezane. Zato je delo teh organizacij vsaj v strokovnem pogledu, bilo vsebinsko manj bogato, kot bi lahko bilo, če bi občinski odbor obstajal. Na območju občine so štiri sindikalne or- ganizacije oziroma podružni- ce. ki imajo skupno 404 čla- ne. To so sindikalna podruž- nica prosvetnih delavcev, ob- činske uprave, bolnišnice in zdravstvenega doma. Ce upo- števamo še dejstvo, da je v teh sindikalnih podružnicah v glavnem zbran kader, ki ima v občini gotovo najvišjo kvalifikacijsko strukturo, po- tem je gotovo, da lahko in moremo od takega sindikata največ" pričakovati. V bližnji preteklosti smo bili priča velikemu dogodku na področju sindikalne de- javnosti. Ena takih velikih delovnih akcij je gotovo bil kongres samou^ravljav- cev Jugoslavije. 2e predkon- gresna literatura, zlasti pa še zaključki in sklepi ter raz- prave na tem kongresu so dali sindikalni organizaciji izredno močno orientacijo: kaj in kako v bodoče v tej naši največji organizaciji ne- posrednih proizvajalcev de- lati, da bi bilo jutri vsem lepše in boljše. V današnjem obdobju prizadevanj za do- končno stabilizacijo gospo- darstva in sploh, nosi ravno sindikalna organizacija naj- večji delež. Pred nami pa je tudi kongres sindikata delav- cev družbenih dejavnosti Slovenije. Novo ustanovljeni sindikat družbenih dejavnosti bo irael nalogo spremljati dolgoročni in srednjeročni razvoj Slove- nije. priprave na kongres sindikata dru.^benih dejav- nosti Slovenije, spremljal bo problematiko družbenih do- govorov na področju družbe- nih služb, tekoče naloge pri uresničevanju nove zakono- daje na področju zdrav- stva, sodelovanja v kulturnih skupnostih, pri problematiki otroškega varstva in podob- no. Vr.sta nalog in potreb je izredno velika in gotovo je. da bo vsaka sindikalna oo- dri.i7nica. našla svoje področ- je dela, posebno pa še ob- činski odbor, ki bo to delo usmerjal in bo pomočnik s'n- dikalnim organizacijam pri izvajanju teh nalog. Za prvega predsednika no- voizvoljenega odbora sindi- kata družbenih dejavnosti Ormož je bil izvoljen T^nac Oman. ravnatelj osnovne le Tomaž, za tajnika pa Ivan Rčijh. uslužbenec upra*-e or- moške občinske skupš-^ine Upravni odbor Šteje 15 čla- nov, nadzorni pa 3. jr Priviti je treba vijak kaznovanja Prejšnji četrtek so odtx)r_ n i ki obeh zborov oimoške občinske skupščine med šte- vilnimi točkami dnevnega reda obravnavali tudi poro- čilo o delu uprave javne varnosti Maribor in postaje milice Ormož ter poročilo o delu občinskega sodišča Or- mož za leto 1970. Tako so v teh dveh točkah razprav- ljali o snovi,_ ki si je podob- na po vsebini, različna pa po načinu obravnave. Osnovna ugotovitev je, da problemi, ki jih zasledujejo in rešujejo te službe, na ormoškem področju v pri- merjavi z drugimi področji Slovenije in Jugoslavije ni- so izstopali. Pri tem ni no- benih posebnih problemov, na katere bi morali posebej opozoriti. Razumljivo pa je seveda, da se vse dokler se bodo problemi (prekrški in druga kazniva dejanja po- javljali, ne morejo zadovo- ljiti in se sprjazniti z oce- no, da je stanje v redu. V primerjavi s splošnim sta- njem lahko samo ocenijo, da stanje ni zaskrbUujoče in da je relativno v redu Vzroki, zakaj je to stenje takšno, lahko ugotovimo, da So k tako relativno ugodne- mu stanju prav gotovo do- prinesle te službe: uprava javne varnosti, postaja mi- lice in občinsko sodišče, ki so vestno in s čutom odgo- vornosti opravljale svoje delo. V Ormožu oa se' z ob- stoječim stanjem nikakor ne morejo zadovoljiti Že- lijo imeti še boljše stanje, kot je trenutno, zato so od- borniki v diskusiji dajali utemeljena Driporoč'la, da ie treba kazenski vijak gle- de na okoliščine še prite- gniti. Pri tem je treba upo- števati vse okoliščine taiko, da nekoliko ostrejša smer kaznovanja ne bi rodila na- sprotne reakcije. Vemo. da po naravnih zakonih vsadka sila rodi protisiLo. Cim ostrejši je ukrep, tem ostrej- ša je reakcija, ki pa je zo- pet lahko pozitivna ali pa negativna. Zato je tu po- treben občutek in določena merila, kje in kako daleč vi- jak kaznovanja priviti. S službami — postajo mi- lice, upravo javne varnosti in občinskim sodiščem so zadovoljni, saj so v pretek- 1 m. letu dobro delale. V razpravi namreč ni bilo niO- bene negativne pri porabe na samo delo teh organov. Ne- kaj odbornikov pa je zahte- valo ostrejšo kaznovalno po- litiko. tudi za mladoletnike. PravimjO. da so naši zakoni hum.ani. Vprašanje je, za koga? Ze bežen pogled nam pove, da ščiti j,o pravzaprav manjšino — kršilce in pre- stopnike, večini pa ne dajo m^ožnosti ukrepanja. Npr. n?kaj razgrajačev lahko t>o mili volji razgraja (na ve- selici), in miličnik jih ne sme prijeti tn odstraniti, dokler ne povzročijo kazn.- vega dejanja. Ormoški od- borniki smatrajo, da b mo- rali organi javne varnosti 'meti v takšnih in Dodobnih primerih več pooblastd. O- pozorili so tudi na dolžino sodnih postopkov, ki se vle- čejo po več mesecev in s tem zgubljajo na učinkovi- tosti. Posebno skrb pa bi organi javne varnos«i. po- staie m lice in občinsko so- dišče morali oosvetiti pro- blemom v zvezi 3 kršitvami samouoravn.ih oravic -n go- spodarskim prestopkom. jr Ormoška postaja milice je lansko leto obravnavala »kup- no 129 kršitev javnega reda in miru ter kršitelje predala sodniku za prekrške. Najpogo- stejše kršitve javnega reda in miru so pretepi, drzno in su- rovo vedenje na javnem me- stu (51). pretepi v zasebnem stanovanju (7), prepiranje in nespodobno vedenje na javnem kraju (12), kaljenje nočnega miru (9), omalovaževanje dr- žavnih organov in uradnih oseb (1.5). krošnjarstvo m ne- dovoljena trgovina (4) ;itosli- tucija (?) ostali prekrški po javnem redu in miru Med navedenimi nr^k-ški ]e tudi 14 k-šUev odloka o jivnem redil in rraru skupši^ine občine Ormf.ž V oriinerjavi z letom sn prekrški ?.t>p''r ia'.'ni red In mir v r;jhlem uoad.inju Se vefino pa so na prvem mestu (-»^'•atJ Irrf^^T.p Tjjvr^eg« reda in miru in sicer pretepi in drzno ter surovo vedenje na javnem mestu. Kri posameznih (teh) kršitvah je hkrati sodelovalo več storilcev. Izvor imajo v alkoholu, ki po.spešuje mla- dostno objestnost. Take kršitve so še vedno najpogosteje v sa- mem Ormožu in tudi v Sredi- šču, nekoliko manj pa jiM je v okoliških vaseh. Zadovoljiva je ugotovitev, da na večjih prireditvah in veselicah in pri- reditvah kršitve javnega reda in miru upadajo. Postaja milice je posebej skrheia za vzdrževanje javne- ga reda in miru predvsem v Ormožu V ta namen je orga- nizirala občasno opazovalno shirbo. kombinirano s kontrolo prom^^t^ oh schotifi, nPf1r>ii:\h raznih praznikih, vnriiVi nr-'vo-!i1vnh in ob izpla- i^ilniv- -^nfsh Tako or&.nnizirana nip^rf>r^fh'nn ^Hižha je omogo- Hfl CT) nrn\-o(''asno 7v"d«U za T-a^ne kr.šifve. prav tako pa milice = svoio Na(]a!.iev3ti.je na 4. strani STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 1. jtilij 151 Dr. JOŽE 1>0TRC O VZGOJI MLADINE ZA ENAKOPRAVNE ODNOSE V LJUBEZNI IN ZAKONU 4. Šola altruizma Seksologi in vzgoijiteljd na področju spolne vzgoje ne posvečajo skoraj nobenega pomena prvim psihičnim po- javom ^olne ljubezni. Ve- liko pišejo o puberteti, o spolnem dozorevanju, ki pri- naša telesne spremembe in nekatere duševne, kakor je raztresenost, povečana ob- čutljivost, izgubljanje za. upanja vase. Pišejo tudi o asocialnih pojavih, ki vča- sih spremljajo puberteto, kakor je surovost itd. Po- grešamo pa razprave o po- menu prve ljubezni, prve zaljubljenosti, ki povzroči v psihi mladega človeka pra- vo revolucijo, ki se po emo- ciji radikalno razlikuje od spolnega zorenja pri živalih. Od vseh pojavov med pu- berteto je nesporno najvaž- nejša za poznejši razvoj spolnih odnosov prva stop- nja na poti k zreli ljubezni, to je prva romantična, še nezrela ljubezen. Fizična stran ljubezni se razvija pod močnim vplivom psihičndh emocij. Ljubezen prestane mnogo bolj pogo- sto zaradi psihične dishar- monije, kakor pa fizične. Za- voljo tega je logično, da mora posvetiiti vzgojitelj v socialistični družbi, ki ji je najvišji cilj osebna sreča vsakega človeka, predvsem sOcrb družbena strani Ijube- zmi, ne pa toliko kakor do- slej telesnim potrebam. Da meščanski seksologi in pedagogi posvečajo izredno skrb fizični strani sipodne vzgoje in podcenjujejo dru- žbeno, leži globoko v raz- redni logiki. Seksolog Kins€y postav- lja v center obravnave^ or- gaizem, mnogi zdravniki in seksologi pišejo, da spolna vzdržnost mi zdravju škod- ljiva, nekateri ^ pa obratno. Mii^m, da je izredne vred- nosti spoznanje francoskega pisatelja Balzaca, ki je lju- bezen imenoval šolo altruiz- ma. Narava sama nudi po- zitivno orožje za obvladanje ne le egoizma, amipak neso- cialnega vedenja, kamor Štejemo tudi izkoriščanje ženske mladine. »Pesniki že dolga stoletja opevajo veliiko čustvo lju- bezni, zato naj socialistični pedagogi izkoristijo to veli- ko silo za razvoj prave so- cialistične osebnosti, ki ne pozna spolnega izkoriščanja, ampak ga globoko prezira, ker ljubi najdoslednejšo e- nakopravnost povsod in ta- ko tudi v najintimnejših od- nosih med moškim in žen- sko.« Kako potrebno je to te- meljno vprašanje seksualne pedagogike, vzgojo za ena- kopravne odnose med obe- ma spoloma, postaviti za prvo skrb vseh vzgojiteljev, dokazuje zmeda in nerazu- mevanje psihologije razvoja ljubezni. Čustvo altruiizma, ki ga prinaša mlademu človeku ljubezen, moramo osveščati in ne zabranjevaiti. Vzrok za nerazumevanje za vprašanja pravilne spol- ne vzgoje je jasen. Mnogi vzgojitelji se bojijo, da bo prva ljubezen že zanesla mladega človeka v grobe spolne odnose in zlorabe. Naglasiti moramo, da ima resnična ljubezen v puber- teti tako imenovani platon- ski značaj. To dejstvo se po- zablja spričo buržoazne spolne morale, ki peha del žensk v prostitucijo, da za- dostijo moški spalni poten- dostijo moški spolni potenci. Engels je ta pojav pravil- no ocenil, ko je_ dejal, da prostitucija kvari in poni- žuje značaj vseh moških. Marks je pa napisal: »Od- nos med moškim in žensko, ki poniža žensko v služki- njo in plen strasti, izraža brezkončno degradacijo mo- škega.« Da bi uničili globoke ko- renine bedne seksualne vzgoje, ki so se razraščale skozi zgodovino razredne družbe, mora socialistična družba nakazati smer raz- voja socialistične vzgoje. Ker je v naših vrstah še veliko starega, veliko škod- ljivih mnenj, jih moramo razčistiti, preden bomo mo- gli na pravo pot k vsestran- ski vzgoji socialistične oseb- nosti. Ob tem je nerazumlji- va trditev, da je za civili- ziranega in kulturnega člo- veka našega stoletja nenor- malno samo seksualno iz- življanje brez čustev. Na ža- lost je to še kako »norma- len« pojav, o katerem pri- čajo milijoni izkoriščanih žensk v vsem »kulturnem« svetu, da ne govorimo o mnogih brutalnih pojavih izrabljanja žensk, kakor je prostitucija in še drugi. Kdor zanika, da takih pojavov v sociailistični druž- bi ni več, se odreka soci- alistični spolni vzgoji. Upa- mo pa lahko, da se bo v socializmu čez nekaj genera- cij popolnoma ukinilo spol- no izl^riščanje in se bodo uveljavili enakopravni od- nosi v intimni sferi spolne ljubezni v zakonu. Škodljivo je tudi mnenje, da je platonska ljubezen ne- normalen pojav, kar na- sprotuje dejstvom, da je prva ljubezen odločno »pla. tonska«, seveda ne v sm-slu izključitve vsakega fizične- ga kontakta, kakor sta po- ljub, objem, božanje. Raz- vije pa se lalko v zrelo lju- bezen s spolnim odnosom. Ko vzgajamo mladino spolno napredno, moramo razumeti prvo ljubezensko doživetje z globoko psihično naravo. Socialistični vzgoji- telj vpliva na mladostnika, da vsestransko razvija kul- turne navade, mladina pa pričakuje od njega razume- vanje za najbolj intimne srčne potrebe. »Ce nas mladina vpraša, kako naj živi, da bo vredno živeti, ji ne bomo govorili o seksualni nadlogi, trplje-- nju in odrekanju, ampak o življenjskem veselju, ki ga prinaša ljubezen v puberteti do tedaj, ko nastopi spolna zrelost in z njo najvišje iz- polnjena monogamna, zre- la ljubezen za zakon.« Platonsko fazo ljubezni ne smemo razumeti, kot fazo mučnega odrekanja, saj nam bosta skoro vsak odrasli moški in ženska potrdila, da je bila ta faza globoko, po- gosto najlepše doživetje. Ta faza praviloma traja do zrelosti za zakon, ven- dar se v njej včasih doga- jajo pravi zločini, kot npr. starejši mladenič z geslom »vse ali nič« brutalno izra- bi ljubezen mladoletnega dekleta in tako često zruši harmonični razvoj ljubezni pri dekletu. Seksologi se namreč strinjajo, da dekle ne dozori za spolno življe- nje pred 17. ali 18. letom. Naša dolžnost je, posvetiti dovolj veliko skrb vpraša- nju predzakonskih spolnih odnosov. Vemo, da stare, včasih tudi dobre ideološke vrednosti izgubljajo svojo moč, nove pa se le počasi kristalizirajo. Zato se ne moremo čuditi zmedi, ki jo prinaša tisk in vlada v gla- vah nekaterih vzgojiteljev. Tako priporočajo nekateri pedagogi zgodnje spolne od- nose, da bi se mladina ne vdala onaniiji. Upoštevati moramo zgodovinske izkuš- nje zgodnjega spolnega živ- ljenja z zlemi socialnimi socialnimi posledicami. Za- vedati se moramo tudi, da ne moremo pričakovati u- spehov od prepovedi, am- pak od pozitivnih sil v člo- veku. Zato moramo vzga- jati mladino v duhu odgo- vornosti tudi v usodnem vprašanju ljubezni med spo- loma. »Pritrditi moramo, da po- meni šola samopremagova- nja in altruizma edinstven proces vzgoje, ki usmerja zorenje za višjo obliko za- kona.« Drugič zadnje poglavje (5.): Spolna ljubezen naj služi poglobitvi socialističnih od- nosov. Opomba k članku dr. Po- trča: V prejšnji številki je bil pri tisku izpuščen na- slov tretjega poglavja. Pri vseh objavah so bile izpu- ščene zaporedne številke ob- javljenih poglavij. Poprav- ljamo tiskovne napake v tretjem nadaljevanju na str. 5 v drugem stolpcu, kjer či- taij: Prezirati moramo človeku škodljive razvaj kakor je pijančevanje. ^ str. 6 pa čitaj v drug^, stolpcu: Veličina človeka v tem... (in ne večina ijJJ Letna konferenca zveze lovskih družin Lovci o svojih problemih v soboto popoldne je bilo v domu Franca Kram.ber- gerja v Ptuju letna konfe- renca zveze lovskih družin Ptuj, v katero so včlanjene tudi lovske družine iz ormo- ške občine. Poleg delegatov so se zbrali na konferenci neka- teri ' najvišji predstavniki lovske zveze Slovenije — med njimi njen" dolgoletni predsednik dr. Jože Beniger in sedanji predsednik Rado Pehaček. Uvodno obširno in _ izčrp- no poTOčilo je pripravil Dra- go Klobučar, predsednik zve- ze lovskih družin Ptuj, ki je opozoril na mnoge pro- bleme, s katerimi se ubada- jo lovci in ki jih bo treba kar najhitreje rešiti. Vime- nu zveze lovskih družin Ptuj je podelil dr. Jožetu Bend,gerju lovsko plaketo, s kaitero so ga imenovali za svojega častnega člana. Dra- go Klobučar je podelil pri- znanja tudi nekaterim dru- gim lovcem iz domačih re- virjev. Pi-azprava je bila po poro- čilih izredno živahna. Lovci so še posebej opozorili na redčenje števila divjih zaj- cev, ki jih bodo morali ne- koliko zaščititi z manjšim odstrelom. Poudarili so tudi problem divjega lova, ki je v ptujski in ormoški občimi še ve^o precej razširjen. Janez Pig- nar iz Juršinc je y zvezi s tem povedal, da prinašajo o- rožje in munioijo v glavnem naši zdomci, ki so zaposleni v Avstriji in Nemčiji. Lov- ci so zahtevali, da morajo sodišča poostriti kaznovalno I>oMtiko za divje lovce, lov- ske družine pa naj poskrbijo, da bodo lovci večkVat v lo- višču, tudi takrat, ko ne iščejo plena. Na konferenc: so predla gaii, da bi skrajšali -lovsi sezono za divje race, saj j sedanji sedemmesečni lo nekoliko predolga doba. Lovci so se strinjali z na- daljnjim razvojem lovskegi turizma vendar so menili da ta ne sme iti na škodi staleža divjadi. Tuji lovsk! gostje in njihove devize so sicer dobe^ plen za lovski blagajne, ki pa ne bi snid iti v skrajnost. V soboto so opozorili tu4 na voznike motornih vozil, Id še posebej ponoči povo- zijo na cestah mnogo divja, dii — predvsem zajcev, Z nekoliko več previdnosU voznikov, bi lahko takšni pokole zmanjšali vsaj a polovico. Niso namreč redi primeri, da voznik, ki za gleda v luči žarometov zb€ ganega zajca — vozijo z njim cestni slaiom — vs dotlej, dokler ga ne povo aijo in spravijo v prtljažnil Claind zelene bratovšči® sio spregovorili še o mnogil drugih vprašanjih, ki. sotf jo v njihovo področje. S posebej so poudarili, da 1« vec ne sme in ne motre bil samo pdenatelj divjadi, tem več mora biti ptredvsem ne kakšen posrednik med za kond nairaive, ki mora skrfce ti za normalno življenje ' lovskem revirju. Ko so govo riM o lovski škodi, ki jo po^ zroča divjad, so bdiM enotn« ga mnenja, da bi mor£<: lov cd in kmetje tesneje sodelc vati med seboj, predvsem ž takrat, ko gre za zava^rova ntje določenih poljskih a pa gozdnih kultur. Lovci i se_ strinjali tudi s tem, (i prispevajo družine določ« prisipevek v sklad obrarnl proti toči, ki mnogokrat P* bije tudi precej divjadi. -er JAVNI RED iN MIR Nadaljevanje s 3. strani vali, da ni prišlo do pogostej- ših kršitev javnega reda in miru. Pri tem delu je včasih bilo treba uporabiti tudi dolo- čene represivne ukrepe in dru- ga prisilna sredstva. Tako so po zakonskem pooblastilu v dveh primerih uporabili gumi- jevko, v enem primeru fizično silo. v devetih primerih pa so kršitelje pridržali do iztrezni- tve. Med drugimi ukrepi za varnost ljudi so zasegli 5 lov- skih pušk, 5 pištol, 4 vojaške puške, 40 nabojev, 5 nožev 1 boksar. Vsi navedeni primeri so D dvomno vplivali na izboljša« stanja javnega reda in mi in zmanjšanja števila kršita Postaja milce je občinsKi upravnim organom, pristojn' za podajanje perdloga o prek šku poslala 55 obvestil o P"^ krških. Največ teh obvestil bilo zaradi kršitve zakona sladkovodnem ribištvu in ki" tve zakona o posesti in nošen orožja. ^NIK — ČETRTEK, 1. julij 1971 STRAN S 9B PODELITVI pmimm ,00 NAJBOLJŠIM SLOVENSKIM ^JAKOM prireditve »1000 najboljših j„venskih dijakov« smo se Vležili tudi najboljši dijaki J: u ptujskih srednjih šol. l!jieditev je bila edinstveno wivetje za vseh tisoč dija- fv ki so prišli v Ljubljano iz koncev Slovenije. , pravi cilj te prireditve je (podbuditi mlade ljudi k več- (j^u delu, k novim željam po 'jispehu, obenem pa bodriti ti- jte dijake, ki iz kakršnihkoli jazlogov ne uspevajo, da bi se Hidi sami vključili v vrste naj- boljših- Ko je predsednik republiške konference ZMS Zivko Pregl govoril o poslanstvu, ki ga j^ajo najboljši dijaki in vsa slovenska srednješolska mla- dina pri gradnji nove sloven- ske družbe, so nam, Ptujča- jom, misli nehote poromale v rodni Ptuj, v Slovenske gori- ce in Haloze . . . Zakaj? Lahko je tistim iz tako imenovanih razvitih območij, ki jim je edini življenjski cilj stopiti v vrh slovenske inteligence, mi pa se moramo ubadati s tisoči problemi, se na vsakem kora- ku srečevati z revščino, ob kateri še tako trdo srce ne more neprizadeto mimo. Zato se zavedamo, da moramo prav tistim krajem, ki so nas po- slali v širni svet iskat lepšo bodočnost pomagati, da bodo tudi sami nekoč lepše zaživeli. Toda za gradnjo takšne bodoč- nosti so potrebni ljudje, nino- go ljudi, nas Ptujčanov pa je le peščica in še od teh marsi- kateri morda ne bo uspel, kdo ve iz kakšnih razlogov. In za- kaj nas je tako malo? Zato, ker smo »nerazviti«. Prav za- to pa bi nas moralo biti mno- go! Morda je tega kriv tempo časa, morda mentaliteta po- trošniške družbe, ki sili mla- dega človeka, da se izogiba stavka: Per aspera ad astra In išče najkrajšo pot do .. . de- narja .. . Da, prav denar pa je v tisočih primerih tista ovira, pred katero morajo kloniti ti- soči mladih skritih talentov. Vendar pot do inteligence vodi edinole skozi gimnazij- ske klopi. V teh mislih smo sprejeli prireditev »1000 najboljših slo- venskih dijakov« mi, Ptujčani, in morda še marsikdo drug. IZ REFERENDUM V KIDRIČEVEM V SEPTEMBRU? V prejšnji številki smo poročali o akciji krajevne skupnosti Kidričevo pri pri- pravi referenduma, s kate- rim bi se stanovalci Kidri- čevega izrekli za uvedbo ■ krajevnega samoprispevka (za ali proti), pri čemer smo omenili tudi datum referen- duma, vendar se je smatra- lo, da bi morale biti vse pri- prave na tak referendum zares temeljito in tehtno o- pravljctie in da bi morale pri njih sodelovati vse druž- benopolitične ■ organizacije na čelu s SZDL. Namreč ni samo krajevna skupnost, ampak prav vse organizaci- je im društva v Kidričevem so dolžne pomagati pri teh pripravah. Stanovalcem je trelja do podrobnosti objas- niti program, ki si ga je za- stavila krajevna skupnost, kakor tudi to, da je z^ ure- ditev naselja potrebna tu- di materialna pomoč stano- valcev. Ce se bo, na primer, v anketi večina izjasnila za gradnjo novega bazena, po- tem je treba takoj vedeti tudi to, da bo ta bazen pre- cejšnji vir dohodkov kra- jevme skupnosti, ki bo s te- mi pridobljenimi sredstvi lažje uresničevala svoj za- stavljeni program. Do sdj)- tembra je še dovol.j časa, da se vse okrog izvedbe refe- renduma pripravi, da bodo stanovalci do podrobnosti seznanjeni s tem, kaj bo napravljeno če referendum uspe in tudi to, kakšne ko- risti bodo stainovalci imeli. Posebna novost bo v tem, da bodo na vsakem območ- ju krajevne skupnosti (ra- zen Kungote, ki že iina u- veden krajevni samoprispe- vek) stanovalci glasovali za to, kar smatrajo najnujnej- še, saj bodo tako zbrana sredstva ostala le na njiho- vem območju, to je v nji- hovem kraju. Morda bi po- doben referendum uspel tu- di pred leti, če bi bil boljše pripravljen, in če bi sred- stva, zbrana v kraju, služi- la le za ureditev tamkaj- šnjih. potreb. M. F. ŠE O CESTI V 25. številki Tednika z dne 24. jurnija 1971 je Franjo Novak lepo nakazal potrebo ix) ureditvi turističnih cest v Vzhodni Slovemijii z njeni- mi viinogradii, sadovnjaki ter drugimi turističnimi lepota- mi in zanimivostmi za turi- ste. 28. junija 1971 je svet kra- jevne skupnosti v Jursiincih obravnaval ta Novakov pred- log ter sprejel dopolnij^lni predloF glede turističnih cest v Sloveniskih goricah. Juršninčanii in prebivalci Gomile namreč nimajo nič proti, ce ta turistična cesta poveže Mairibor — Lenart, Benedikt — Negovo — Gor- tiJo Radgono — Radence; o- Slovenskih goric pa bi '^■^Ije povezovala cesta Ra- denoi — Kapela — Videm ob Sčavndci — Z hlava — Go- mila _ Juršinci — Mostje Pacinje — Dornava — Podviinci — Ptuj. Ob tej cesti je privlačna vas Dornava z dvema gosti- ščema im baročnim gradom; v Podvincih je ureje^na va- ška gostilna, v Pac»»Tju zna- na Tobiasova gostilna, lepa vas Mostje s spomenikom Jožetu Lacku, v Juršincih dvoje gostišč, bife itd.. Go- mila je v sestavku omenje- na bolj mimogrede, vendar je treba to izletniško posto- janko bolj ustrezno prika- zati. Ni zgolj to. da je vrh Gomile visok 351 m in kot tak najlepša izletniška po- stojamka v Slovenskih gori- cah, od koder se s prostim očesom vidi celotno območje Slovenskih goric, daleč v Panonsko nižino celotne Ha- loze in hrvatsko Zagorje, Boč, Pohorje in Kozjajk ter avstrijske planime. Pod Gomilo bo po vsej verjetnosti v kratkem zra- slo kopališče, na vrhu pa ra- d jski oddajnik. Cestno križišče pod vrhom Gomile povezuje Cerkve- njak; Tomaž — Ormož. Buč- kovce — Ljutomer: Zihlavo — Videm in Križevce. Torej za zaključek: če že- limo povezati Haloz.e in Slo- venske gorice s Ptujem, ta relacija ni samo najbližja, temveč bi ta turistična cesta bila vredna svojega imena. Franc Holc KRVODAJALCI Darovalci iz Ptuja \ 10. jun. 1971 ^ Albdn DareveHišek, Poljska 9; Matilda Zupanič, Goriš- nioa 57; Janko Kline, Hrvat?-' ski tirg; Fediks Cajnk^, Zgečeva 2; Anica Stankovič, Potrčeva 36; Jože Medved, Zgečeva 10; Rudolf Novak, Gregorčičev drev. 1; Jane« Ciglar, Miklošičeva 5; An- gela Kummič. Miklošičeva 5; Mira Golob, Zgečeva 6; Franc Voduišek, Zelenikova 2; Marjan Anželj, Hrvatski trg 5; Rozafljija Seruga, Raj- špova 6; Kristina Zoreč, PLacar 20; Janez Belšak, Volkmerjeva 7; Nada Arnuš, Cankarjeva. 5; Milena Med- ved, Trubarjeva 5; Julijam Senčar, Potrčeva 56; Marija Crešnik, Skorba 1; Jožica Forstnerič, Selška 10; Mar- ta Brumec, Kungota 31; Franc Kukovec, Podgorci 55; Alojz Korošec, Krempljeva 4; Milan Masten, Cojzova 6; Amalija Rižnair, Trubarjeva 13; Marija Hrenič, Panionska 2; Danilo Masten, Trubar- jeva 8; Branko Horvat, Lov- renc n. D. polju; Janez Hab- janič, Bukovci 24; Marija Paher, Strafelova 14; Frsnc Zoreč, Nova vas 60; Fride- rik Noterberg, Cvetkovci 22; Angela Mlakar, Lancova vas 7; Kati Kmetec, Miklo- šičeva 6; Marica Srebrn j ak, Ptuj; Marija Koletnik, Pa- cinje n. h.; Kati Plajmšek, Hajdina; Anica Horvat, Ob Grajeni 1; Mira Zmazek, Gregorčičev drev. 7; Mar- jan Furek, Videm 24. Darovalci s Ptujske gore 15. jun. 1971 Ivam Brglez, Stogovci 3; Pavla Cuk Stogovci 50; Ig- nac Krajnc, Janežki vrh 54; Vlado Belšak, Janžki vrh 53; Anton Strašek, Ptujska go- ra 19; Franc Cernenšek, Ptujska gora 26; Stanko Predikaka, Doklece 24; Ma- rija Predikaka, Ptujska go- ra 9; Ivan Sambolec, Ptuj- ska gora 37. Darovalci z Desternika 17.jun. 1971 Maks Toplak, Zasadi 2; Ivan Meško, Placar 72; Jo- žefa Murko, Desternik 48; Katarina Cuntoš. Ločki vrh 26; Maks Rotvajn, Vinta- rovoi 50; Niko Marovt, De- sternik 14. Darovalci iz Cirkovec 6. jun. 1971 Franc Lah, Cirkovci; Jože Frangež. Sp. Jablane; An- ton Javernik, Jablane 25; Jože Pleteršek. Mihovce 20; Filip Pušaver, Cirkovce 30; Franc Baklan, Sp Jablane 21; Leopoldima Kacjam! Dra- gonja vas 10; Marija Lah, Pongerce 15; Viktor Dolenc, Pleterje 10; Terezija Jurte- la, Cirkovce 61. ^'sem darovalcem v imenu bolnikov najiskrenejša za- hvala ! PREBIVALCI KU^eOTE NESTRPNO PRSČAKUIEJO ASFALT Bralcem je znana akcija, ki so jo izvedli v Kungoti za asfaltiranje ceste v nji- hovi vasi. Takoj po uspešno opravljenem referendumu so pričeli zbirati sredstva va- ščamov. da bi tako kaj kma- lu dosegli svoj največji cilj in Željo — asfaltno cestišče, da bi bil končno konec poži- ranja prahu. Zaororl- so tudi tovarno glinice in alu- minija za pomoč v oblik: dotacije v znesku 5 starih milijonov, vendar zaradi ze- lo težke situacije v tovarni te vsote niso mogli dobiti. Vseka^kor pa je odbor za družbeni standard enoglas- no odobril 2 milijona, pri čemer je seveda najbolj u- pošteval, da so vaščani Kun- gote že sami prispevalii lep del sredstev. Kljub temu pa jih tare skrb. zakaj tako dolgo ne pričnejo z deli saj je tukai že mesec jul j. naj- deš oa tudi take ki še ve- dno nočejo verjeti, da bo sploh prišlo do asfaltiranja. Brez dvom^a oopolnoma ra- zumemo njihovo nestrpnost, kajti sami kot oravijo. so storil: vse, kar se je od njih pričakovalo in da ie sedai vse odvisno od krajevne skuonost K dričpvo. da u- red.) vsp potrebno, da se s temi deli čimorei orične in jih tako reši te velike ne- strpnosti KIj':b vsemu oa že i.ščejo raznf možnosti da bi »ozneie a.-faUirali tud del ceste ki oovezuje ces^o Ptuj—Sikole. kar oa do vsej verjetnost) še ri.e bo tako hi tro im bo neka i časa ^e ostalo ori vročih željah Ko bodo imeli urejeno asfaltno ce.st'šče skozi vas ter tele- fon, se bodo še tesneje oo- vezali s krajevno skupnost- jo, h kateri so se tako eno- glasno priključili im od ka- tere pričakujejo vso podpo- ro pri njihovih prizadeva- njih, da bi uresničili svoje velike želje, za katerih re- alizacijo sami neverjetno ve- liko prispevajo. M. F. PRAŠIČ NA CESTI v nedeljo, 20. junija 1971, ob 10.45 se je v Nadolah na cesti IV. reda pripetila lažja prometna nesreča. Triindvaj- setletni Franc Korez iz Ljub- ljane, Križna ulica 44, se je peljal s svojim motornim ko- lesom po cesti Nadole—Zetale. Ko je pripeljal do hiše št. 11 v Nadolah, mu je iz njegove desne strani na cesto pritekel pra.Sič Franca Topolovca iz Nadol 11. Korez je trčil v pra- šiča in ga tako poškodoval, da ga je moral lastnik na kraju nesreče ubiti, Korez pa je do- bil brezpomembne poškodbe in ni iskal zdravniške pomoči. Prašič je bil težak kakih 70 ki- logramov in ga oškodovanec ceni na 600 dinarjev, na mo- tornem kolesu pa je nastala materialna škoda za 400 dinar- jev Zadevo preiskuje sodnik za prekrške. Oo te.i priložnosti opozarja- mo vse, ki stanujejo ob pro- metnih cestah, da zavarujejo dvorišča s plotovi in tako pre- prečijo dohod domačim živa- 1'm na f?sfišfp. Lastnik živali, ki je povzročila nesrečo (kot v zKornjcm primern). nosi stro- ške, materialno škodo in po- sledice, n-jstale pri morebitni nesreči Cesta je predvidena za promet, ne pa za sprehaja- živali. Znan je nrimer, da je mopedist. ko mu ie prpfl vf^""" r.-'»r.ir>'> kokoš. zavrl in padel taUo močno da je telesnim poškodbam podle- Ef"! Al> n^i človek, udeleženec prometa, žrtvi ie svoje življe- nje za življenje živali? -FK- TEDNIK, vaš list STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 1. jtilij 151 PODELITEV PRIZNANJ V petek zvečer je bistriški občinski sindikalni svet pri- pravil slovesinost, na kateri so podelili priznanja, poka- le in diplome, udeležencem občiinskih sitidikaliniih šport- nih iger, sodelavcem po iz- vedbi X. tedina bratstva in prijateljstva ter najbolje u- vrščenim raddoamaiterjem in klubom, ki so se letos prvič vključili v sodelovanje še- stih prijateljskih občin. Predsednik občinskega sin- dikalnega sveta Božo Str- nad je ob zaključku športnih iger povedal: »Ne bi izgubljal besed o tem, kako pomembna je Športna rekreacija za delov- nega človeka pri doseganju čimboljših delovnih uspehov in pri ohranitvi zdravja. Prijetna je ugotovitev, da so čland naših kolektivov spo- znali potrebo po rekreaciji. Zato imajo prav gotovo ve- liko zaslugo tudi člainii ko- misije za šport in rekreaci- jo. ZahvailiJ bi sie tudi vsem tistim, ki so pomagali pri izvedibi prtireditev X. tedna bratstva in prijateljstva. Za- dovolj-n^i smo, ker z Vseh strani pribaaajo laskave po- hvale, kar je znak, da smo zaupanje ostalih občin po- polnoma upravičila----« -d Predstavnik delovnega kolektiva EMMI iz Slovenske Bi- strice prejema prehodni pokal, namenjen najboljši ekipi na občinskih igrah. Zefo uspelo tekmovagije siovenskih rocllocimfiter|ev v prireditve 10. tedna bratstva in prijateljstva so se letos prvič vključili tudi radioamaterji. Pr:;v gotovo nihče ni pričakoval, da bo njihova akcija tako uspešna. V tekmovanju bratstva in prijateljstva je namreč so- delovalo okoli 100 radioklu- bov iz vse Jugoslavije, do- bro pa so ga vodili čland bi- striškega kluba. Prvo mesto je osvojila YU4Hi^ iz Drvente s 1345 točkami, drugi je YU3ZW- Ormož (operater Drago Tu- riin) s 1302 točkama, tretje mesto pa je pripadlo beo- grajskemu radioklubu YU 1LW (operater Stojkov), kd je zbral 1199 točk. V tekmovanju prijatelj- skih občin pa je daleč pred vsemi ormoški radioklub s 1302 točkama. Drugi so Ptujčanii (786), tretji Bistri- 6ani (699), četrti Varaždin- ci (562) in peti Koprivniča- nd (384). Radioklub iz Ca- kovca se tekmovanja ni mo- gel udeležiti zaradi okvare oddajnika. _Ob zaključku akcije ra- dioamaterjev smo se pogo- varjali z Edom Polancem, ki je imel največ skrbi z or. ganizacijo. Povedal nam je, da je med jugoslovanskimi klubi vzbudilo tekmovanje veliko zanimanje. Težava je bila le v tem. da je bilo treba vse izpeljati z nagli- co. Nekateri radioamaterji so poslali tudi svoje pred- loge, vsi pa so enotnega mnenja, da mora postati tekmovanje tradicionalno. Prav gotovo bo naporom radioamaterjev ^ prisluhnil tudd medobčinski odbor so- delujočih občin Cakovec, Koprivnica, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. -d PROSLAVA 100-LETN!CE GD MARIBOR-MESTO V teh dneh je sla^vilo GD Maribor-me&to lOO-letnico obstoja. Obširen program proslav je zajel tudi jubilej- no pokalno tekmovanje ga- silskih disciplin. Sodelovalo je nad 260 desetin, kar pred- stavlja 2600 tekmovalcev. To tekmovanje je po vojni eno največjih, zajelo je velik krog udeležencev. Iz ptuj- ske občinske gasilske zveze je na tekmovanju sodelova- lo 11 mošikih in 1 ženska de- setina: Gorišnica, Hajdina, Jurovci, ' Kidričevo, Maj- š{>erk-vas, Moškanjci, Ptuj, Zamušani in Zagojiči. Čla- nice GD Zamušanii so do- segle prvo mesto v republi- škem merilu v disciplini žen- skih desetin, prejele so lič- no darilo GZ Slovenije. Predsednik občinske skup- ščine Maribor Mirko Žlen- der jim je podelil lep po- kal. Pionirji gasilskega dru- štva Gonišniica so ta dan prevzeli republiški prehodni pionirsikii praporkot naj- boljša desetina pionirjev na tekmovanju v Novi Gorici. Republiško tekmovanje je bilo v Novd Gorici, kjer so tudi prejeli lično darilo GZ Slovenije in plaketo občin- ske skupščine Nova Gorica. V nedeljski para^j riboru je sodelovalo ' niaših članov, čla^j^ dincev in pionirjev. Vsem udeležencem j, ske proslave najlepj^ za sodelovanje, te^j cem, posebno prvako)^ no čestitamo k dosež^ pehom z željo, da j^j pešno zastopajo na a, tekmovanju, ki bo j, Kraljevem v Srbij'i. Občinska gasilska Centralna proslava bo 22. juli}ci Kidričevem Proslava, ki je prvotno bila predvidena ob 4. juli- ju dnevu borca v Kidriče- vem in ki bi naj bila v so- boto, 3. julija, je odpadla predvsem iz enega samega vzroka. V nedeljo. 4. julija, je na.mreč v Mostju pri Jur- šincih centralna občinska proslava v počastitev 3| niče vstaje slovenske® roda in praznovanja i va borca«, ki jo org^ občinski odbor zdra zveze NOV Ptuj. T^ Ijalni odbor, v katerei tudi predstavniki neta družbenopolitičnih oi zacij v naselju Kidri« TGA je namreč skl««! bi zaradi tega bilo bolj se v Kidričevem orgai centralna proslava ob juliju — dnevu vstaje I venskega ljudstva, na i ri bi naj- sodelovala m društva 'in organid Program trenutno še ni in bomo o njem naše h pravočasno obvestili. 1 kakor je povsem na la da so proslavo v Kidri« ob 4. juliju prestavili 22. julij in so s tem om čili velikemu številu p valcev z območja kraj skupniosti Kidričevo, d polnoštevilno udeležijo like občinske proslavi Mostju. V zvezi s pros ob našem velikem sl(J skem prazniku pa je membno to, da v Kid: vem mislijo na to, da li postal krajevni praznik dričevega. M. KAKO BO S TOPLIMI MALICAMI V TGA? Menda še nikoli ni bilo tolikšnega zanimanja za 'u- vedbo toplih malic v tovarni glinice in aluminija, kot je to prav sedaj v zadnjih me- secih, predvsem še po tem, ko je delavski svet podjetja sklenil, da ne ugodi gostin- skemu podjetju »Haloški biser« iz Ptuja, ki je pro- silo za brezplačen prenos prostorov restavracije Ki- dričevo ter sprejel odpovej, ki jo je dalo to gostinsko podjetje. Osnovni vzroki so namreč bili v tem, da so člainii delavskega sveta me- nili, da je potrebno te pro- store zadržati in v njih ure- liti obrat družbene prehra- ne, za katero se je potego- ral že tudi sindikat tovar- Qe. Delavski svet je odobril ie tudi sredstva v višini 846.736,60 dinarjev, ki bre. menijo sklad skupne pora- t>e, uporabljajo pa jih za u- reditev obrata družbene pre- brane, vendar pa so danes ta sredstva že verjetno ne- koliko višia elede na neka- tere podražitve. Do sedaj je še vedno v veljavi gotovin- ski dodatek, ki ga dobiva sileherni član delovne skup- nosti, ker ni tople malice, da si l&hko kupi hladno malico, vendar bo tudi ta dodatek ukinjen takoj, ko bo uvedena topla malica v podjetju. Istočasno z uved- bo toplih malic bo ukinjena tudi prodaja hladnih malic, medtem ko bi naj prodajali še v naprej cigarete ter brezalkoholne pijače, kar bi naj opravljale delilke po deioivnih enotah. Uveden je že tudi postopek za ustano- vitev novih delovnih mest v obratu družbene prehrane, in sicer za upravnika, eko- noma. glavne kuharice, šti- rih kvalificiranih kuharic, šest kuhinjskih pomočnic, pomivalke, treh natakaric ter vajenca za kuhinjo in točilnico. Kakšen bo stro- šek posameznika še ni po- vsem določeno, čeprav je odbor za družbeni standard bil s kalkuliacijsko ceno to- ple malice že seznanjen. M, F. Delavci velike angleške to- varne so naskrivaj priprav- ljali proslavo za osemdeseti rojstni dan snažilke, ki je skoro vse življenje delala pri njih. Starka pa j_e le nekako izvedela o tem in vsa raz- burjena prihitela k perso- nalcu: »Prosim, prosim, nikar te- ga ne dovolite!« je zaklicala. »Na noben način tega ne do- volite!« »Toda, gospa Macintosh, ne bodite vendar tako skromni. Saj bi vam samo radi poka- zali, kako zelo vas cenimo!« »Cenite,« je zastokala že- na. »In jaz moram potem vso to umazanijo osnažiti!« CENE V PTUJSH »POVRTNINI« 1 Suhe slive 5,30; stari* pir 1,20; novi krompir] stara čebula 3,00; novaj bula 3,50; solata 3,00; oil 3,40; zelje 3,00; stari I 6,50; česen 8,00; jabolka] oranže 5,40; limone j prosena kaša 3,40; ja 0,45; paradižnik 14,00; nje 6,08; jagode 12,00; i ške 6,00; grah 3,50; 1 korenček 10,00; luščeni hi 32,00. CENE V ORMOŠK »ZELENJAVI« Suhe slive 6,30; stari kr pir 1,20; novi krompir ' stara čebula 3,00; nova bula 4,00; ohrovt 3,50; i 3,00; stari fižol 6,50; č 10,00; jabolka 5,00; on 5,40; limone 6,00; proi kaša 3,40; jajčka 0,40: P dižnik 13,00; češnje 5,00: gode 7,50; grah 4,00; i korenček 10,00; luščeči' hi 32,00; novi fižol breskve 6,00. ^NIK — ČETRTEK, 1. julij 1971 STRAN S j^OVANJE RIBIČEV V OBREŽU , -iijniku Radka Aleksiča Irežu P!"! Središču je % nedeljo, 20. junija, 1^0 prvenstvo ribiške ^ Ormož za leto 1971. Zkni tekmovanj,! sta Ormožu in v Obrežu. Lie se je uvrstilo 12 Pljših ribičev. Med te- mi so se v finalu najbolj iz- kazali: 1. Radko Aleksič s plenom 196 kosov, 2. Jože Rižnar, 195 kosov, in 3. Vlado PuK:lavec, 153 kosov. Tekmovanje je bilo zelo burno in poLno ribiških in neribiških šal. I spomin še skupinski posnetek. (Tekst in foto: Vera Rakuša-Lazarjeva.) Mdi si bodo uredili prostor !e nekaj let nazaj ostajajo id! iz Slovenske Bistrice šolskih počitnicah praznih k Na pobudo občinske kon- ; Bnce ZMS pa so se letos bčili, da bodo uredili ne- I isriščeni prostor na dvori- 1 doma političnih organiza- , . ki je bil pred leti sicer na- ffijen otroškemu varstvu. AiJcijo za gradnjo bo vodil iadinski aktiv Planike, ki bo prostorom tudi upravljal. Z fjanjem so že pričeli in pri- čakujemo lahko, da. bo vsaj ob sobotah in nedeljah za mlade odslej več zabave. Mladinci pa ne mislijo samo na zabavo. Prostor bodo lahko uporabili za predvajanje fil- mov, zelo pripraven pa je tudi za razne kulturne priredit- ve. Nekatera družbenopolitična vodstva in podjetja so že ob- ljubila podporo, prav pa bi bi- lo, da tudi drugi ne bi stali ob strani. -d STOP ZA DOMAČE ŽIVALI Odborniki skupščine obči- ne Slovenska Bistrica so na zadnji seji sprejeli tudi oa- lok o prepovedi gojitve do- mačih živali v določenih ob- močjih in stanovanjskih zgradbah na območju obči- ne. Osnutek odloka so dobili odborniki že večkrat, vendar o njem niso sklepali, zaje- ma pa rejo naslednjih do- mačih živali, perutnine, kun- cev, parkljarje in kopitarje. Izjemoma je dovoljena reja v Slovenski Bistrici in o- stalih strnjenih naseljih le lastnikom hiš, katerim je kmetijstvo edini vir dohod- kov. Podoben odlok je skupšči- na občine Slovenska Bistri- ca sprejela že leta 1959, ven- dar ga zaradi nenatainčnih določil miso izvajali. Odbor- niki skupščine so zato več- krat vpraševali, zakaj odlo- ka ne upoštevajo. Neureje- nost na tem področju je po- sebno pereča v starih, več- stanovanjskih zgradbah, kjer si stanovalci postavljajo raizne barake brez urejene kainailiTsacije, gnojišč in gnoj- nih jam. Pomanjkanje u- streznega predpisa je u- stvarjalo težav^ pri prepre- čevanju takih razmer in ne- razpoloženje pri tistih prebi- valcih, ki jih prisotnost do- mačih živali moti. Poseben problem je. v grajski zgradbi v Slovenski Bistrici ter v novem naselju pa tudi v Oplotnici in Polj- čanah. Težave torej vedno nastajajo tam, kjer na manj- šem prostoru biva večje šte- POSKUS SAMOMORA v sredo, 23. junija 1971, ob 10. uri je 23-letna Marija M. iz Doklec sklenila stori- ti samomor tako, da je za- užila strup insekticid za škropljenje proti kolorad- skemu hrošču. Prepeljali so jo v ptujsko bolnišnico, k.ier je do nedavna bila v kri- tičnem stanj u. Neuradno smo izvedeli, da je Marijo njen 31-letni mož Ivan pre- tepel in je zato verjetno, da je zaradi grdega ravnanja sklenila storiti samomor. -FK- viilo ljudi, zmven pa imajo posamezniki v neustreznih prostorih domače živali. Po- manjkanje pravilno ureje- niih gnojišč, gnojnih jam, tekališč za živali, predstav- lja v. strnjenem naselju stal- no nevarnost za širjenje in razvoj mrčesa in glodalcev, ki širijo mnoge nalezljive bolezni. Laistniilci, ki gojijo domače živali na omenjenih področ- jih, jih bodo morali odstra- niti v devetdesetih dneh. Morebitni kršilci odloka bo- do kaznovani z denarno kaz- nijo od 50 do 300 dinarjev. -d VINJENOST BOTRO- VALA NESREČI v nedeljo, 20. junija 1971, ob 22.30 se je pripetila lažja pro- metna nesreča na občinski ce- sti v Podložah pri stanovanj- slci hiši št. 3. Eiiaindvajsetletni Alojz Kralj iz Brunšviga 39 se je peljal s svojim pony-expre- som iz Stoperc proti Podlo- žam. v Podložah je zavil s ce- ste II. reda na občinsko cesto, ki pelje proti Lovrencu na Dravslcem polju. Ker je bil močno vinjen, je zgubil rav- notežje in padel. Dobil je lažje telesne poškodbe in so ga pre- peljali v ptujsko bolnišnico. Materialne škode ni bilo Za- devo preiskuje občinski javni tožilec. -FK- KJE PARKIRATI? Nobena skrivnost ni, da je v središču mesta Ptuja v zadnjem času vse težje najti prostor za parkiranje oseb- nega avtomobila. Ta avtomobilska gneča je še posebno vidna pred magi- stratom. Voznik mora imeti tu pravo srečo, da najde prostor za parkiranje svoje- ga vozila, največkrat samo v trenutku, ko mu drug voz- nik, ki odpelje, odstopi svoje mesto. Nič bolje tudi ni pred poslopjem kreditne banke v Miklošičevi ulici, pred sodi- ščem, pred gostiščem Beli križ in pa pred hotelom. Z avtomobili so zapolnjene tudi ulice kot je Bezjakova, Prešernova in druge. To to- rej pomeni, da bo v mestu Ptuju treba misliti na uredi- tev dodatnih parkirnih pro- storov, sicer bo nam prav zavoljo pomanjkanja parkir- nih prostorov »pobegnilo« mnogo turistov, ker pač ne bodo našli prostora, da bi se ustavili oziroma parkirali svoje vozilo ter se napotili na ogled ptujskih kulturnih zanimivosti in se morda ustavili še kje drugje. Prav tako bo treba poskr- beti tudi za parkirne prostore pod mestnim gradom ali se- danji prostor pod grajskim obzidjem povečati ter ozna- čiti parkirna mesta, da bo tako na sicer manjfrem pro- stoni lahko parkiralo znatno več avtomobilov. F. H. Pre-Oeč avtomobilov pred magistratom vaš list STRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK, 1. jtilij 151 Ogledalo našega mesta Velaiko je bilo že napisane- ga, še več pa izrečenega na račun čistoče mesta Slov. Bi- strica. Kljub temu ostaja vse po starem. Nekaj se pa le spreminja. Iz dneva v dan se i)ovečuje vsebina odpad- kov pred in za trgovinskimi zgradbami, sicer pa tudi osta- li deli mesta ne zaostajajo. Zelenice v središču mesta bo- do kmalu izgubile svoj na- men, saj jih bodo prekrili z neuporabnim papirjem, ki bo po pravilih bontona našel svoje mesto na za to odmer- jenih prostorih ali posodah. Podobno velja tudi za del Zg. Bistrice, kjer zasluži po- sebno »pozornost« trgovski paviljon z okolico. Nekateri občani, ki se vsa- kodnevno srečujejo s takšno, ne ravno naravno podobo našega mesta, so celo pred- lagali, da trave na mestnih zelenicah sploh ne bi kosili, da bi se tako vsaj poletni čas lahko uspešno skrivala naša zavest o lepem mestu. Seveda pa je vse odvisno še od vremena. Sončni dnevi povečujejo nakupovanje hla- dilnih sredstev, med kateri- mi imajo največ zaslug za takšno podobo mesta Slov. Bistrice in Zg. Bistrice šte- vilne ledene lučke, sladoledi pa tudi sadje. Nikakor pa ne moremo pogrešati tudi števil- nih ljubiteljev cigaret. Ze v osnovni šoli se učen- ci učijo, da je potrebno od- padke spravljati v za to do- ločene posode, v kolikor so postavljene. Sicer bi jih lah- ko odnesli tudi v domači koš. Ker v Slovenski Bistrici koša za odpadke ni najti, vsaj na potrebnih mestih ne, se ob- čana v največ primerih od- ločijo kar za najkrajSi po- stopek, katerega rezultat lah- mer pa ne bi bilo priporoč- ko sami najboJje^ vidimo. Se veliko težje pa je, ker to mesto leži ob p>omembni ce- sti, po kateri se vsako uro prepelje veliko domačih in tujih gostov. Ce sii bo hotel kateri izmed njih ogledati tu- di mesto, bo gotovo predla- gal, da je treba za lepši iz- gled še mnogo storiti, pri če- Ijivo pozabiti okolice spome- nika NOB v središču mesta, ki si takšne podobe prav go- tovo ne zasluži. Številna občani, predvsem starejši, se s težkim srcem spominjajo lepih starih ča- sov, ki so bili zares lepi tudi za tisti del življenja, ki mu pravimo okolje, in ki ni ome- jeno samo na stanovanje ali zgradbo, v kateri živimo. Danes je žal popolnoma dru- gače. Vsi se že skoraj za- skrbljujoče ozirajo po kupih odpadkov na najvidnejših krajih mesta. Mogoče bi pa le kazalo po večletnem premoru ponov- no namestiti na vidnejših krajih mesta posode za od- padke in tako razveseliti ti- ste, ki se še niso navadili od- metavati odpadkov kar na pločnike in dnjgam. Ko govorimo o podobi naše- ga mesta, smo velikokrat tu- di neupravičeno kritični. Smo se kdaj vprašali, koliko smo doprinesli za lepoto svo- jega mesta sami? Mogoče pa bi bilo naše mesto ob pogle- du na naša dejanja mnogo čistejše in privlačnejše? Se- veda bi bil zelo krivičen, če bi zmetal vse v en koš. Po- same2mi predeli mesta so do- kaj lepK) urejeni in negova- ni, kar velja še posebno za okolico nekaterih zasebnih zgradb, ki bi lahko bile vzor tudi ostalim. Prav tako je veliko število občanov, ki si prizadevajo ohraniti lep izgled mesta, žal pa je tu in tam odločujoča manjšina. Za- to bi bilo prav, da za lepši izgled svojega mesta poskrbi vsak posameznik v sodelova- nju s silužbami in organiza- cijami, ki so odgovorne za čistočo mesta. Viktor Horvat Ker koša za odpadke pred trgovinskim paviljonom v Zg. Bistrici nf najti, postaja oko- lica njihov drugi dom. Za nameček pa še nekateri do- bro skrbijo, da reklamni pa- no ne bi služil svojemu na- menu in ga kaj radi postav- ljajo v neuporabni položaj. Foto: Viktor Horvat Z gostovanja folklorne skupine »Vinko Korže« na festivalu folklore v Celovcu Kmečki fantje in dekleta so razvnemali Avstrijce Pred dnevi se je -vrnila z go- stovanja v Celovcu folklorna skupina »VINKO KORZE« iz Cirkovc, ki je bila kot ena naj- boljših kulturnih amaterskih skupin iz Slovenije povabljena na Festival- foklore 71 v Celo- vec, ki je bil v veliki koncertni dvorani. Na tem festivalu so nastopa- le folklorne skupine iz Italije, Romunije, Cehoslovaške, Av- strije in Jugoslavije. Jugosla- vijo so častno zastopali mladi kmečki fantje in dekleta, oble- čeni v narodne noše, značilne za Dravsko polje ter zbranemu občinstvu prikazali starodavne plese in običaje s ptujsko- dravskega polja. Naj omenimo, da so fantje in dekleta pod vodstvom Antona Brgleza ter ob spremljavi kvinteta Toneta Celana odplesali osem narod- nih plesov, in sicer Sotiš, Po- breško polko. Zajčka, Smar- janko, Stajeriš, Bušulenko, Krajcpolko in Poskakašo. Za vse plese jih je občinstvo na- gradilo z burnim aplavzom. Omenimo naj, da je folkorno skupino »Vinko Korže« iz Cir- kovc že med odmorom obiskal v garderobnem prostoru Mitja Vošnjak, naš veleposlanik na Dunaju, ki se je tiste dni mu- dil v Celovcu. Ze tisti večer je obljubil, da se bo z njimi srečal .še naslednji dan na ladji ob Vrbskem jezeru. O tem nadvse prisrčnem srečanju po- ročamo na drugi strani. Festival folklore je trajal dva dni. Prejšnji dan so nastopili pevski zbori iz treh dežel. Med njimi tudi Akademski komorni zbor iz Kranja in Oktet Gallus iz Ljubljane. Ti znani zbori so celovškemu občinstvu zapeli dvanajst pesmi. Po programu folklornih sku- pin iz netih držav je prof. Hel- mut Wulz v svojem govoru, ki ga je prenašal tudi celovški ra- dio, med drugim dejal, da so takšna srečanja dežel in naro- dov koristna, ker prispevajo k bratskemu sožitju med sosed- njimi prijateljskimi narodi, še zlasti na kulturnem in umet- niškem področju. Pri tem pa geografske meje in politični as- pekti ter različne družbene ureditve teh srečanj ne ovirajo. Zato so takšna srečanja že- Ijena. Pri tem velja omeniti, da je profesor Helmut Wulz še pred prihodom oziroma nasto- pom pisal vodji folklorne sku- pine iz Cirkovc, Antonu Brgle- zu nadvse ljubeznivo pismo ter njemu ter vsem, ki se bodo tega srečanja udeležili, zaželel lep in sončen dan ter srečno vožnjo ... Res pozornost, ki bi jo kazalo ob takšnih prilikah posnemati. Povrnimo se malce k ljudem na Dravskem polju, to je ti- stim kmečkim fantom in dekle- tom, ki poleg dela doma na kmetiji ali drugje najdejo do- volj časa, da se zbirajo sredi lepo urejene vasi na Dravskem polju ter se z vso mladj, vztrajnostjo učijo koraC starodavne ljudske urneh ter tako s svojimi izvi;, nastopi razvnemajo srca' številnejših privržencev ljudske umetnosti. Ne bo odveč, če povemo je ta skupina imela san, zadnjih treh letih že nj javnih nastopov širom po i movini pa tudi v zamejst zlasti v sosednji Italiji in i striji. Da so že kar vsakolf gostje na kmečki ohceti v Lj Ijani ni potrebno posebej oi njati, kajti tedaj smo jih lal videli tudi na televizijš ekranih. Tudi ni potrebno] sebej omenjati njihovih nas pov na ptujskem kurentoi nju in karnevalu. V Cirkovcih, sredi polj.i danimi s temnimi gozdovi! horja in Boča ter okoliških I zdov, živi torej rod veselih lj di, ki jim je prirastlo k sJ da poleg vsakodnevnega 4 najdejo ob večerih še dov časa za vaje in pozneje zal stope ter svoje kulturno 1 slanstvo, s kateriu so poi^ sloves že prek meja naše « domovine. Zato bi kazalo, da bi obf ski dejavniki, ko vsako i delijo denar za kulturno ' javnost v občini, našli veC zumevanja za to folklorno si pino iz Cirkovc in uspehi P gotovo ne bodo izostali, šel sebej, ker njihovemu vodji' tonu Brglezu še ni zmanjj volje do dela s temi mla® ljudmi ter za oživljanje s^ davnih plesnih običajev, s 1 udarkom na izvirnosti in P prostosti. In prav v tem jf' njihovih nastopov in tud) pehov. RODILE SO: Marija Pevec, Savel 62 — Ll- lljano; Hedvika Preložnik, Jir- šovci 75 — Franca; Marija Mi- lošič, Spuhlja 38 — Martina; Marija Kelenc, Muretincl 57 — Janka; Alojzija Bombek, Trnov- ci 41 — Marjanco; Ida Meško, Mlhovci 64 — Lidijo; Marija Petek, Moškanjci 113 — dečka; Elizabeta Hojker, Grajena 7 — deklico; Jožefa IvanCič, Hujbar 1 — Antona; Marija Sabeder, Gajzerjeva 3 — deklico; Julija- na Kupčič, Apače 1 — Tatjano; Marija Bosilj, Turški vrh 98 — deklico; Anica Mohorko, Dole- na 64 — deklico; Ljudmila Luk- man, Vodranci 16 — Verico; Martina Pahič, Savinsko 1 — Bogdana; Barbara Vinko, Pod- lehnik 57 — dečka; Marija Ze- lenik, Spuhlja 9 — deklico; Ma- rija Brodnjak, Formin 49 — dečka; Ana Dovečar, Sardinje 19 — Janeza; Jožica Klasinc, Potrčeva 50 — Marijo; Rozina Pernek, Jelovica 34 — deklico; Ivanka Ivančič, Ivanjkovci 18 — Avguštine; Jožica Satler, Ra- belčja vas 14 — Andreja: Ma- rija Krajnc. Vintarovci 18 — dečka; Matilda Zupane, Hrasto- vec 165 — Matildo; Matilda Muršec, Svetinci 1 — deklico; Zdenka Horvat, Strmec 5 — Natalijo; Terezija Mernik, Lasi- gavci 9 — dečka. POROKE: Andrej Emeršič, Mali Okič 6, in Julljana Kopše, Stanošlna 18; Milan Križe, Na gradvi 4, in Milica Gotvajn, Volkmerjeva 7; Franc Toplak, Grajena 12, in Marija Šešerko, Krčevlna pri Vurberku 94; Peter Kirbiš, Gaj 2, in Vera Ivančič, Clril-Metc- dov drevored 9; Franc Beranič, Stubičke toplice, Topllčka 55, in Darinka Vidovič, Na postajo 7; Mirko Caf, Grajenščak 98, In Erika Polajžar, Zg. Hajdina 38. UMRLI SO: Janez Zumer, Hajdoše 66, roj. 1911, umrl 22. 6. 1971; Jože Vi- dovič, Paradiž 43, roj. 1916. umrl 23. 6. 1971; Marija Petek, Dornava 152, roj. 1934. umrla 25. 6. 1971; Marija Podreberšek, Budina 12, roj. 1909, umrla 25. 6. 1971. »Nekdo je zaračunal, da potrebno 45 milijonov o^ in človeštvo je oblečen' razlaga nekdo pri mizi. »Kaj ne poveste,« se smeje nekdo iz omizja, »i^ ja žena potrebuje samo ^ ovco za to in to sem jaz.« ^NIK — ČETRTEK, 1. julij 1971 STRAN S Ob zaključku prvega eta šolanja tfininaziji D. Kvedra v Ptuju jprvi šolski dan sem se vgla vstopiti v to veliko, sivo ® jopje. Rahlo sem se do- ^Ijnila železne kljuke. Toda yelika vrata sie niso zlahka vdala, kot da bi mi hote za- pirala pot... Danes ne cutim vec tesne- je. Tndi vrata niso več tako Itežka in velika ...« ( Tako je napisala v gimna- zijsko dijaško glasilo prvo- jolka Slavka. S takšnimi občutki pa se pred desetimi meseci ni na- potila v gimnazijo samo Slavka, ampak tudi vsi njeni sošolci. Zakaj takšen strah? Morda zato, ker so jih starejši, predvsem slabši dijaki, se- znanili z »razmerami« na gi- iflnaziji ali pa zato, ker so jih učitelji skozi ves osmi razred opominjali, da bo v gimnaziji drugače, tam vam bodo že pokazali, kaj je šo- la... itd. Morda pa zato, ker smo mladi dandanes često »nedorasli« stvarem, ki bi jih morali jemati resno, ker smo vse preveč navezani na star- še in prepočasi postajamo samostojni. Zato tembolj ob- čutimo najrazličnejše spre- membe in s težavo premagu- jemo vse zahtevnejše naloge, ki nam jih vsak dan več po- stavlja življenje. Prehod iz osnovne šole v srednjo je prav gotovo veli- ka sprememba, velika preiz- kušnja, vendar zopet ne tako velika, da bi se bilo treba nečesa bati. To je preizkuš- nja, ki zahteva od mladega človeka, da verjetno prvič trezno premisli o samem se- bi, o svoji bodočnosti. In prav je tisto najtežje. Srednja sola ni obvezna in tega se dijaki premalo zavedajo. Srednja šola je šola za tiste, želijo nekaj postati. Zato J® treba del mladostne raz- igranosti zamenjati s tru- "^om in vztrajnostjo. Navse- zadnje pa je treba, ne samo ^ šoli, ampak tudi v delav- za strojem, na polju, ®«ratka povsod nekaj dati od sebe. Brez dela ni nič! Uspeh prvošolcev ptujske gimnazije kaže, da prehod iz osnovne šole le ni tako te- ^^en, kot mnogi mislijo. , y 1. a razredu je letos iz- J^ialo 85,2 odstotka dijakov, poprečna ocena je 3,1, po- plavni izpit pa ima 7,8 od- ^^otka dijakov. j " l.b razredu je izdelalo ^odstotkov dijakov, po- ^•"^čno dosežena ocena je 2,9, popravni izpit pa ima 18 od- stotkov dijakov. 1- c razredu je izdelalo odstotka dijakov, po- .r^^na ocena je 2,9, poprav- il.'zpit pa ima 15,4 odstotka J'3akov. ^Ogovarjala sem se z dija- ki — prvosolci, ki so uspesno ali s popravnim izpitom kon- čali prvi razred. Najprej me je zanimalo, s kakšnimi občutki so vsto- pili v gimnazijo in kakšni so njihovi občutki danes. Milan K.: Strah me je bilo, ko sem prestopil prag gimna- zije. Bal sem se velikih zi- dov, visokih učilnic, profe- sorjev, skratka vsega. Ven- dar sem upal, da se bom pri- vadil, da se bom otresel ti- stega strahu. To mi je tudi uspelo} Danes, ko je šolsko leto za menoj, se ničesar ne bojim. Poznam profesorje in dijake in dobro se počutim med njimi. Tita K.: Tudi mene je bi- lo, če sem odkrita, izredno strah. To je bil strah pred neznanim. Doma so me tola- žili, da ne bo hudo in prav so imeli. Danes vem, da so mi nekateri gimnazijo pre- več očrnili. To so bili slabi dijaki. Priznati moram tudi, da so nas vabili tudi na lju- tomersko gimnazijo. Sedaj sem zadovoljna, ne samo s svojim delom, temveč tudi z uspehom in vsem ostalim. Peter K.: V gimnazijo sem vstopil z zelo neprijetnimi občutki, ker sem velikokrat slišal, da je študij težaven in da se je treba učiti cele dneve. Danes se počutim kot v osnovni šoli, le učiti se je treba več. Mitja H.: Vstopil sem s strahom, ki se je kmalu spre- vrgel v zadovoljstvo. Tukaj je kot v osnovni šoli. Ce de- laš, uspeš, če ne, padeš. Kakšna se ti zdi zahtevnost v sorazmerju z zmogljivostjo večine tvojih sošolcev? Marija P.: Kdor se uči in dela sproti, zdeluje brez po- sebnih težav. Seveda pride včasih tudi do »vozlov«. Ta- krat je potrebna tudi velika mera dobre volje. Dušan R.: S trudom in marljivostjo lahko uspe vsak poprečno nadarjen dijak. Prezahteven se zdi študij kampanjskim in predvsem neresnim dijakom. Marij G.: Zahtevnost je še premajhna! Mira M.: Snov se mi ne zdi pretežavna, le veliko je je. Za konec sem jih vprašala, kakšni so njihovi upi, želje in pripombe v zvezi z na- daljnjim šolanjem. Marij želi uspešno končati gimnazijo. To želi tudi svo- jim sošolcem. Upa, da bodo ostali dobri prijatelji in da si bodo še dalje medsebojno pomagali. Podobne želje go- jijo tudi vsi ostali. To jim želijo poleg staršev tudi pro- fesorji, ki jim res ne more biti vseeno za mlade ljudi, ki so šele začeli spoznavati življenje. Z modernizacijo pouka,' ki že trka na vrata, bo delo di- jaka precej olajšano. V bliž- nji prihodnosti se bo število tedenskih ur za dijaka zmanjšalo na 27, učni pro- grami pa bodo deloma skr- čeni. Po drugem razredu se bodo dijaki odločili za priro- doslovno — matematično ali za družbeno smer. Tako nam bo ostala po vsem tem le še ena želja — nova gimnazijska stavba. Lidija Pešec, predsednica MO gimnazije Ptuj USPEH UČENCEV 8. RAZREDA V LAPGRIU Učenci 8. razreda osnovne šole v Laporju so že pred dnevi končali s poukom in sedaj že razmišljajo o svoji prihodnosti. To samo po sebi ni nič novega, saj se podobni trenutki vrstijo že vsa leta šolanja. Pri osmošolcih iz Laporja pa je treba poudari- ti predvsem doseženi učni uspeh razreda kot celote, saj je po skoraj desetih letih po- uka v tej šoli letošnji osmi razred dosegel izreden uspeh. Razred so izdelali s 100 od- stotki. Po besedah ravnate- lja šole Ferda Ključevška je to po več letih prvi primer, da je kateri od osmih razre- dov tako uspešno končal šo- lanje. Seveda je bilo treba pogle- dati tudi po vzrokih takšne- ga uspeha Ravnatelj, ki ima tudi pomemben delež pri uspehu osmega razreda, ker je vplival na učence kot raz- rednik, je poudaril, da je to rezultat intenzivnega dela z učenci skozi vse leto in na vseh področiih. Mnenje učen- cev pa je bilo, da je danes treba dosegati veliko več za bodoče življenje, tako za ti- ste, ki bodo ostali v domačem okolju, kakor tudi za tiste, ki bodo nadaljevali šolanje. Pre- pričani so, da jim je veliko- krat pomagala tudi spodbud- na beseda tega ali drugega predavatelja pa tudi sošol- cev. Učenke Branka Stimec, Mira Uršič in Zlatka Kurnik so za doseženi odlični uspeh prejele tudi najvišje jugoslo- vansko priznanje, ki ga po- deljujejo za najboljše učne uspehe, medalie sklada bra- tov Ribar, Boljši učenci so prejeli tudi knjižne nagrade Od 20 učencev so bili trije odlični, 9 je bilo prav do- brih. 7 dobrih in le eden ie izdelal z zadostnim uspehom. Takšen uspeh jim je prinesel letošnjo najboljšo poprečno oceno 3,6, kar je za osnovno šolo v Laporju zelo uspešno. Ob zaključku šolskega leta so si učenci ogledali delovni organizaciji steklarno in Im- pol v Slovenski Bistrici. Zanimivo je, da imajo že vsi, ki ne bodo nadaljevali šolanja, zagotovljena učna mesta, večinoma na območju občine Slovenska Bistrica. V. H. med sindikati Maribora in Ptuja v petek, 25. junija 1971, je bila v sindikalnem domu na Gorci pri Podlehniku prva skupna seja predsedstev ob- činskih svetov Zveze sindika- tov občin Maribor in Ptuj. Seje se je udeležila tudi sin- dikalna delegacija iz Italije, ki je te dni gost občinskega sveta Zveze sindikatov Ma- ribor. Predsednik občinskega sve- ta Zveze sindikatov Ptuj Si- mon Pešec je izrekel prisrč- no dobrodošlico gostom iz Maribora in članom sindikal- ne delegacije iz Italije. Po- drobneje je orisal gospodar- ski in družbeni položaj obči- ne Ptuj, kot manj razvite ob- čine v Sloveniji. Poudaril je prizadevanja vseh delavcev in delovnih organizacij za hitrejši gospodarski razvoj ptujske občine ter prizade- vanja, da bi kar čim bolje uresničili cilje stabilizacijske politike. Skupno sejo obeh predsedstev je ocenil za zelo pomembno, ker imajo delavci mariborske in ptujske občine enake interese ter mnogo po- dobnih problemov, ki jih lahko s skupnimi dogovori in medsebojno pomočjo učinko- vito rešujejo. Predsednik občinskega sve- ta Zveze sindikatov Maribor Slavko Ožbolt je izrazil ve- liko zadovoljstvo, da je pri- šlo do skupne seje predsed- stev občinskih svetov Zveze sindikatov Maribor in Ptuj. Dejal je, da smo sosedje, da nas veže mnogo skupnega dela in da prav zato moramo imeti čim boljše odnose. Po- udaril je, da lahko maribor- sko in ptujsko gospodarstvo medsebojno sodelujeta. Zavzel se je za enakopra- ven in zdrav poslovni odnos. Po njegovem mnenju je po- trebno s skupnimi prizadeva- nji doseči, da celotno območ- je pridobi na materialni mo- či in da se čim hitreje in bolj enakomerno razvija. Preučiti je potrebno vse po- trebe in možnosti sodelova- nja med Mariborom in Ptu- jem ter izdelati trdnejši pro- gram. Ob koncu je povabil predsedstvo na skupno sejo predsedstev občinskih svetov Zveze sindikatov Maribor in Ptuj, ki bo v Mariboru. V razpravi je bilo izraženo enotno mnenje, da je potreb- no pristopiti k organiziranim oblikam sodelovanja med Mariborom in Ptujem. Zelo konkretne oblike sodelovanja pa bodo lahko razvijali po- samezni odbori strokovnih sindikatov, posebno tisti, ki so se že sestali na skupnih sejah. Med temi so: sindikat delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije; sindi- kat delavcev industrije in rudarstva ter sindikat delav- cev storitvenih dejavnosti Maribor in Ptuj. Na seji pa sta izrazila željo po sodelo- vanju tudi predstavnika sin- dikata delavcev družbenih dejavnosti občin Maribor in Ptuj. Tone Firm iz Maribora se je zavzel za razširitev strokovnega šolstva v Ptuju. Opozoril je na pomanjkanje kvalificiranih delavcev, zato je bil mnenja, da bi lahko Ptuj odigral pomembno vlo- go v šolanju kvalificiranih delavcev za potrebe širšega območja. Prva skupna seja predsed- stev Zveze sindikatov mari- borske in ptujske občine je brez dvoma obrnila novo stran v odnosih med Maribo- rom in Ptujem. Pomeni pre- lomnico na področju sosed- skih odnosov, ki odpira ši- roke možnosti za skupne gospodarske In družbenopo- litične akcije. F. B. STR/.N 10 TEDNIK — ČETRTEK, 1. jijftij ^ TUDI TO NAM BO V ŽIVUENJU KORISTILO Pouk predvojaške vzgoje na srednjih šoLah je pred- met, pri kaiterem bi človek pomislil na najhujše, m vojno. Pri urah obramb in zaščite, kakor po novem imenujemo ta predmet, se naučimo mnogo stvari, ki nam koristijo v vsakdanjem življenju in katerih bi se poslužild v primeru vojne. Čeprav snio že začeli s po- čitnicami in se nihče več ne s|x>niinja nad zadnjih šolskih dni, bi vseeno ne- kaj besed posvetila dogod- kom in pripetljajem pri zadnji uri obrambe. Pozvonilo je in v razredu je bilo kot v sršen jem pa- nju. Ob pogledu na razred se je človek moral nasmeh- niti. kajid nudil se miu je kaj zanimiv prizor, ko je vsak izmed nas živčno listal po knjigi prve pomoči in v zvezku nekatere podrobno- sti, in sa hotel v zadnjih tre- nutkih zapomniti vse tisto, kar celo leto ni hotelo samo zlesti v glavo. Kramerjeva op>ornica ... da, to je tista, ki jo upo- rabi; anro, če ..d vogla vi povoj uporabljamo pri vo- zlasbi obvezi in pri Hipokra- tovi čepici..., saj pravim, tu pod brado in za uho. Uho mora biti zunaj ... To in še ma,rsdkaj je bilo slišati v razredu in reditelj je iinted vztrajnim ponavlja- njem komaj še utegnil na tablo zabeležiti, koliko nas je prisotnih, kc je že vsto- pil tov predavatelj Po ti- hem smo z njegovega obra- za skušali razbrati, če je do- bre ali slabe volje. Po for- malnostih je vzel v roke redovalnico in reditelj je po razredu razdelil povoje, ki smo jih vsi živčno predevali čakali. Za oceno je moral vsak dijak odgovarja»ti na vpra- šanje iz Miovi. ki smo jo v letošnjem letu predelali, potem pa je prišel §e prak- Uden del — obvezovanje. Dijak, ki je bil na vršiti, je moral na svojem navidez- nem pacientu pokazati, kaj zna in mu nuditi prvo po- moč. Poškodbe so bile naj- različnejše in potrebne sO bile obveze od frače za nos do Hipokratove čepice. Po- kazalo Se je, da bi se pri nudenju prve pomoči še kar dobro znašli, čeprav bi nam žrtve verjetno od diodatnih bolečin pobegnile. Bližal se je konec in oce- ne so se že prilagodile na svoje boljše ali slabše sose- de v redovalnici. Vsi smo bili zadovoljni. Spoznali smo, da smo se pod njego- vim strokovnim vodstvom v enem letu mnogo naučili, in prepričani smo, da bomo v primeru, če bodo okoliščine to od nas zahtevale, lahko priskočili na pomoč sočlo- veku v sili, saj je prva po- moč kot vemo, prvi člen v dolgi verigi zdravljenja. Da nam bo ta zadnja ura obrambe in zaščite ostala v kar Se da lepem spominu, smo za konec leta napravili nekaj spominskih posnet- kov, in da si boste lahko vzdušje v razredu bolje predstavljali, posredujemo nekaj fotografij. Silva Spolenak ŠE ENKRAT: ROMEO IN JULIJA Dober mesec bo od tega, ko so na ljubljanskih ulicah utihnile fanfare, ki so na- znanile začetek velike turi- stično-folklorne prireditve, ki ji je prisluhnila skoraj vsa Evropa. Kmečka ohcet je torej za nami. Toda govorice, bolj ali manj hrupne, še vedno niso utihnile, vsaj kar zadeva letošnji slovenski par, ki je dobil nadimek »Romeo in Julija«. Nihče se ne s}x>tilca ob tem imctiu. Tudi zavist ne grize nikogar, da sta bila iz- brana prav ta dva. Le ne- kaj so jima zamerili njuni rojaki in tudi marsikdo drug. Bila sta namreč pre- več zgo\'orna v pogovoru z novinarjem, ki je nato ta pogovof prepodaro-bno obja- vil v ^asopisu Lepo je. da sta se pred- staviila bralcem ter pripove- dovala to in ono o svojem življenju. Bralci so uživali ob malce nevsakdanjem in- tervjuju. Toda oddolžila in ustregla sta le njim, sebe pa sta osi- romašila, ko sta vrgla v a- reno svoja čustva, ki jih gladiatorji sedaj neusmilje- no cefrajo in se jim posme- hujejo. Res je, da živimo v času seksualne revolucije in v ob- dobju. ko nismo v marsika- terem pogledu več tako rah- ločutni. Kljub temu ni člo- veka. ki ne bi ohranil nekaj za se, kar mora ostati pred drugimi skrito in nedotak- njeno. Vsaj moralo bi biti. Alenka RakuS Tekmovali smo za Ingoličevo bralno značko Letos smo že drugič tek- movali za Ingoličevo bralno značko. Tovarišica Ivanka nas je seznanila s knjigami, ki smo jih morali prebrati. Čeprav je bilo treba prebrati pet knjig in se naučiti tri pesmi, se nas je mnogo pri- javilo. Pridno smo pričeli brati. Vendar nismo imeli mnogo knjig. Nekaj nam jih je priskrbela tovarišica. Ob ponedeljkih smo se zbirali in se pogovarjali o prebranih knjigah. Vsi pa smo nestrp- no pričakovali trenutek, ko bomo dobili značke. Želeli smo, da bi na pode- litev prišel kakšen pisatelj. Zato smo povabili pisatelja Antona Ingoliča in Janeza Švajncerja ter pisateljico Nado Gaborovič. Vsi so se povabilu odzvali. V ponede- ljek popoldne smo se zbrali v domu kulture. Najprej smo imeli kratek kulturni pro- gram. Rozvita je prebrala svoj spis z naslovom Knjiga — moja prijateljica, mladin- ke so v narodnih nošah za- plesale nekaj plesov, poslu- šali pa smo tudi recitatorje in pevski zbor. Za konec je zaigral še tamburaški zbor. Po proslavi so spregovorili pisatelji. Tovariš Ingolič nam je povedal, kako je nastala njegova povest Udarna bri- gada, pa tudi od drugih dveh gostov smo zvedeli mnogo zanimivega. Za tem je bil na vrsti najvažnejši trenutek — podeljevanje značk. Največ je bilo tistih, ki so tekmovali za cicibanovo in bronasto značko. Tekmovalci za zlato značko smo dobili še lepe knjige. Teh smo se zelo raz- veselili. Na koncu so se pisatelji poslovili, mi pa upamo, da se bomo še kdaj srečali. DARINKA SOSTER, 7. razred, Makole O VIČAVSKI POTI Na neštetih sestankih se je razpravljalo o potrebi po ureditvi te poti, vendar je ostalo vse po starem. Nekaj so sicer začeli, vendar potem vse opustili. Kolesarji in celo motoristi dirkajo po tej poti in ogro- žajo varnost ljudi, predvsem otrok ali invalidov, ki se tež- ko umikajo. Tega ne bi smeli dopušča- ti! Zakaj ni table z opozori- lom, da je pot namenjena le pešcem in bi bilo kršitelje mogoče kaznovati? Eden v imenu mnogih Na izletu Vse leto smo zbirali dens, za izlet. Prodajali smo časj. pise in zbirali zamaške. Vsav mesec smo prinesli sto (jj, narjev za izlet. Sklenili smo, da bomo | na izlet v Rimske toplic^ Zbrali smo se ob četrt na se. dem na železniški postaji dričevo. Ko je prispel vla( smo vstopili in se odpeljali Vožnja je bila zelo prijetna Gledali smo pokrajino in s« zabavali. Končno smo pri. speli v Rimske toplice. V ka- binah smo se preoblekli jj se šli kopat. Skakali smo v vodo, plavali in se potaplja Po kopanju smo na terasi malicali. Okoli treh popoldne smo šli na železniško posta, jo. Čakali smo pol ure, da jj pripeljal vlak. Ko smo pri- speli na železniško postajo» Kidričevem, smo se s kolesi odpeljali domov. Domov sen prišel zelo utrujen. Takoj sem zaspal. STANKO LESJAK, 4. raz., Lovrenc na Dr. p. Sončni zahod Povsod se sliši ptičje petj^ vesel vrisk otrok in nekje i! doline močan kmetov glas, hi priganja konje. Sonce se spušča proti ob- zorju. Zdi se kot veliko raz- burkano morje, na njem pa čoln, ki se bori z valovi. Na nebu je kot ogenj plamenečj večerna zarja. Počasi utihajo ptice i« otroci. Orač se utrujen vi* ča proti domu. Nastaja pni mrak in kmetova postava ^ temna in sključena. Cez čas postane otrpla ti- šina, v cerkvenem zvonik« pa zazvoni »večna luč«. T« in tam se sliši pasji lajei Počasi se druga za drugo prižigajo zvezde, prej črn gozd pa je postal kot valo- vito morje. CVETKA SIROVNIK, 6. raz., Podlehnik Včeraj smo bili na izletu Peljali smo se z avtobusort v Rogaško Slatino. OgledaB smo si steklarsko šolo. VideB smo, kako izdelujejo kozar- ce. Sli smo tudi v nebotif' nik. Peljali smo se z dviga' lom. Bili smo pri izviru sla* tine. Nato smo se peljali ^ vlakom v Rogatec. Vožnja j® hitro minila. Potem smo šli na igrišče in se žogali. Se P^^ na avtobusno postajo in od- peljali smo se v Majšperfc Lepo je bilo na izletu. MARKO BAJLEC, 1, raz., Majšperk jlSPl^K — ČETRTEK, 1. ^uiliid 1971 STRAN 11 Srečanje z Mitjem ifošnjakom v Celovcu Ob nastopu folklorne skupine Korže iz Cirkovc smo Leli dvakrat priložnost sre- wti se z našim veleposlanikom T/^vsiriji, Mitjem Vošnjakom, 11 je naš rojak. Prvič smo se njim srečali že na festivalu Ljjjjore v veliki koncertni dvo- jni v Celovcu. 2e tedaj nam ^ obljubil, da bo Imel za nas ^ časa naslednji dan, ko se l^do zbrale ob Vrbskem jezeru ys£ nastopajoče skupine. Tega srečanja smo se vese- lili. Mnogi pa. seveda tudi vož- 0je z lepo belo ladjo, ki nosi pa svojem boku z velikimi čr- Kami izpisano ime THALIA. Na ladji je predstavnika ozi- roma vodjo folklorne skupine 12 Cirkovec sprejel tudi Hans Ausserwinkler, predsednik niestne občine v Celovcu, kate- remu je v spomin na to sreča- nje podaril Anton Brglez lepo iz stekla brušeno vazo. Pa tudi celovški župan je vodji skupi- ne podaril spomin. Pri tem pa ni pozabil še posebej obdariti tudi najmanjših plesalcev na- rodnih plesov Danice Kmetec in Zvonka Brgleza, ki stopata v enajsto leto svojega življe- nja, pa že javno nastopata ter bosta zato prav verjetno po- stala prava ambasadorja teh ljudskih plesnih običajev z Dravskega polja. Ni treba po- sebej omenjati, da sta bila te- ga priznanja oba nadvse vesela ter sta z neprikritim ponosom razkazovala svoji priznanji, ki jih dobila iz rok celovškega iupana. Tudi mi jima čestita- Jiio. . Po sprejemu pri celovškemu županu, ki mu je prisostvo- val tudi naš veleposlanik na punaju Mitja Vošnjak, je pri- šel na vrsto veseli del, ko so i ansambli, med njimi tudi an- ; sambel Toneta Celana, ki je opremljal našo folklorno sku- Plno, igrali s takšno neugna- •lostjo, da na sicer dokaj mir- • '^em Vrbskem jezeru, po kate- J^em smo se peljali, sploh ni slišati valov, ki so butali ladjo, ko je rezala gladino lega prečudovitega plavega je- pod Karavankami in Do- "račem. Kot nam je pozneje Povedal Mitja Vošnjak, je prav Po sredini tega jezera potekala ^n^arkacijska črta, ki naj bi ^stala meja med Avstrije in ;^^iJgoslavijo. S tem bi namreč Koroška pripadala Jugo- slaviji. To pa, kot vemo, se ni zgodilo. V času, ko se je Mitja Voš- njak zadrževal pri folklorni skupini iz Ptuja, je ponj pri- šla tudi brhka folklorna ple- savka Marija Zafošnikova, se Mitja ni mogel odreči, da ne bi z njo zaplesal po sicer ozkem prostoru v podpalubju ladje. Godbeniki so v tem trenutku zaigrali že z večjim veseljem in po treh plesih se je Mitja ves nasmejan in zagret vrnil k našemu omizju. Pri tem je pri- povedoval o svojem življenju in poslanstvu. Ni pozabil ome- niti, da je bil še pred kratkim v Ptuju in nazadnje v Ribnici na Pohorju, kjer se vsako leto srečajo nekateri slovenski pi- satelji s tamkajšnjimi šolarji ter jim pripovedujejo o svojem življenju in delih. Tega sreča- nja se udeležuje tudi Mitja Vošnjak. Po nekaj več kot treh urah vožnje po Vrbskem jezeru je prišel seveda čas ločitve, tako z Mitjem Vošnjakom kot go- stitelji in ne nazadnje tudi drugimi nastopajočimi skupi- nami iz Italije, Romunije, Če- škoslovaške in Avstrije. Vse- vprek so si mladi zapisovali naslove svojih novih prijate- jev in znancev ter jih skrbno shranili, da si bodo pozneje do- pisovali. Vsekakor bodo ta doživetja ostala vsem še dolgo v nepo- zabnem spominu in si takšnih srečanj ter prisrčnosti gotovo še želijo. Zlasti srečanje z na- šim veleposlanikom Mitjo Voš- njakom ter njegovo prisrč- nostjo nam bo ostalo v trajnem spominu. Pri slovesu smo Mitjo zapro- -L sili, da naj nekaj napiše za bravce Tednika. »Prijateljem In njihovim iz Ptuja lep pozdrav s Koroške Mitja Vošnjak Na Vrbskem jezeru, 20. ju- nija 1971.« Tekst in slike: F. H. Celovški župan sprejema kristalno vazo iz rok Antona Breleza. V ozad.iu Mitja Vošnjak. STRAN 12 TEDNIK — ČETRTEK, 1. jtilij 151 mm m n US^ m Najmlajši Ptujcani so pokazali svoje znanje Pred tednom dni smo bili priča uradnemu zaključku šolskega leta v vrtcih ob Po- trčevi cesti, Med vrti, Na Bregu in v Kidričevem, ko so pred starši pa tudi drugi- mi Ptujčani, ki sicer nimajo svojih otrok v vrtcih, kajti za vse zaradi omejenih mož- nosti v njih ni prostora, po- kazali naši najmanjši občani •— cicibani, ki preživijo del dneva v otroških vrtcih, kaj vse so se tu naučili. Kot smo videli, so jih vzgojiteljice, ki nad malčki skrbno bedijo, naučile marsikaj lepega ter si zato zaslužijo vso pohvalo, še posebnd če vemo, da je bilo zato potrebno mnogo do- bre volje, vztrajnosti in pra- ve vzgojiteljske potrpežljivo- sti. Skupno je tega dne nasto- pilo 16 povsem samostojnih skupin, ki so se tega dne prelevile v marjetice, čebe- lice, zvončke, metuljčke in druge like iz naše narave. Vso to naravno pestrost so še obogatili cvetlični baloni, glasbena spremljava. Poza- bili tudi niso na ozvočenje, da so tako lahko prišli na svoj račun tudi vsi gledalci. To še seveda ni bilo dovolj. Svoje veščine so prikazali tudi tisti večji cicibani, ki bodo že v jeseni stopili čez pravi šolski prag. Ze sedaj pa so pokazali, da bodo do- bri športniki, kar se je vide- lo na njihovem telovadnem nastopu na prostem. Cicibani so sami napove- dovali v mikrofon svoj pro- gram. To vlogo sta odlično izvedla Vesna Lah in Zdrav- ko Klaneček. Bo kateri izmed njiju kdaj napovedoval na naši radijski postaji? O teh nastopih in prizade- vanjih vzgojiteljskega kolek- tiva, ki ga dokaj uspešno vo- di Milica Lugaričeva, smo po končani proslavi naših naj- mlajših Ptujčanov, ki se uči- jo šele prvih korakov v živ- ljenje, zvedeli, da je bilo v ta nastop poleg priprav mla- dih, vloženo tudi mnogo tru- da pri izdelavi kostumov, kar vse so opravile vzgojiteljice same, seveda poleg vzgoje otrok in ne nazadnje tudi varstva, da se kateremu kaj hudega ne pripeti, ko se na- haja v vrtcu, da se tako star- ši na svojih delovnih mestih lahko posvetijo le svojemu delu. Za vse to skrbi 18 vzgo- jiteljic, pravih pedagogov za vzgojo, zlasti pa še pripravo predšolskih otrok za obisko- vanje redne šole. Letos je otroški vrtec za- pustilo 60 malčkov. V jesen se bodo zanje že odprla šol- ska vrata. Za konec in mor- da slovo od cicibanov pa so bili že na daljšem izletu — v Kumrovcu, kjer so si ogle- dali Titovo rojstno hišo. Na to pot so jih spremljale vzgojiteljice Vasilika Vam- berger, Marija Zirovnik, Ma- rija Suler, Irena Krajnik in Marija Kekec. Malčki so bili na tem potovanju disciplini- rani in smo prepričani, da bodo takšni tudi v šoli. To pa bo prav gotovo v največ- je veselje njihovim vzgo: Ijicam in ne nazadnje' staršem. p i Verjetno požig v četrtek, 24. junija 1971, je okoli 24. ure izbruhnil po- žar na gospodarskem poslop- ju Jožefe Mohorko iz Site- ža pri Majšperku. Pogoreli so svinjski in goveji hlevi, skedenj, kolarnica, poleg te- ga pa je zgorel še voz sena, približno 1 kub. meter reza- nega lesa in nekaj živali ter kmetijsko orodje. Material- na škoda znaša okrog 40.000 dinarjev, za isto vsoto pa je bilo poslopje _ zavaTovi pni zavarovalnici Sava. Vzrok požara v času, to poročamo, še ni znan. cer pa je izključeno, d^ požar izbruhni zaradi pravilno speljanih elelctj nih vodov ali zaradi razi senosti in nepazljivosti. 3 mijo, da je požar podtah la soseda, s katero si je 3 horkova že nekaj let v su nem sovraštvu in sta se pred požarom spet peno hudo sprli. _ ČETRTEK, 1. juEi 1971 STRAN 13 ^je z Erno Starovasnik izpod Boča trgovine so zaprte, o pa slovenski časopisi« . pol sončno popoldne je. Jjjja se leno vije skozi L nad Bočem pa kot Jjklejev meč visi oblak, ilj^anah sem, seveda. Na- U se k Erni Starovasnik, ijeljici in materi devetih il^ Prisrčen stisk rok in -jjv pogled vnučka, iu se je da ugnati. Mladi bral- jrav gotovo Erno Starova- j dobro poznajo, če ne po- je nje, potem vedo za nje- prlpoved Ukradena mla- I lii je izšla lansko leto v fii Kurirčkova knjižnica 1.900 izvodih in je razpro- lodila se je v Celju, dobr- del mladosti pa prežive- V Hošnici pri Poljčanah. -Ijenjska pot jo je spet pe- proti Celju, od tod pa v Poljčane, kjer danes J' kolikor ji čas dopu- piše zgodbe, katerih naj- ^ hvaležni bralci so mla- mi je pK>vedala, da i^oa nekdaj rada prebirala, Pa je ta navada že v Ma*^' gotovo vpra'anje, je začela pisati, nj od- ■ kmalu pa izvem, da je iiiSpT^ vojno nekajkrat na- inik ^ Družinski te- • ^ je nekoč razpisal tu- di natečaj za najboljšo zgod- bico ali pesem. Dobila je pr- vo nagrado in začela seveda še bolj vneto pisati. Vojna je prekinila sodelo- vanje v časopisih, pisala pa je dnevnik. Potem se je ogla- sila v Slovenskem poročeval- cu z najrazličnejšimi vestmi, kmalu pa je sestavke posla- la tudi v mariborski Vestnik. Takole mi je povedala o tistih prvih dnevih po vojni: »Nekaj časa sem vse zaupala dnevniku, pravo doživetje pa je bilo, ko so se pojavili ča- sopisi. Komaj sem čakala na- nje, takrat pa je na eni iz- med strani dnevnika pisalo — trgovine so zaprte, kruha še ni, so pa slovenski časopisi! — Lahko si mislite, koliko so mi pomenili. Ko sem dobila prvi honorar, sem bila sko- raj malce razočarana, kajti mislila sem, da v tej novi dnjžbi takih stvari ne bodo plačevali...« Malo časa je ostajalo za pi- sanje, kajti okoli štedilnika se je sukalo pet fantičev in štiri deklice. Seveda je bilo nepotrebno stvari prepustiti noči. Pisala je zgodbice, po vesti, črtice ih jih orebirala devetim otrokom, ki so bili prvi krit]ld. Dolgo je že tega, ko je na- pisala Ukradeno mladost. Obležala je v enem izmed uredniških predalov v Ljub- ljani, končno pa se je odloči- la in poprosila, da ji jo vrne- jo. Bili so pač časi začetka reforme in kdo bi izdajal knjigo »neke« Erne Starova- snik. Oglasila se je na uredni- štvu kmečkega glasa in kmalu potem je začel izhaja- ti podlistek. Končno pa .li je uspelo tudi to, da je pripo- ved prišla do bralcev v knji- žni obliki. Med tem časom je napisala veliko drugih zgodb, M so izžarevale resničnost, saj je skoraj vse napisala po pri- povedih ali zapažanjih. Sode- lovala je pri Mladini, Pionir- skem listu. Pionirju, Anteni in Večeru. Nedolgo tega je v Kmeč- kem glasu prenehala izhaja- ti še ena njena pripoved — Uveneli nageljni. Zavoljo te zgodbe so imeli male težave, saj so v tiskarni ob koncu pozabili napisati, da je zgod- ba končana. Na uredništvo so dobili veliko pisem, v ka- terih so bralci zahtevali, da zgodbo nadaljujejo in le tež- ko je bilo dopovedati, da je pač konec. Tudi Uveneli na- geljni bodo izšli v knjižni obliki. Starovasnikova, katere edi- ni učitelj je bilo trdo živ- Ijensko sipoznanje in nepre- spane noči, dobiva precej pi- sem mladih bralcev. Takole so zapisali šolarji osnovne šole Katja Rupena iz Novega mesta: »Za prvo čtivo smo si izbrali vašo knjigo Ukrade- na mladost. Zgodba nas je zelo pritegnila in pretresla, saj nam je trpljenje nezna- no, ko živimo srečno, brez- skrbno mladost...« Njene strani se bero kot listi iz dnevnika, napisanega ne sproti, pač pa po takem časovnem presledku, ki je omilil žgočo neposrednost slehernega trenutka tragične štiriletne odisejade. Vsa do- živetja so podana pripovedno in ne izumetničeno v spomi- nu pa ostaja sporočilo mla- demu rodu: zvestoba doma- čemu jeziku, narodnostni po- nos, humano čutenje s še šib- kejšim in manjšim. Veliko otrok je vzgojila in nič čudnega ni, če je znala najti pot k še širšemu krogu mladih. Najboljši dokaz za to je deset tisoč razprodanih izvodov. Ko bo noč spet legla na dolino med Dravinjo m Bo- čem. bo Ema Starovasnik s peresom v rokj snovala nove zg'>dbe. take ki iih radi pre- beremo. Danilo Utenkar Erna Starovasnik POSKUS POSILSTVA V PTUJU v nedeljo, 20. junija, tega leta zvečer je bilo v neki go- stilni v Ptuju živo, kot je to običajno ob nedeljskih veče- rih. Bilo je pozno, menda okrog enajstih ponoči, ko je večina gostov že odšla, v go- stilni pa sta ostala dva vin- ska bratci, in natakarica, mlado simpatično dekle. No in tedaj se je zgodilo. Po- zna gosta sta se z namigi do- govorila: eden je zgrabil de- kle, drugi pa se je postavil »na stražo«, da ne bi prišel kak nepoznan obiskovalec. Prvi je nato natakarico gro- bo položil na tla, vendar svo- je namere ni uspel uresničiti, kajti natakarica je bila toliko spretna, da se mu je izmuz- nila in zavpila na pomoč. To je oba nasilneža zmedlo, da sta pobegnila, vendar so ju delavci PM Ptuj kar hitro iz- sledili. Torej poskus posilstva. Žene in dekleta bi ponoči v svojem interesu naj bile posebej pre- vidne. -FK- Voznik si je prižigal cigareto v vasd Trgovišče prd Ve- liki Nedelji se je na cesti I. reda pripetila prometna nesreča, ker si je voznik prižgal cigareto. Voznik tovornega avtomo- bila vlačilca Josef Gotz iz ZR Nemčije, po poklicu šo- fer, zaposlen pri svojem o- četu avtoprevozniku, je pe- ljal iz Novega Sada tovor- njak, poln ženskih plaščev. Na cesti Ormož—^Ptuj si je v vasi Trgovišče hotel pri- žgati cigareto. Pri tem je izgubil oblast nad krmilom ter s prednjo desno stranjo avtomobila z^adel v železo- betotnsko ograjo mositu na potoku Sejanca. Udarec je bil tako močan, da je mo- tor avtomobila popolr.oma uničen. Odtrgalo je tudi prednjo os in obe kolesi, na- stale pa so še druge po- škodbe. Pri nesireči ni bil nihče telesno poškodovan. Mate- rialna škoda pa znaša pri- bližno 6 miliijonov starih dinarjev. Voznik je bid tre- zen. jr STRAN 14 TEDNIK — CETRTEžC. 1. ^ Mala Dominika gre v šolo Po sledovih tragične nesreče Te dni je praznovala mala Dominika pri babici Mariji in dedku Ivanu Geču v Go- rišnici svoj šesti rojstni dan. To je deklica, ki so jo sedem NE POČIVA NESREČA Pretekli teden so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bolnišnici naslednji ponesre- čenci: Gera Bižnar, Strmec 3, la- žja poškodba; Bogdan Topič, Samski dom Gradiš, Celje, la- žja poškodba; Marija Vese- njak, Placarovci 1, lažja po- škodba; Rozalija Murko, Biš 30. lažja po.škodba; Betka Mu- šič, Dolič 38, lažja po.škodba; Marija Cafuta, Soviče 9, lažja poškodba; Ivan Drap, Središče ob Dravi 41, lažja poškodba; Ivan Kelc, Gradišče 150; Eliza- beta Roškar. Gorišnica 81, la- žja poškodba; Ivana Rakuša, Litmerk 36. lažja poškodba; Marija Petrovič, Spodnja Haj- dina 63. lažja poškodba: Mai- da ToDolinjak, Zasavci 17, la- žia poškodba; Jakob Srdinšek, Planisko 25; lažja poškodba; Slavko Rokavec, Ljubljana, lažje poškodbe; Rado Furek, I^vrenc 54, lažja poškodba; Igor Javernik. Zgornje Jabla- ne 9, lažje poškodbe; Jesin Imerovič. Ljutomerska 2. Or- mož. lažia poškodba; Vlado Škafar Rohovska 9. Maribor, lažie Doškodbe; Danica Petro- vič. Bohovska 9, Maribor, la- žia poškodba; Marija Predi, M."ikpdon.<;ka 20. Maribor, te- žie poškodbe; Slavko Erbatič, Formin 2, lažja poškodba; Maks Kolarič. Obrež 34, lažja poškodba; Vlado Zupanič, Hajdina 40. lažia poškodba; Roman Ooaka. Vuzmetinci 22. lažia po.Skodba: Stanko Srdin- šek. Janški vrh 14. lažja po- .škodba: Ana Petek, cesta Olge Meglič 40. Ptuj. lažia poškod- ba: Ida Lah. Gradišče 10. la- žia Doškodba: Marija Munda. Trnovci 30. pri Tomažu, lažja po.škodba: Marija Flegar, Spodnji Velovlak 32. lažja no- škodba: Slavica Spendija. Sa- lovci 18. lažja poškodba: Te- rezija Rižnar, Strmec 3. lažja po.škodba; Janez Vogrinec. Pavlovski vrh 8. lažja poškod- ba; Franc Rojht, Rucmanci 23, lažja poškodba; Elizabeta Per- nat, Zgornje Jablane 29. lažja poškodba in Milan Vogrinec. Mihalovci 44, težje poškodbe. -FK- mesecev staro rešili iz Drave v Mariboru, ko je vanjo pad- la skupaj s svojo mamico dr. Marto Geč. Verjetno je ta nenavaden pa zato tem bolj tragičen dogodek ostal še mnogim v živem spominu, ko je 12. fe- bruarja 1966. leta na starem mariborskem mostu voznik osebnega avtomobila zavozil na pločnik, kjer je zadel ma- ter z otrokom v otroškem vo- zičku in obe zbil v globino oziroma v mrzle valove Dra- ve. Na prizorišču nesreče so se takoj našli reševalci. Med prvimi se je pognal v dero- če in mrzle valove Drave Adolf Ričnik, ki je rešil iz objema smrti malo Domini- ke, medtem ko sta Ferdo Gaiser in Štefan Ferk rešila njeno mater Marto. Obe so takoj odpeljali v mariborsko bolnišnico. Hčerka, ki na srečo ni dobila večjih po- škodb, je ostala živa, med- tem ko je njena mati po de- setih dnevih umrla. V Gorišnici smo se po na- ključju najprej srečali z ma- lo Dominiko, ko se je s tor- bico v roki pravkar vračala iz male šole. Na vprašanje, če je tu pri Gečevih, je od- govorila pritrdilno in že na- slednji trenutek odložila šolsko torbico ter pričela od- pirati vrata na dvorišče. Babica Marija in dedek Ivan sta rada pripovedovala o svoji vnukinji, le o nesreči nerada govorita in tedaj ji- ma vedno stopijo solze v oči. Bolj vesela postaneta, ko je govor o Dominiki, ki je za svoja leta zelo pametna, lah- ko bi dejali, resna. Povedala sta, da je Dominika kmalu po smrti njene matere prišla k njim v Gorišnico In da imata z njo veHko veselje, še posebno, ker je tako ubog- ljiva. Čeprav je te dni dopolnila šest let svojega življenja, bo v jeseni že pričela obiskovati redno šolo. Najbolj sta vese- la, da jo imajo ljudje radi. Dominike - se ob obletnicah njenega, lahko bi dejali dru- gega rojstva, ko so jo rešili iz Drave, vedno spomnijo rešitelji, ki so njo in njeno mater potegnili iz Drave. Po- gosto jo obišče tudi očka Mirko, ki živi v Mariboru. Tedaj vedno obiščeta z Do- miniko materin grob poln cvetja in zelenja na pokopa- lišču v Gorišnici. Dominika je sedaj že to- liko velika, da tudi ve, kako je zgubila svojo mamico, ki je ni nikoli poznala. V času, ko je umrla, je bila še pre- majhna, da bi se tega zave- dala. Svojo mamico pozna samo po fotografijah, ki so ostale kot nemi spomin ... O Dominiki smo se pozneje pogovarjali tudi z Dušanom Coklom, ravnateljem šole v Gorišnici. Med drugim je povedal, da je bila v mali šoli zelo pridna, da je kar izstopala od ostalih sošolcev s svojim znanjem, predvsem pa ubogljivostjo ter nadarje- nostjo. Zato se ni bilo težko odločiti, da jo skupaj s še nekaterimi predčasno vpišejo v redno šolo. Cez kakšno leto ali več bo verjetno že znala sama prebrati v časniku, kaj smo zapisali o njej, še po sebno, če se bo v šoli pridni učila, v kar pa ne dvomimo ' F. Hovnik Mala Dominika se je pravkar vrnila iz male šole ^NIK — ČETRTEK, 1. julij 1971 STRAN S ajbcr den bog daj no bote j flitip lepo pozdrovleni! Tak kak sem va.n to že na- L v zodjen rezervi,ramen 2 sen si orejšji t jedem na Jji nove moči nabira. Ve- (0 je za j zlo potrebno, da ■{lovik pri močeh, saj bi ' leliko drgačik pri lotih ^^itvah cem že dovno Jg pociitra. Pa da si ne bi ^jmo keri misla, da lehko ^ na morje brez penez! ^j krščeni diiši, mend se f^i, ke mo mogli meti za L hec pomalem vejkšo ak- Lfe) za peneze kak pa kajir prtlogo, ki si jo pač človiik je kre sebe na totoo dugo p nesiti. Ja, pa še to sen ipozoba povedati, ke sma nvija z Mico letos prvošči- jjvolo osvežiitve zokona lo- ti dopust. Najpret sem ho- I jas na morje, drugi tjeden ip-e una. U\ pa van naj opšen, kak tota moja rajža na morje (edala: Mica mi je duma spakirala pc; rukzok s suhimi klii- S, posušen in meson, tremi fI žgan.ce, trojnimi fri- mi gatami no z vsen drii- i, ke pač človik nuca. b mi ie držola še en no- li kak se moren obnošati t morji: »Ne pij, ne za- »vlaj preveč. letK) se ob- tor Pariza, ki dela reklamo za nove mo- ške kopalke. Gremo dale.« Do ptujskega železniiškega štacjuna me je na mopedi zaipela moj kolega Pepa. V naša oštariji sma malo pi-e- dugo tamkala no sma se zato dvakrat eden ovemi viin z jorka režala. Na srečo sma preštimatLa, ke sma ■ na mo- pedi frderbala samo auspuf, nojine kosti pa so ostale ce- le. Pepa me je na Ptuji spa- kira na cug. Lokomotiva si je nekak tak pela: »Stu huj- dičov žmetno vlečen, pš, uuu, pš, uuu.« Vete, pa je resen blo žmetno, saj ba na cugi toki dreng, ke sers moga du- go samo na eni nogi stoti, pa še na tisti nogi so mi vse kurečje oči pohodili. O^ Ptuja do Splita sen na cugi marsikaj doživeja. V enen vaigqni sen vida, kak se je šla ena skupina izletnikov ateke in mamice. To blo je vete tak po načeli »malo jas, malo ti«, v seksualni terminologiji pa toti zadevi »skup nski fu . . .fuu« — funt šterling je angleška valuta — orovimo, Ja pa še to van moren povedati, ke mi je že do Pragerskega nekšni hujdič tiste tri litre žganice vkra. Saj rečen, pri nas majo Ud- je še stalno preduge prste. Ali ie veste...? — v stari Spvarti so tu- di deklice »špartansko« vzgajali. To je bilo tudi z zakonom določero. Ko so deklice dopolnile sedmo le- to, so morale redno hoditi na javne vaje. Te vaje so obsegale: rokoborbo. teka- nje, skok v višino, metanje diska im kopja ter petje in plesanje kola. v Spliiti smo se spr-avld na lodjo, ki nas je tak po ma- len do Hvara zapelala. Na lodji sen meja provo pašo za oči. Ena skupina mlodih Nemkie je strosla s sebe vse obleke no je stalo na njih .samo za en kravati vredno- sti blaga Saj rečen, našo tekstilno industrijo more vrag vzeti, če se naše ženske tak skromno ob loči j o. Kdo smo se pelali mujmo enega otoka sen vida tudi eno »dalmatinsko limuzino«. Pa vete, kaj to je? To je provi osel s štirimi nogami, s kosmoto dlako no z vejki. mi viihami. Pravzaprav je to ena joko pametna živol. Vle- češ jo naprej, oa ti začne nazaj iti. — približno glih tak kak našo go?;podarstvo. .Ta. pa še neke vas moren pitati: »Je keri od vos že vi- da osla z viihami?« Vsi ke- ri ste ga vidli z viiham:, van moren povedati ke sen jas do zdaj še vsokega osla z očmi vida . . No vidite, prišli smo do osla, ki sen ga na Hvari tii- di jezda. O ten pa »i pri- šparajmo plac še za driigi tjeden, ko mo van opisa tii- di VSe driige dogodivščine z mojiih počitnic, ki s>o ble le- tos resen joko teresantne. Do tečas pa bote lepo po- zdrovleni no nasvideie drii- gi tjeden. Lepo vas pozdrov- la vaš prleški Lujs. — Cklirasel avsitrailski ken- guru je ViSok, ko se postavi pokonci, nekaj okrog ti^eh metrov, toda ko pride na svet, ni večji od ti-eh ceniLi- metrov. Tako bi kenguru- jev ega »novoirojenčka« z lahkoto spravili v škatlo za vžigalice. — Po nalogu britanskega muzeja je rentgemoiLog Peter Ga-aw preučeval mumifici- rana trupla egiipčansikih fa- raonov Tutankamoma m Ramsesa V., ki sita živela pred 3000 leti. Rentgenski posnetki so pokazali, da sita oba kralja bolehala na po- apnenju žil in umrla od sečnega infarkta. — Najdalj časa je v zgo- dovijnd vladal egipčanski fairaon-kralj Pepi II., in si- cer celih 94 let (od 2384— 2290 pr. n. š.). — Točno pred 84 leti so se naši zdravniki prvič se- znanili z m;kroskopom. Dok- tor Laza Lazarevič je v srb- skem- društvu zdravnikov pokazal svojim kolegom — zdravnikom, kako se pravil- no uporablja mikroskop v raz:skovalne namene. — 25-letni Francoz Ga- briel Mingeun spada med največje ljudi na svetu. V Franciji ni nobenega višje- ga od njega. Visok je 231 centimetrov, tehta oa 112 kilogramov. — V svetu na športnem polju dosegajo najrazličnej- še rekorde. V Franciji oa je pred leta dosežen rekord nenavadne vrste. Francoski bobnar Rei di Vei je udar- jal po bobnu sto ur. eno minuto in petnajst sekund. — Vsi vemo, da je Pariz glavno mesto Francije, med- tem ko trdijo, da je Pariz obenem »prestolnica« vra- čev, jasnovidcev in ast.'-olo- gov. V tem mestu jih ie o- krog 6000, od praznovemih ljudi pa letno po izjavah statistikov izvabijo nad 200 milijonov starih dinarjev. — Sladoled se je prvič v zgodovini pojavil na mizi rimskega imperatora Nero- na leta 62. Neron je ukazal, da r^aj pomešaj'^ sokove ra- znih plodov z medom in snegom in da naj to posla- stico servirajo v kelihih ali bokalih Sneg za ta slado- led, Drvi v zgodovini, so prinašali posebn^ tekači z znsneženih vrhov apeninskih olanin. Zanimivo je dejstvo, da je sladoled do zgornjih oodatkih »star« nekol ko več ko' mesto Ptuj. ali toč- neje. 1909 lei. — Kača ->ringla«. ki živi v Indiii in Južnr .\friki. le človeku zelo nevarna Zna- na je oo tem da svoio žr- tev lahko oslen: na daljavo rako ij? ?p n- soosobna br'^- Živo b:':ie k ?e ii pri- bliža na oet me*'-ov ie tako rpkoč mrtvo K^ča -ma v SD^.^^dhii čelius" noH iezikom posebne žleze brzcr^lke. ki br-zgaio strun na r>.menieno daljavo Ta strup oslepljuje m dela na bazi solzivca. Člo- vek n žival se oslepljena ne moreta braniti m kača ju kaj lahko ukroti. — Na svetu je mnogo vrst bolezni, k; so ".:aj čudne in jih niti ne moremo šteti nied bolezni. Taka je na primeir alergija, bolezen, ki človeka napravi sprejemlji- vega p določene faktorje, ki vplivajo od zunaj na nje- gov organizem. To spreje- manje bi lahko istoveMii s strahom, ki ga prav tako labko imeimjeimo alergija I>a bo pojem alergija jas- nejši, naj navedem nekaj priimerov: poznamo ljudi, ki ne morejo prenesti, da nek- do mečka papir ali prime sol. Ne morejo prenesti pi- ljenja žage in struženja do kovinskem predmetu, cvi- ljenja svedra pri vrtanju železa in tako dalje. Ko sli- šijo tailri ljudje omenjene tone ali vidijo, da nekdo opravlja njim »sovražno« delo, dobijo kurjo polt. lasje na glavi in dlake po telesu stopijo pokonci, poleg tega pa podzaYestno stisnejo zo- be in pesti ter začnejo drhte- ti po Vsem telesu. Tak člo- vek je torej alergičen ali neke vrste duševm bolnik. Najbolj nenavaden pojav alergije je ugotovljen ori Mariji Medičejski Dobivala je kurjo polt in postajala živčna, če ie zagledala vrt- nico, pa čeprav samo na sliki. — Največja nesreča 20. stoletja je bila epidemija gripe 1918.—1920 leta. zna- na ood imenom »španska gripa«. Od kod ' se je gripa razširila, ni znano, znano pa ie, da vsekakor ne iz Soanije. Ime ;e dobila ver- j^no zaradi tega. ker je njen izbruh prvi objavil španski tisk. Španska gr oa je prepotovala celo zemelj- sko oblo. Izjema so bili ne- kateri otoki Tihega oceana, otok sv. Helene in nekateri drugi manjši otoki. Za to boleznijo je zbolelo več ka- kor rx)l milijarde (po neka- terih trditvah celo 1,5 mi- lijarde), umrlo pa neka i več kot 20 milijonov ljudi -- Najdražje mleko do se- daj je — mišje. Rabili pa so ga sodelavci kolumbijske univer^ (ZDA), ki so pro- učevali im še proučujejo na- stanek i»i razvoj mlečnožlez- nega tumorja in raka na ženski mlečmi žlezi. Ta žle- za je. kot veste, sestavljena iz grozdastega eostocelične- ga tki''a, ki se oo obolenju močno razširi Z?nimivn je, d'-i ima samica miši enako ^:pstavino mleka kot doieča mati in zato je bilo nujno DOtrebno dobiti m šie mleko, da bi lahko ugotovili razvoj virusov v njem ir istočasno v mleku doiečih mater, obe- nem oa s pomočjo tega dra- gega mleka skorcentHrati zdravlo orot^ tumorju na doiki. Samo ?k(^r>' oodatek: da b' vr,ans'ven:ki lahko dob-li četrt litra m^š^e^a mleka so morali »oomolsti« dvajset tisoč mi.ijih samic, to oa je stalo okrog deset tisoč dolarjev. -FK- STRA)I 16 TEDNIK — ČETRTEK, 1. ju|., ^ AVTO POD VLAK v nedeljo, 27. junija se je na nezavarovanem železniškem prehodu pri železniški postaji Osluševci na cesti III. reda pri- petila prometna nesreča zara- di neupoštevanja prometnega znaka — stop. Voznik Jože Slavinec iz Mi- halovec pri Ivanjkovcih je pe- ljal s svojim osebnim avtomo- bilom iz Podgorc proti Oslu- ševcem. V avtomobilu je pe- ljal še Milana Vogrinca iz Mi- halovec, Janka Vogrinca iz Pavlovskega vrha, Franca Ma- rina iz Žerovinec ter Pera Zvaleka iz Ivankovec. Ko je peljal proti nezavarovane- mu prelazu v Oslu- ševcih je močno deževalo, pe na avtomobilu so bile i ne. Peljal je mimo znaka ST in se ni prepričal, če je žel niški ■ prelaz prost. Takrat pripeljal osebni vlak, ki je postajališču ustavljal. Vo! je vlak opazil, vendar ki zaviranju avtomobila ni mij več ustaviti. Lokomotiva jel dela v avto ter ga potiskala] progi v smeri Ormoža n« nletrov. j Pri nesreči so bili poškoj vani Janko Vogrinec in Fii Marin lažje, medtem kol Milan Vogrinec dobil težjel škodbe. Voznik je bil trea ji Avtomobil po nesreči TE DNI DOMA IN PO SVETU (Nadaljevanje s 1. stran'i) zunanje zadeve Mirkom Te- pavcem, pogovarjala pa sta se o mednarodnih vprašanjih in o dvostranskem sodelovanju. Posebno pozornost sta posveti- la dejavnosti neuvrščenih po konferenci v Lusaki. Sarin Ča- ka je sprejel tudi predsednik republike Tito. V Stockholmu sodijo ustašem v ponedeljek so v Stockhol- mu pričeli soditi ustaškim zlo- čincem, ki so sodelovali pri u- moru jugoslovanskega velepo- slanika na Švedsko Bram slanika na Švedskem. Na ' tožni klopi: morilca Miro Da' šič in Andjelko Brajkovii, sta 7. aprila vdrla v jngot vansko veleposlaništvo in A rinsko ubila veleposlanika f loviča ter Ante Stojanov, S nislav Miličevič in Lemo rinko. Tožilec je v uvodni beS' opozoril na veliko družhi nevarnost, ki jo povzroi' ljudje take vrste, podro^"' pa je opisal tudi priprave to nasilje in povezanost cev z napadalcema na jugo^' vanski konzulat v Gotehoti TEDNIK Izdaja Časopisni zavod Ptujski tednik Ptuj. Heroja Lacka 2. - Urejule urednlSk? odbor Odgovorni urednik le Anton Bauman. - ]a vsak četrtek, — Teko« raftun ori SDK Ptuj. »L 524-3-772. — Tiska ftasoplsno oodletle Mariborski tisk Maribor. Svetozarevska ulica