Štev. 12. Poitnlna platana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 20. marca 1924 Leto III, bbaja vsak četrtek popoldne. v slučaju praznika dan poprej Cena; e« mesce................Din. 4 ■a fietrt leta.................. .12 ** M l«ta....................... „24 Posamezna štev. stane 1 Din Uredništvo: Uabfjana, Kopitarjeva uf. 6/IH. Rokopisi se ne vračajo. Nefranklrana pisma s« ne sprejemajo. PRAVIC GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Inseratl. reklamacije in narod« nlna na upravo »Jugoslovanska tiskarna-, Koiportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Inseratl se računajo :: po dogovoru. :: Socialna politika. Ako sc kaj nepričakovanega ne zgodi, bi utegnili ’ naši državi dobiti kmalu nov režim, kojega naloga bo Popraviti najhujše napake sedanjega ter pripraviti tla Pametnejšo ureditev Jugoslavije, oziroma za nove Volitve. Cisto gotovo to še ni in morebiti se sedanjim vla-stodržccru posreči svoje dneve podaljšati. Toda banketi sedanje zločinske politike mora na-vsak način kmalu 1)riti. Za ta slučaj pa je misliti tudi na resor socialne Politike, ki je za nas delavce gotovo najvažnejši. Sedanji režim socialne politike ni samo zanemaril, u|upak jo naravnost zadušil. Že pod Žerjavom to mi-"'strstvo ni bilo .nič drugega kakor korito in sc je mesto s socialno zakonodajo pečalo s prehrano pasivnih kra-fcv, pri kateri morejo zasebniki in tudi minister, če hoče, Veliko zaslužiti. Saj nam je sedanji mnister za socialno J'°!itiko razložil, kako da je vsa prehrana samo sijajna ™PČija v prid bank. Nobena socialnopolitična akcija !vl' izšla iz tega ministrstva, odkar ga je zapustil Gostiu-e:ir- Pečalo se je samo z malenkostnimi birokratičnimi uredbami. Celo posredovanja pri velikih mezdnih sporih 'j' vršilo in trboveljska družba n. pr. je danes v naši “ržavi bolj mogočna nego celokupni ministrski svet ter Se Za naredbe vlade sploh nič več ne briga. Kako pa je Mac Donald na Angleškem zaključil s*rajk pristaniških delavcev ? Pristaniških delavcev na Angleškem je 120.000. Vsak °d njih na dan prenese iz ladje in na ladjo do 100 ton a" 1000 melerskih centov. Delodajalci, oziroma lastniki 'Hacinov pa so si izmislili, da so slabe razmere in ll()teli delavcem 2 šilinga ali okoli 150 kron na dan od »lače odtrgati. To kljub temu, da so leta 192.3. imeli 'ustniki -i50 milijonov dohodkov več nego leta 1022. Delavci so stopili v štrajk. Katina raditcalska jugoslovanska vlada bi bila go-°.V(> akcijski družbi na ljubo poslala nad delavce polivk) in vojaštvo ter eventualno vojake komandirala na “elo v pristaniščih, delavske voditelje pa seveda po-ŽDr,a» da se štrajk zlomi. Kaj pa je naredila angleška vlada ? Najprej je odbila sodno preiskavo (seveda ne po podkupljenih, re-^tnovskih sodnikih, katerih na Angleškem sploh ni) z .la‘°go, da ima točno ugotoviti, kdo ima prav. Sodišče u Po noč in dan trajajočem delu ugotovilo, da imajo vci prav in da je imela družba v pretečenem po- bi ostali dalje v štrajku, nakar bi seveda ti morali takoj kapitulirati, lu res so na to lastniki v eni minuti kapitulirali. To je država, ki razume svoje socialne dolžnosti! Zdaj pa poglejte pri nas, kjer je vlada s celim svojim aparatom od ministra pa do sodnika in orožnika stala v službi privatne družbe, da uduši mezdno gibanje rudarstva ! Kadar dobimo novo vlado, smatramo mi, da ima ena jnenih prvih skrbi biti: »Mujenje vseh izjemnih postav /oper delavce, oziroma delavske stranke in organizacije in pa reorganizacija ministrstva za socialno politiko, da bo res vršilo socialno-zakonodajne posle v modernem demokratičnem duhu. Izvede pa naj : 1. organizacijo delavskih zbornic kot zakonodajno vplivne stanovske korporacije : 2. obratne gospodarske svete in kontrolo nad kapitalistično proizvodnjo ; 3. pripravi naj splošno socialno zavarovanje celokupnega prebivalstva države. slov •So nem letu 60 milijard naših kron dobička. Kapitalisti seveda trdili, da ta dobiček ni plod delavskega tru-. ampak njihovega kapitala, in so sklenili, da vztra-IilJ° dalje. da, tliš, Nato je Mac Donald sklenil, da prevzame vsa skla- Politični pregled. V inozemstvu. Bolgarija je zaprla kakih 500 komitašev, ki so se pripravljali, da letošnjo pomlad napravijo svoj roparski pohod na našo državo. To je storila sedanja buržujska Bolgarija le pod pritiskom velesil. V Grčiji so homatije vedno večje. Nova republikanska vlada je samo orodje generalov, ki hočejo takoj proglasiti republiko, brez glasovanja. Baje bo nova vlada to tudi izvedla. V Angliji je poslanec delavske stranke stavil zakonski predlog o zavarovanju delavcev. Po tem zakonu bi imel vsak delavec zasiguran obstoj zase in družino. Delavski minister Shaw'je ob tej priliki imel sijajen govor v katerem je slikal grdobije modernega suženjstva in sijajno utemeljeval upravičenost predloga. Ker pa je že vnaprej konservativna stranka dvignila silen protest proti sprejetju tega zakona in delavska stranka ni hotela izzvati vladne krize, predlog ni bil dan na glasovanje. Mussolini vodi volitve z ognjem in mečem. Zraven si pa skuša tudi v zunanji politiki utrditi stališče. Pa ga je Francija prav imenitno potegnila in se približala Angliji. Tudi barantanje med Italijo in Rumunijo je preknjeno. Zdi se, da imajo tudi tam pametnejše diplomate kot pri nas. ea v upravo država, da najame delavce v svojo služ- ! Francoski senat in iih plačuje, kakor zahtevajo, napram lastnikom pa ! je sprejel predlog, da ne sme biti člau zbornice ali se- ■ nat;> nihče, kedor je predsednik, ravnatelj ali član upravnega odbora kakega podjetja, ki ima kako pogodbo z državo ali dobiva državno podporo. Med šeststo po-; slan ti iti tristo senatorji jih je sedaj 300, ki bodo vsled tega sklepa morali pustiti mandate. Pri nas pa vsak 1 bJlgrajski trgovec in bankir mora biti najmanj poslanec, j da mu podjetje »uspeva«. Italija. Volilni boj je hud : en socialistični kandidat je bil ! že ubit. Ubili so ga seveda fašisti. Vloženih je bilo skupno 138 kandidatnih list s 1354 kandidati : poslanskih ; mest je 535. Slovenci vodijo priprave za volitve z ne-i verjetno spretnostjo in žilavostjo. Irditio je upati, da bo-| do dobro uveljavili svoje glasove. Svetovni kongres pravoslavnih cerkva. »Pragcr Presse« poroča po vesteh iz Moskve, da namerava ruska pravoslavna cerkev leta 1925 sklicati svetovni cerkveni kongres, ki se že nad 1000 lot ni sešel. Povabili bodo zastopnike cerkva v Carigradu, Jeruzalemu, Aleksandriji in Antijohiji. Kongres se bo vršil v Carigradu ali v Moskvi hi bo v prvi vrsti razpravljal o vprašanju, kako ustaviti nadaljno razpadanje pravoslavne ruske cerkve in kako doseči čim tesnejšo zvezo vseh pravoslavnih cerkva. Pri nas »Avtonomisti« in »Murska Straža« sta si podala roko in si obljubila, da se bosta vzajemno borila proti SLS za človečanstvo. Koroški Slovenci so zopet v volilnem boju. Deželna vlada koroška je namreč razpisala občinske volitve za dne 6. aprila 1924. Koroška slovenska stranka že poziva svoje volilce naj gredo v vseh občinah volit njene kandidate. V parlamentu je vse mirno odkar je g. Predavec odšel iz Belgrada. Radikali so si oddahnili, ker radicevci svoj odhod v Belgrad zavlačujejo. Predavec se je peljal na Dunaj poročat Radiču, kako je v Belgradu opravil. Radič napoveduje, da bo po volitvah domov prišel. Pohvalil je g. Predavca in se je izjavil zato, da gredo radičevci v Belgrad. Invalidski zakon bi bil zopet rad odložil g. Pašič. Pa mu je na najvišjem mestu spodletelo in tako je bil zakon predložen skupščini. Oblastne volitve je sklenila vlada izvesti v aprilu. Seveda se sliši ta sklep vlade kot kaka smešnica za april, kajti sedanja vlada se prav dobro zaveda, da v aprilu najbrže ona ne bo nič več »izvajala«, pa vendar so taki sklepi veden opomin, da moramo biti pripravljeni. M- Do$to]cvskij (Dalje.) Mlada žena. , »Življenje moje !« zašepeče Ordinov. ki mu je raz-,,/^nost zamrežila oči in mu vzela sapo. »Hrepenenj ‘n°ie... ti!« zašepeče on, ne vedoč, kaj govori, str r,azilmevajoc besed, niti samega sebe, tresoč se od On • ’ t*a ki z enim samim dihom razdrl ves čar. vso bi,0jnost in s tem vse, kar se je z njim godilo in kar je •’w,°k(>li njega in kar je poprej smatral za neresnico : čutil s fazni je, kakor da je nekje daleč ! »Ne vem, jaz te ne Je ‘tlriem, jaz sem pozabil, kaj si mi rekla, vsa pamet ' v meni ugasnila čutim samo srcu... o ti moja raljiC;i !« vjj -/das ga je izdajal od razburjenja. Ona se je pri-lt !a vedno krepkeje, vedno topleje, vedno bolj žarko 55g letT|u. Tedaj se on dvigne, opojen in nesposoben, da sre?? da^e Premaguje, kakor da je izgubil moč vsled se t? in 1>acte na kolena pred njo. Razburjenje in ihtenje ^ ltr8a naposled iz njegovih prsi in ga obvlada vsega jr| 'Tl °d nikdar občutenega navdušenja zadrhti njegov tre*~* Prihajal globoko iz notranjosti kakor glas Soče se žice. l^jKdo s' *■' ■ Kje si ti bila ? Odkod prihajaš ? Iz sanie V1eljCS S1 pr*^a k meni? To so vse kakor Ule n moreni verjeti, da si ti resnično živa ! Nikar vsc i C Jira^aj • • • dovoli mi govoriti, da ti povem vse, si tj' ‘ ‘' 'Kl/- sem že davno hotel govoriti s teboj... kdo Pov‘eVeselie ni°ie, Povej mi ? Kako si našla moje srce ? ^Zti-T ,ni’ S0 m' davna sestra? Kje si bila »rej ?-3-’ Pr‘poveduj mi o sebi, pripoveduj mi, kje si hočemKe':i’ ^ s’ tam ijubila ? Pripoveduj mi vse, vse H to ° tebi vcdeti! Kje je tvoja domovina ? Ali je ktfo j*,11! ne^)n kakor pri nas ? Kdo je tam bil poleg tebe. L' Je ljubil pred menoj ? H konm te je tvoje srce najprej vleklo ? Ali si poznala svojo mamico in ali te je ona božala in negovala kot otroka, ali si odrastla kakor jaz med tujci ? Povej mi, ali si vedno bila taka ? Pripoveduj mi o svojih sanjah in željah in o tem, kaj se je uresničilo in kaj se ni. Pripoveduj mi vse... Kdo je bil prvi, ki je z ljubeznijo osvojil tvojo dekliško srce m zakaj si ga njemu podarila ? Povej mi, kaj naj jaz za to dam ... za tebe ? Povej mi, ljubezen moja, srce moje, sestrica moja, povej mi. s čim mi je mogoče zaslužiti tvoje srce ?« (ilas ga je izdal in on spusti glavo na njene prsi. Toda ko je spet pogledal, se strese od strahu : Jekate-riita je sedela bleda ko mrlič in nepremično na postelji, njene oči so ukočeno gledale s praznim pogledom čezenj v zrak in samo ustnice so se ji tresle v nemi, neizrekljivi bolečini. Počasi se ona dvigne, omahne par korakov od postelje in se zgrudi pred staro svetniško podobo. Zdelo se je, da pada v nezavest. Ordinov jo dvigne, jo odnese na svojo posteljo in ostane pri njej nagnjen nad njo v strahu, brez dihanja. Za hip odpre ona oči, sc premakne, kakor da se hoče naslohiU na komolec, pogleda z nemirnim pogledom po sobi, pogleda njega in otiplje njegovo roko. Potegne ga bliže k sebi, ustnice so se ii premikale, kakor bi hotela nekaj povedati, toda ni mogla spraviti glasu iz sebe. Nazaduje trpko zaihti. Zamrmrala je nekaj besed, toda ihtenje jih je pretrgalo in tidušilo glas. Ko je zopet dvignila glavo, pogleda Ordinova s takim obupom, da se je on, ki je ni mogel razumeti, nagne niže k njej, da se izgubi niti enega glasu z njenih ustnic. Naposled zasliši, kako ona jasno šepeče : »Jaz sem izgubljena, upropastili so me. jaz sem propadla !« Ordinov naglo dvigne, glavo in jo pogleda zaprepaden. Podla, strašna misel ga prešine. Tudi Jekaterina opazi, da se njegov obraz vidoma krči v bolan izraz. »Da-! Propala!« vsklikne ona. »Hudoben človek me je zapeljal : on, on je, ki me je upropastil !... Jaz sem mu prodala svojo dušo... Zakaj, o zakaj si ti govoril o mamici! Zakaj si me moral na to spomniti ? Naj ti Bog... naj ti Bog oprosti!...« In ona je tiho jokala. Srce je Ordinovu tako silno tolklo, da bi mu skoro počilo od bolesti. »On pravi,« zašepeta ona skrivnostno, zadržujoč sapo, »on pravi, da bo, ako umre, prišel po mojo grešno dušo... A zdaj me muči in mi čita iz svojih knjig... Tam, tam. to je njegova knjiga ! Tam ! On pravi, da sem napravila smrtni greh. — Olej ,tam leži njegova knjiga, glej. — —« In ona pokaže z grozo na velik zvezek. Ordinov ni opazil, kako je ona prišla v njegovo sobo. On vzame knjigo mehanično v roke, bila je ena izmed onih knjig starovercev, ki so bogato okrašene s slikami, kakršne je on že preje večkrat videl tupatam. Toda on je bi! nesposoben, da bi vso pozornost obrnil kam drugam. Mehko jo objame in ji začne govoriti in jo miriti : »Ne misli na to, pusti zdaj to... Tebe so mučili in strašili... jaz sem tu pri tebi... Odpočij si pri meni. ljubezen moja, luč moja !« »Ti še ne veš ničesar ! ničesar !« Ona zopet sklene svoje roke. — »Jaz sem vedno taka! ... Vedno se bojim ! Toda ti. ne, nikar me ne muči, nikar me ne muči !...« »Jaz potem grem k njemu !« nadaljuje ona čez en trenutek. »Pogosto me on pregovori samo z besedo, dru-gikrati pa vzame knjigo, največjo in čita pred menoj, čita tako stroge besede in polne groženj! ne vem, kaj je to in vrli tega ne razumem vsake besede, toda takrat se me loteva tak strah, in ko slišim njegov glas, se mi zdi da ne govori on, nego nekdo drugi, ki ni mehkega srca in ki mi neutrudljivo trga srce, tako da postaja moja beda še večja nego je bila moja bo! v začetku !« (Dalje prihodnjič.) Tedenske vesti. Koliko stane predsednik vlade ? Po novem državnem proračunu in po uradniškem j zakonu dobiva na leto naš predsednik vlade te-le svote : j plače 120.000 dinarjev, poslanske dnevnice znašajo J 108.00 din., posebni dodatek 126.000 din., dodatek 60.000 j din., cigarete 36.000 din., avtomobili 100.000 din. Vsega skupaj torej 450 tisoč dinarjev, odnosno 37.000 din. mesečno. Razen tega ima letos predsednik vlade vedno na razpolago dlspozicijski fond v iznosu 800.000 din. in sicer tako, da se mora polovica izplačati v frankih, kar ! znaša za predsedništvo vlade 2,390.000 din. Ta ravno- j kar omenjeni kredit in še drugi krediti notranjega mini- j strstva niso podvrženi nobeni kontroli. Protestni shod zaradi brezposelnosti in draginje v Belgradu. Dne 9. t. ms so sklicali bančni, industrijski in tr- j govski uradniki v Belgradu protestni shod zaradi brez- j poselnosti in draginje. Razni govorniki so osvetili polo- j žaj in naglašali, da znaša v letošnjem proračunu postav- j ka za brezposelnost 400.000 Din. a brezposelnih je že ! sedaj do 100.000 oseb. Sprejeta je bila resolucija, ki po- i živa vlado, skupščino in ministrstvo za socialno politi- j ko, da nemudoma ukrenejo potrebne odredbe proti brezposelnosti in draginji. Kot primerna sredstva smatra resolucija : osnuje naj se odbor, ki bo kontroliral reduciranje uradnikov ; nameščanje inozemccv se sme vršiti le i v sporazumu z delavsko zbornico in pristojnimi organi- j zacijami; brezposelni dobivajo državno podporo v iz- j meri življenjskega minima : po vseh zasebnih podjetjih se za uradništvo strogo izvede 7-urni delavnik, za delavstvo pa 8-urni ; po vseh važnejših krajih sc ustanove brezplačna prenočišča za dopotovale brezposelne urad- j nike in delavec event. za tiste, ki nimajo stanovanja ; ■ nad zasebnimi trgovskimi šolami se mora uvesti naj- i strožje nadzorstvo glede števila učencev, sprejemnih po- j gojev, pouka in izdajanja diplom ; v kontrolo se mora j pritegniti tudi zastopnik Saveza bančnih, trgovskih in ; industrijskih uradnikov. Končno zahteva resolucija ener- j gično intervencijo državnih oblasti za pobijanje draginje. I ! Viljem Bukšeg t. j V sanatoriju na Brestovcu je umrl dne 10. marca j voditelj hrvatskih socialnih demokratov, bivši minister za prehrano, predsednik »Saveza grafičnih radnika« in ' generalni direktor »Osrednjega urada za zavarovanje delavcev Viljem Bukšeg. Rojen je bil 28. nov. 1874. Normalko je dovršil v Zagrebu, nakar se je posvetil ; tipografiji. Kot tak je mnogo popotoval in sicer po Avstriji, Mažarski, Nemčiji, Belgiji in Švici. Vodil je delj časa kot vnet organizator strokovno delavsko gibanje in je nastopal kot delavski delegat na raznih mednarodnih socialističnih kongresih v Belgiji, Nemčiji, Franciji in v Londonu. Bolezen si je nakopal za časa vojne in je služil skoro več čas kot domobranec. Ob prevratu je bil član Narodnega veča, v katerem je marljivo sodeloval. V začasnem parlamentu je v demokratskosociali-stični koaliciji prevzel ministrstvo za prehrano. Ljubljanski komunisti »o zopet izgubili glavo. Komaj so nastopili eno pot z ostalimi tovariši v občinskem svetu, že jih zopet nekaj ščiplje in grize in jim ne da miru. Menda bo treba zopet kakega kola po njihovi glavi, da se jim zopet posveti. Buržuji in kapitalisti ljubljanski se že vesele, da ni enotnosti v vrstah delovnega ljudstva. Devetkrat dvojčke je rodila neka žena v Nemčiji. Nedavno sta bila rojena deveta dva. o. M. Usojeno plačilo. »Prosim, gospod inženir, če bi mi za nekaj odstotkov zvišali mesečno plačo ? Saj veste, kako je, družino imam...« »Zvišali ? Ne, na to ni misliti, ni mogoče. Zakaj ste se pa ženili ? Saj sem vas svaril.« i France je bil tiho in ni vedel, kaj bi mu odvrnil. »Kakor si kdo postelje, tako spi. Ni čudno, da se občina pritožuje, da mora rediti toliko revežev, za katere bi pa morala skrbeti tovarna.« In še nekako zmagoslavno je dostavil : »Saj sem vam pravil.« France je zopet molčal in povesil glavo. »Če težko shajate, pojdite drugam delat !« »Toda, gospod...« »Ne mislim, da bi šli iz tovarne, ne ! Pojdite k pečem, tam je zaslužek boljši. Res je treba bolj delati, a primeroma tudi zaslužite skoraj še enkrat toliko. In sedaj bi ravno enega moža rabil tam. V prihodnjem mesecu vas kar lahko predstavim, sicer bom pa videl, kako bo... Drugega vam ne morem svetovati.« France se je poklonil in šel. Ostal pa je še nadalje vratar, še teden dni. Bil je predzadnji dan v mesecu. Proti poldnevu je prišel po cesti mimo tovarne mlad mož, zavil proti vratarjevi hišici, nekoliko postal pred njo in vstopil. Pozdravil je Franceta in ga prosil, kje dobi inženirja Trev-na. France ga je peljal v pisarno. Kakih pet minut pozneje je odhajal tujec zopet iz pisarne in se veselo smehljal pred se, skoro škodoželjno pokimal Francetu v pozdrav in odšel po cesti. Ko je bila ura dvanajst in je odhajal inženir Trcvn iz pisarne, je pristopil k Francetu in dejal: »Kakor ste želeli, France, dobili ste boljšo službo pri martlnski peči. V Njnjorku je palača z 22 nadstropji, kjer stanuje preko .4000 oseb. Hišni posestnik izdaja dnevnik za svoje najemnike in podnajemnike. Tam ima ena hiša svoj dnevnik, vsi slovenski delavci pa nimamo nobenega. Sestanek kraljev. Letošnje poletje se bodo v Londonu sestali angleški. španski, rumunski, italijanski in jugoslovanski kralj. Največja pekarna na svetu je v Ameriki. V tej pekarni se bo izpeklo vsa- ' ko leto 300 milijonov kruhov. To je nekako 800 tisoč I na dan. | Najmanjši narodič na svetu. Sovjetska vaJda je dala izvesti ljudsko štetje nia- j lih plemen, ki so na skrajnem severu evropske Rusije in v Sibiriji. Pri tem se je pokazalo, da šteje neko pleme, ki prebiva v dolini reke Usure, takozv. Soloncl, samo petnajst duš. V celem je v severni Rusiji 85 naro- j dičev, o katerih šteje največ Kumguzi 8846 duš. O. M. i Zgled delavcev. j Vstalo je jutro in se odelo v zarjo prihajajočega solnca, ki je že obsijalo sive skale vrh gore. Kot bi glo- ! boko v smrekov gozd zbežal mrak, je budila celo doli- j no žarka svetloba in kakor umito je bilo modro nebo. j Mir je še počival nad trgom. Nad tovarno se ni vla- ' čii sajasti dim, mrtvi so stali črnogledi, visoki dimniki, najmanjšega ropota ni bilo čuti izza tovarniške ograje. Tudi okrog nizkih hiš je segal ta mir, vse drugačen kot druge dneve, ne ona grobna tišina, ki zaide ob delavni- i kih med te hiše. Zaškripala so vežna vrata tu in tam, vmes pa so se čuli posamezni glasovi. Pred vrati so postajali po- j samezniki, nato pa zavili od hiš na glavno cesto, ki je j kmalu oživela od vrvenja in srečavanja. V gručah po | trije, štirje, so šli možje. Njihovi obrazi niso bili tako j vsakdanji, zginil je mrki pogled, črnih lis, ki so se poznale po gubah že cel teden, ni bilo zaslediti. Postarni j možje so hodili posamezno ; zrli so v tla kakor po- i greznjeni v misli; prehitevale pa so jih mladenke, ki ’ so se glasno pomenkovale, včasih pritajeno smehljaje in že brzele dalje. i/, * * Med temi gručami je šel tudi Pogorec. Ni imel družbe, sam je bil in bi mu tudi ne bilo ljubo, če bi se mu j kdo pridružil. V svoje misli je bil zatopljen, še potrkava- j nje malega zvona iz trškega zvonika ni motilo njegovih j prazničnih misli. Ni vedel prav, kam bi šel ; le tega se je zavedal, da hoče ta dan preživeti zase, ko je preživel šest dni v tovarni, več za druge kot zase. Prišel je do cerkve, ko je ravno odzvonilo. Namenil se je bil že doma k svojim drugom v gostilno, kamor je navadno zahajal ob nedeljah in praznikih, da bi tam utopil nevoljo celega tedna v kozarcu vina. Že po poti pa je sklenil, da danes ne gre v gostilno. Pred cerkvijo je postal, kakor bi hotel še enkrat pomisliti, kam bi j šel : nato pa zavil proti cerkvenim vratom in vstopil, j »Zgled delavcev, tako moremo imenovati svetega j Jožefa, tudi sveta Cerkev ga tako kliče. Le poglejmo : njegovo življenje malo bliže in videli bomo, kako resnično zasluži ta častni naslov.« Tako je govoril duhovnik na prižnici, ko je vstopil Pogorec. Nekaj obrazov se je radovedno ozrlo na zakasnelega prišleca. »Tam v daljnem judovskem mestecu je živel, njegovega imena niso poznali izven ozkih galilejskih mej, samotno je bival v svoji hišici. Ni poznal razkošja in bogastva, njegovemu srcu je bilo tuje ono hlepenje po Na vaše mesto pa pride ta človek, ki je bil prej pri meni ; pa je bil zadovoljen še z manjšo plačo kot jo imate vi.« Franceta je to zadelo. Ni mislil, da se bo v resnici tako zgodilo, tudi želel ni. Sam je dobro vedel, da je preslabega zdravja za naporno delo. Vendar se je tiho uda). Doma ga je žena potolažila in France je res že upal. da se bo sčasoma tudi privadil... * * Ni še minulo pol leta od tega, ko je nekega dne klenkal v trškem zvoniku zvon... Ljudje so stikali glave in govorili, da je umrl France Podlogar. »Kdo bi mislil, da ga bo tako hitro pobralo, škoda ga je, izvrsten človek je bik« »Le verjemi mi, takega dela ni bil navajen in to ga je spravilo.« »Uboga žena in otroka.« »Menda sta se nekaj sprla z inženirjem, kakor sem slišal.« »Čudno, pa pravijo, da je sam šel delat k pečem.« »Bomo šli k pogrebu ?« »Seveda, saj ga bodo z godbo pokopali, ker je bil že toliko časa pri tovarni. In res se je pomikal dva dni nato dolg sprevod skozi trg, mimo tovarne na pokopališče. Pri sprevodu je igrala godba, pred krsto so nosili dva venca. Na prvem je bil napis : Umrlemu drugu — tovariši, na drugem pa : Zvestemu služabniku — predstojništvo podjetja L I. Za krsto je šla vdova in bližnji sorodniki, dalje njegovi prijatelji, med njimi tudi inženir Trevn v fraku in cilidrom v rokah, na katerih je nosil črne glace rokavice. »Zares lep pogreb je imel,« je rekla soseda Ko-macovka, ko sta šli z Ančko zadnji s pokopališča. Anka ni odgovorila. Kaj naj bi rekla ? Ko je mož še živel, ko zlatu, oni demon, ki iz človeka ustvarja grabežljivo zver, kateri je zlat novec več kot srce sozemljana, sočloveka. Dan na dan ga je čakalo delo, ni poznal hrupnih zabav, ni poznal sveta razen Egipta in mesta Jeruzalema, kamor se je napotil vsako leto, da zadosti Mojzesovi postavi. Komaj se zasveti dan, žc je pri delu, njegove roke so žuljave, njegovo življenje ni praznik. In kaj ga podpira pri tem delu ? Gotovo milost ! Ve, da ne dela m to domovino, ve, da bo ta njegov požrtvovalni in tihi trud povrnjen... Življenju preprostega delavca je bilo podobno njegovo življenje, življenje polno požrtvovalnosti in ljubezni iz luči vere. Zato je v to tiho življenje sijalo obilo sreče — Bog sam.« Pogorec je sledil govornikovim besedam in bolj bolj so zašle njegove misli v davnino... v judovsko deželo je poromal v duhu, kjer je zrl v delavnici svojega patrona ... Spomnil se je slike, ki je visela nad njegovo posteljo... Noč je nad tiho puščavo, groza gleda iz teme ka; kor bi se plazile skrivnostne pošasti za daljnimi sencaii" 'na obzorju. Le visoke luči na nebu migljajo mirno in prijazno nad popotnim možem, ki vodi na povodcu tovorno živinče in se od časa do časa ozira s skrbnih1 očesom na ženo, ki sedi na živinčetu in rahlo objema v naročju Dete. Sklonjen gre popotnik, opira sc z desnico na palico. Včasih s paznirn očesom premotri okolico, na njegovem obrazu odseva tiha radost in veliko hrepenenje, kot bi prav nič ne čutil utrujenosti. In velik leV< ki je sledil nočnim potnikom ob strani, se umika za skalo, bliskajoče oči šakalov tonejo v temo ... Tako mu je vstala pred očmi slika, kakor bi i° gledal doma, prav taka, v lesenem in zaprašenem okvirih Duhovnik je končal govor in množica se je sklonila k molitvi... 4: # Na večer so se ljudje vračali v trg s sprehodov-Zopet je postalo živahno v trgu, hrup po gostilnah gla^ nejši. Na cesto je lila skozi okna v velikih pravokotnikih svetloba prvih svetilk. Pogorec je šel v tovarno na večerno službo. Bil J* sam s svojimi mislimi, v katerih ni bilo one trpkosti kot navadno, kadar je hodil isto pot... »O, kako brezuspešen bi bil naš trud, če bi *e nam tudi izpod težkih kladiv, ki jih vihtimo dan na dni1' zabliskalo suho zlato, če bi pa naša duša ostala prazna in ne bi upali na plačilo Večne ljubezni. Koliko ob«P3 bi se zbudilo v naših srcih ob bridkih dnevih, če nam nC bi kot svetilniki ob poti svetili zgledi požrtvovalnosti '!l ljubezni iz luči vere...« Žumer Srečko : Bodimo Krekova! Prvega junija praznujemo tridesetletnico sdhnt,J.* kršč. soc. delavstva. Trideset let je minulo, odkar le naš prvi klicar, nepozabni dr. Krek dvignil svoj K133 delavstvu in ga pričel zbirati v skupno fronto. Zakaj je apeliral na delavstvo in ga silil v lasti'1 organizacijo ? Zato, ker je videl brezsrčno izmozgava-nej vseh delavnih slojev. Videl neprestano trpljenje družinskih očetov, ki so od ranega jutra do poznega večera trdo delali za svoj vsakdanji kruh. Videl je gnezda n*3' lih otročičev, ki so po cel dan odpirali lačne kljunČk ter komaj čakali, da jim prinese oče sad celodnevnega trpljenja. Trpljenje in revščina v brezkončnost... Vse to je videl naš dr. Krek. Ali ker ni imel samo oči, ampak tudi srce, je zaklical vsem delavcem-organizirajte se ! V skupnosti boste dosegli to, kar va111 odjedajo drugi ! To je bil apel moža, ki je delal in čutil z ljudstvotfr V organizaciji delovnega ljudstva je videl rešitev dr"' žabnega reda. On ni pričakoval zboljšanja razmer P je zvečer prihajal vedno utrujen in počitka željan domo ' se ni nihče zmenil zanj. Ko sta šli v trgu mimo gostih • je Komacovka videla skoro v vsaki gostilni nekaj P° grebcev, ki so šli pit pogrebščino. Ko je prišla Anka domov, sc je trudna sesedla. dela je otročje oči, ki so vpraševale skozi solze : ma, kedaj se vrne ata ? Ata ! Mama, lačen !« %| ===== vetnu delu. Od moža do moža naj gre naša organizacij- ; CtFUŽlSŠiS Sli rilClllSŠSCO zavest. Strnimo naše vrste v nepremagljivo arnut- S *to delavnega ljudstva. Svesti si bodimo, da kar bomo j Mborili sami, to bomo tudi imeli. Ob naši tridesetletnici j ^kažimo, da smo Krekovci in da Krekovci hočemo i »stati. delavstvo. Prejeli smo sledeči komunike : Na poziv Zveze in- j uustrijcev se je dne 10. t. m. vršila v prostorih Zveze j vlada varala, je nastal silen hrup v dvorani. Poslanci Jugoslovanskega kluba so klicali ministru : Varali ste uboge železničarje, osleparili ste jih za stare pravice in za nove. Poslanec Žebot razvije veliki Jankovičev Proglas na slovenske železničarje z dne 31. avgusta i 1923. Okoli klopi Jugoslovanskega kluba je nastala velika gneča. Radikali so hoteli Žebotu iztrgati plakat. Žebot, Vesenjak, Kulovec in ostali poslanci opozicije so končno potisnili vladne poslance v stran. Žebot in Vesenjak kličeta : To je jasen dokaz, da Pašičeva vlada vara in ta proglas je dokaz, kako ste ogoljufali uboge železničarje. Oglejte si ga ! Avstrijske zvezne železnice. Iz govora predsednika avstr, zveznih železnic podajamo številke, ki osvetljujejo finančno stanje železnic. Leto 1923 je prineslo 2500 milijard dohodkov in zahtevalo 3500 milijard izdatkov, da je znašal primanjkljaj okroglih 1000 milijard. Deficit ni mogoče znižati samo z manjšimi izdatki, ampak so potrebni tudi večji dohodki. Zato se bodo zvišali za 1. 1924 dohodki za 275 milijard, in sicer se je zvišala tovorna tarifa za 10%, kar znači 16.000kratno predvojno tarifo, in osebna za 30 % Streitoima zveza. 3a*mi nameščenci. Odbora -»Organizacije javnih nameščencev, somi- i i konferenca predstavnikov industrije v Sloveniji in za- _ ! stopnikov Trboveljske premogokopne družbe. Konferen- ! na 9200kratno predvojno ceno. Lanski deficit se bo le-j ci je prisostvoval rudarski glavar inž. V. Strgar. Raz- i tos znižal približno za 600 milijard na 450 milijard, od- j pravo je vodil član predsedništva Centrale industrijskih | korporacij g. dr. F. VVindischer. — Konferenca se je sklicala z namenom, da sc končno rešijo vprašanja, ki so v zvezi s stavko rudarjev v letu 1923., ki je povzro- jienikov SLS in »Strokovne zveze javnih nameščencev« j ~.ja ~e ponovne diskusije v javnosti. Na konferenci so dne 22. februarja t. 1. odposlala »Jugoslovanskemu j pre(jstavriiki industrije povdarjali opasno krizo, ki tačas lubu v Beogradu« prošnjo, da se v smislu novega za- j ogroja vse industrijsko delo, in so se odločno izjavili *°na o civilnih uradnikih in drugih državnih uslužben- . , nnvjS;n1ui mezd rudnriev. kakor nroti noclra- tako proti povišanju mezd rudarjev, kakor proti podražitvi premoga. Eno kot drugo bi moralo imeti posledice, kojih naša industrija ne bi prebolela. Vsled tega so izrekli željo, da se najde druga put, ki more ustreči položaju. Eksekittiva Upravnega sveta Trboveljske premo- , . - —..........——— ------- - — - . . ; gokopne družbe se je nato posvetovala ter je po g. di- ()jnina v kronah naj se prevede v dinarje in «. da se ru>ktorju R. Skubecu podala kratko izjavo, ki v bistvu vsi civilni uradniki in drugi državni uslužbenci pravilno , flbsega te dc Cev 1. sedaj normirane draginjske doklade nikakor ne *nižajo, 2. od 1. aprila t. 1. dalje izplačajo glasom tega Zakona predvidene plače, stanarine, doklade za otroke 'n draginjske doklade najmanj v sedaj normirani višini, 3- ukine vsako maksimiranje draginjskih doklad, 4. po- nosno na 650 milijard, ker bo treba plače zopet zvišati Predsednik je mnenja, da bo mogoče doseči ravnotežje, ako plače ne bo treba ponovno dvigati. ! obsega te določbe : Družba bo svojim rudniškim delavcem izreden pri-priznanje povečane delovoljnosti enkraten izreden prispevek, ki znaša za delavce I. kategorije 1000 K (250 Din.), v 11. kategoriji 800 K (200 Din.), v III. in IV. kate v celoti nekaj nad 8,000.000 K, to je 2,000.000 Din., se izvrši ob prvem izplačilu mezd v mesecu aprilu 1924, Konferenca je vzela to izjavo na znanje, nakar je predsedujoči s kratkim pozdravom sejo zaključil. Vsi listi so gornji komunike objavili brez pripombe. Tako torej! To naj bo izpolnitev sklepa narodne skupščine ? Vsi slovenski kapitalisti so se oficielno le Uvršče v pripadajoče kategorije, skupine in stopnje. Glede pristopa k »Strokovni zvezi javnih nameščen-Ccv« opozarjamo na notice, ki so bile objavljene v »Pra-yici« št. 5. z dne 31. januarja in št. 6 z dne 7. februarja • >n vas vnovič vabimo k pristopu. Rudaril. Zveza rudarjev Trbovlje. II. redni letni občni zbor strokovne zveze rudarjev se vrši dne 6. aprila t. I. v taj-aištvu na Vodah Loke 253. Začetek ob 10. uri dopoldne. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo “tagajnika. 4. Odobritev rač. zaključka. 5. Volitev načelstva. nadzorstva in strokovnega odbora. 6. Slučajnosti. Ce bi- ob napovedani uri občni zbor ne bil sklep-Jcn, se vrši čez pol ure nov občni zbor z istim dnevnim e^oni o Ti vsakem Številu navzočih. Za načelstvo Keše, 1. r. ' Načelstvo strok, zveze rudarjev poživlja tem potom vse skupine in plačllnice, da takoj izvedejo nabiral-1,0 akcijo za tov. delavce na Jesenicah. Nabrani denar naj pošlje na tajništvo strok, zveze rudarjev ali pa 2? Strok, zvezo tov. delavcev Ljubljana, Stari trg 2/1. °variši, pokažimo svojo zavednost! Načestvo JSZR. j Društvo diplomiranih babic v Sloveniji.j . Naši tarifi ostanejo isti kakor lani, četudi je vse ! 3ri>go dražje. Občni zbor 18. febr. je tako sklenil. Ker : ....... , , . mnoge članice izgubile listek o tarifi, in je prav, čc j zu:Pet obravnavali krivice, ki jih prizadeva vlada ubogim železničarjem. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril posl. Žebot in zlasti povdarjal : Zavarovanje za slučaj nezgode naših rudarjev v Sloveniji je bilo od ujedinjenja sem poverjeno splošnemu zavodu za zavarovanje delavcev t. j. začasni zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljani. Po objavi zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. V. 1922 so prešli vsi posli, kakor tudi imovina prej-navedenega zavarovalnega zavoda v delokrog osrednje-I ga urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagre-! bti je plačeval rente onim rudarjem, ki so postali one-j sposobljeni pred 1. VII. 1922. Onim rudarjem pa, koji so ! se ponesrečili po tem datumu, osrednji urad za zavaro- goriji 600 K (150 Din.). Izplačilo tega prispevka, ki znaša j vanje delavcev ni priznal rente, vsled česar je ministrski svet, sklicujoč se na predpis odstavka 2 paragr. 211 za-j kona o zavarovanju delavcev, na svoji seji dne 2. VII. i 1922 izdal pod štev. 4881 naslednje rešenje : »Z ozirom na to, da je stopil zakon o zavarovanju j delavcev z dne 14. V. 1922 tako hitro v veljavo, se na i podlagi paragr. 211 spojitev blagajn, rud. bratskih sklad-1 nic za pomoč v slučaju bolezni ali smrti v celi kralje-pridrnžili trboveljskim čifutom in krijejo s svojo stanov- ; vini z splošnim delavskim zavarovanjem odgodi do 1. sko organizacijo orgije, ki jih počenja ta nezaslišana j Vil. 1925 in odstopi v poslovanje rudarskim oblastim družba z rudarskimi trpini. Gornja izjava bije v obraz : po odredbah rudarskih zakonov.« autoriteti parlamenta, ministra in vlade. In nihče se ne j Proti temu rešenju ministrskega sveta je vložil gane ! Res je, denar sveta vladar! O stvari bomo seve- j osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu pod da še govorili. Tovarišem pa naj bo gornji oglas nov j štev. 2155 z dne 27. I. 1923 na državni svet pritožbo, opomin, da se moremo zanašati le na moč svoje organi- j Iz obrazloženega izhaja, da onesposobljeni rudarji zacije. Kjer gre za naše pravice tudi državna sila i v Sloveniji po 1. juliju 1922 niso dobivali rent od osred- odpove. i njega urada za zavarovanje delavcev. Da pa osnespo-| sobljeni rudarji v Sloveniji ne bi ostali brez vsakih ma-i terijelnih podpor, so izdajale blagajne bratskih skladnic, j glasom izvestila, ki sem ga dobil od ministrstva za šume j i rude z aktom štev. 4984 z dne 13. VI. podpore v iz-Za železničarje. | nosu koje so predpisane z zakonom o zavarovanju de- V narodni skupščini so v četrtek dne 13. marca j lavcev. Istotako je po prednjem izvestilu ministrstva za Prometna zveza. l'di drugi zvedo za naš honorar, ga objavljamo. Za babično pomoč (1 ali 2 obiska pred in 9-dnevna ?Anrl)a po '°istvu) Pečajo ubožni 100 Din. (v Ljubljani Oin.), bolje preskrbljeni 200 Din. (400 Din.), predli 400 Din. (800 Din.). V navzočnosti zdravnika se toča dvojni, pri dvojčkih poldrugi honorar. Nadaljni J* (nad navadno 9-dnevno oskrbo) po 15 Din. Nočni oiski se plačajo vedno posebej po 20 Din. (od 8. ure yečer do 6. zjutraj). Posebna postrežba : nočna 75 Din., an in noč 125 Din. (3 ure odmora vmes). Pomoč pri Peracijah 200 Din. Potnina (pri razdalji nad 2 km) od n 0'nutra poti 6 Din. Naročene babice, ki jih pa potem j kličejo, imajo pravico do odškodnine (poln honorar). W Van^e drugih poslov, kakor strokovne pomoči keT^je. ribanje, kuhanje itd.), je babicam prepovedano, r bi se vsled nevarnosti nesnage lahko prigodilo za-' l|i>!jenje. tio ■ ^ deželni porodnišnici se je baje zadnji čas nevarni dUl^c.*ra'° 8 porodnic. Ali ni dosti osobja, ali to osobje stv 0sti snažno ? Vodstvo bo gotovo s pomočjo zdrav-Ije ,n°Ka odseka znalo varnost porodnic v prihodnje bo-tiste darovati, vendar pa je ta dogodek dober nauk za Dri h M rac^ govore o pomanjkljivi pazljivosti ali snagi °abicah izven bolnice, tiaj n'ce> M žele objaviti kakšen dopis v »Pravici«, p . 8a Pošljejo na našo tajnico (ga. Vorina, babica Sv. lra c. 95). 8. {e[ 'a^en razglas okraj, glavarstva v Ljubljani (z dne *toe J*’ 85/Z, na vsa županstva ljubljanske oko- °bve hi k° služi za zg*6d vsem ol ^a to po občini razglasi zajedno ®redrasr °m’ da se sedai izKovori, češ da je babica s^Čaj Č’ ne .*,0<^0 jemali več na znanje in se bo vsak Dri PorJer kaka ne'zPrašana oseba hotela pomagati t-j bazensko zasledovala. Dr. Ferjančič, s. r. ^hviške IT le.na^ občni zbor odločno odklonil zahtevo ^ Zava aga^ne> k* hoče, da znižamo honorar za nje-rovance, je soglasno siklenil, da priporočamo Železničarjem v Sloveniji in Hrvatski se godi večja krivica nego onim v Srbiji. Vlada ni varala samo v Srbiji železniških delavcev, temveč posebno v Mariboru, v Ljubljani, Sarajevu, Zagrebu in drugih prečanskih krajih. Sedanji režim vara železničarje na veliko. Tako plačuje vlada železničarje, ki so od prevrata izvrševali šume i rude — v svrho, da bi rudarji v Sloveniji za slu-! čaj nezgode ne ostali nezavarovani — izdal gosp, ml-| nister za šume i rude rudarskemu glavarstvu v Ljub-i ljani naredbo, glasom koje imajo blagajne bratskih sklad-: nic vršiti začasno zavarovanje rudarjev v Sloveniji za ! slučaj nezgode in da odmerjajo rente po zakonu o zaščiti , delavcev in da morejo v to svrho tudi vporabljati da-i jatve podjetij v Sloveniji za pokritje teh efektivnih iz-\ datkov a na račun dajatev zavarovanja v nezgodi. Na naravnost junaške čine za rešitev naše domovine, Kakor ' ta način se bo postopalo tako dolgo, da se to vprašanje v Nišu, tako so tudi v Mariboru in drugih krajih Slove- , ne ho definitivno spravilo z dnevnega reda. nije pred volitvami Pašičevi agenti obetali, da bo radikalna vlada zvišala penzije in doklade in je celo za nazaj obljubila nagrado in cenejša živila in podpore, a so vse skupaj samo grde prevare. Minister Peleš je povedal, da je poslal nekemu konztimii v Studencih 75 tisoč Din. Poslanec Žebot pravi, da ta zadruga ne obstoja, ampak jo je predstavljal Nahtigal, ki je bil nemčur. komunist, socialist, demokrat i te prireditve, in sedaj radikal. Dr. Jankovič je 13. junija poslal brzojav- 1 o ko, da bo s 1. oktobrom 1923 vlada zvišala plače želez- ! Sneberje Zadobrova, ničarjem. Govornik pokaže original telegrama. Tri pre- j Dramatični odsek tukajšnje podružnice Krekove vare za slovenske železničarje so ta razglas vlade in j mladine, uprizori v nedeljo dne 23. III. 1924, ob 4. uri Jankovičeva obljuba ob prevzemu Južne železnice. V j popoldan narodno petdejansko igro »Divji lovec«. Vabi- Prosveta. Krekova mladina v Ljubljani priredi v nedeljo dne 30. t. m. priljubljeno ljudsko igro »Pod vaškim znamenjem« v 4. dejanjih. Upamo, da se vsi prijatelji delavske mladine sigurno udele- tein razglasu (govornik ga pokaže ministru) sta ministrski svet in dr. Jankovič posebej, obljubila plače po novem zakonu in ohranitev vseh starih pravic. Pa zopet sama prevara. (Medklic Vesenjaka : Dr. Jankovič je mislil na zboljšanje svoje plače). Vlada ni držala ne ene obljube, ampak je oropala železničarje še starih pravic. Minister Kojič je v zadnji seji finančnega odbora trdil, da ne more plačevati Južnih železničarjev po novem, ker ni zakonite podlage. To ne drži. V veljavi je še vedno zakonit dogovor med državo in Južno železnico, da se morajo avtomatično zvišati plače Južnim železničarjem, kadar se iste zvišajo državnim. A vlada se ne drži niti svojih oficielnili obljub, niti zakona, niti dogovorov. Že tri predujme dolguje država Južnim železničarjem. Radi teh prevar in radi neznosne bede, v katero je zabredlo železničarstvo, nima prav nobenega zaupanja do vlade g. Pašiča. Po govoru poslanca Žebota je minister dr. Kojič mo tukajšnje delavstvo in prijatelje delavske mladine. Za naše socialne razmere velikega pomena so sledeče knjige : Narodnogospodarski eseji. Spisal dr. A. Gosar. Pisatelj nam v kratkih in jedrnatih stavkih opisuje delo in podlago za pravično ureditev gospodarskega življenja, mednarodnega gospodarstva in glavne panoge narodnega gospodarstva. Cena Din. 6.—. Gospodarska geografija. Sestavil profesor dr. Vinko Šarabon. Cena vezani knjigi Din. 48.—. Za vsakega delavca, obrtnika, trgovca in politika je knjiga velevažna in potrebna. Slovenci. Zemljepisni, zgodovinski, politični, kulturni, gospo- darski in socialni pregled. Napisal Erjavec. Cena Din. skušal odgovoriti poslancu. Ko je skušal na točne očitke : 60.—. Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljub-odgovoriti in je v imenu vlade odklonil očitek, da je i ljani, Dopisi. Huda jama pri Laškem. Gospodje uradniki tukajšnje Trboveljske se že pripravljajo na občinske volitve. Občina Sv. Krištof ima zdaj 20 odbornikov SLS in 4 samostojneže ali kaj so že, a nobenega pristnega demokrata Žerjavovega kalibra Zato so laški gospodje centralisti poverili rudniškega manipulanta Goloba, da pobira podpise že zdaj, ker dobro vedo, da v resnem času pred volitvami ne dobijo bedakov za svojo listo. Svetujemo omenjenemu Golobu in demokratom, da že sedaj pri podpisih in potem ob volitvah nastopajo s svojim pravim imenom. Zadnjič so se sramovali svojega imena ter se skrivali za neko kmečko gospodarsko stranko. Vsi delavci vemo in čutimo, da so ravno demokrati ali nekdanji liberalci kot zastopniki kapitala največji sovražniki delavskega napredka. Poizvedeli bomo natanko, kako Golob manipulira s podpisi. [ l Črna. Spet po dolgem molčanju se oglasimo v našem glasilu, da pokažemo, da tukaj v Črni ni še vse pod rdečo firmo socialistov, kakor se na splošno misli, samo bolj zaspani in pa krotki smo. Imamo sicer skupino Strokovne zveze rudarjev, ki pa žalibog v pretečenem letu ni skoraj nič delovala. Vzrok je bil ta, ker nismo imeli svoje sobe in ker se je stari odbor premalo brigal za skupino.. Pa mislimo, da bo v prihodnje boljše, ker smo dobili sobo skupno z Prosvetnim društvom pri g. Drofelniku. Tu bodeta vsako nedeljo tajnik in pa blagajnik, od 11. do 12 ure uradovala. Člani naj pridejo tedaj plačevat prispevke in pa poizvedovat, kar se tiče drugih stvari in zadev. Občni zbor se je vršil dne 9. 3. 1924. Izvolil se jc sledeči odbor : predsednik Kere Martin, tajnik Struga Gregor, bkigajnik Rožanc Jožes, pregledovalca računov Mokne Lorene in Muškat Franc. Upamo. da bo novi odl>or deloval za rast in blagor skupine. Hrastnik. Narodnjaki so pridno na delu z veselicami za narodni dom. Konzorcij bo kupil g. Hochbauer veliki cekar, da bo v predpustni sezoni zbiral po veselicah darove za stavbo. Eden njihovih somišljenikov mu je dal na neki veselici celih 25 para, ker se je že naveličal Hoch-baurove nadloge. Zdaj pa le cekar na ramo dokler ie še čas. Drobiž. Inserirajte v „PRflVI6I!“j ... _, j Kapital in kapitalizem. NI je hujše zamenjave dveh pojmov kakor zamenjava pojma »kapital« in »kapitalizem«. Kolikokrat boš naletel v družbi na akademično naobražene tovariše z doktorskimi naslovi, vodeče važne javne posle, ki ne poznajo razločbe med »kapitalom« in »kapitalizmom«. »Kapitalizem« se nikakor nc krije s pojmom »kapital«, še manj seveda s pojmom »premoženje«. Kaj pa torej je kapitalizem ? On je najčistejši nauk militarizma, gole sebičnosti, življenjska smer, ki ne pozna nobenih drugih vprašanj več. kakor; koliko stane to ? Koliko Vam donaša trgovina ? Najvišje dobro in glavni življenjski cilj kapitalizma je kolikor mogoče veliko bogastvo na zemeljskih dobrinah, bogastvo v znamenju denarja zlate in papirnate valute. Bogastvo denarja radi denarja samega, pridobitev bogastva na denarju brez ozira na božji zakon, da je treba najprej ljubiti Boga radi Njega samega, nato pa bližnjega kakor samega sebe radi Boga. »Kapitalizem« je neomejeno pridobivanje po lastni podjetnosti za zasebne namene. Za splošnost skrbi in pridobiva kapitalizem samo v toliko, v kolikor si s tem zagotovi še večje zasebne dohodke na škodo neposedujočih stanov. Zoper ta kapitalizem se bore krščanske delavske strokovne organizacije. Ne bore pa se proti kapitalu, ki ni tudi radi kapitala samega, ki ni tu zato, da bi si usužnjil delo živih ljudi zato, da bi se množil kapital, dočim bi vrednost in dostojanstvenost človeka padala. Kapital je bil na svetu in bo. Ali obstoja v denarju, ali v čem drugem, je stranskega pomena. Glavno je, da kapital služi delu t. j., da delo pospešuje in povzdiguje nad vrednost navadnega stroja, ne pa da jc tako kot danes : človek, živ človek, božji otrok, ki Ima poleg telesa neuinrjoeo dušo, človek, podoba obličja božjega od Boga, ta človek je na svetu radi kapitala zato, da se kapital množi, da kapital ljudi poživinjuje in spravlja pod vrednost najgujus-nejšega črva. To. da mora človek služiti kapitalu, mesto kapital človeku — to je kapitalizem. In zoper tega gre naš boj, v katerega vabimo glasom resolucije V. kat. shoda celokupno slovensko inteligenco. »Naprejevi« raztresene!. Sodrug »Naprej« od 28. febr. t. !.. št. 16. priobčuje seznani političnih organizacij SS.1 in KDZ (kmetsko-delavska zveza) o drugi polovici leta 1923. Iz seznama je razvidno, da šteje takozvana Bernotova socialistična skupina 31, odnosno 32 političnih organizacij, ki so štele preteklega leta v juliju 1075. v avgustu 750, v septembru 770, v oktobru «18, v novembru 835 in v decembru 878 rednih članov ; 32. organizacija je centrala. V oklepaju jo nazove sodrug »Naprej« — raztreseni... Naj misli kdo o Bernotovcih kar hoče, eno je gotovo : Odkritosrčni so ! Sicer centrale ne bi imenovali raztrešenci ! 7a pouk in zabavo. Ženske razbojnice. V noči od srede na četrtek se je v Berlinu prvič zgodilo, da so ženske nastopile kot razbojnice. Nekaj po polnoči sc je vračal 50-leten delavec iz mesta v svoje stanovanjc v okolico. Na nekem ovinku ga je začelo nemilo pretepati 6 žensk tako močno, da je padel na tla. Ker pa se je bližal voz, so razbojnice zbežale. Napa-denca so peljali v bolnišnico. 13 Slovencev ponesrečilo v ameriškem rudniku. Clevelandsko »Glasilo K. S. K. Jeduote« z dne 13. t. m. poroča o veliki rudniški nesreči, ki je zahtevala tudi 13 slovenskih žrtev in več Hrvatov. Milfordski rudnik v Crosbyju, Minn., je 5. t. m. popoldne nenadoma zalila voda. ker se je v bližnjem močvirnem jezeru udrlo dno. Tla je tvoril večinoma svinec. Tačas je delalo v rovu 48 rudarjev, 7 od teh je stalo blizu lestve ob izhodu in ti so se pravočasno rešili. Vsi drugi so utonili. Med ponesrečenci so bili tudi Slovenci in Hrvati in sicer : Frank Zajc, Anton Slak, John Minarič. (Mlinarič ali Majnarič), Mihael Bižal, John Jaklič, Peter Magdič, George Hočevar, Martin Valenčič, Mike Thomas (Tomec), John Mavrič, Joe Hrovatin in John Hlačar ; poleg tega Nick Radič, po rodu Hrvat. Med rešenimi sta bila dva Slovenca : Frank Hrovatin ml. (njegov oče je utonil) in Mike Zakotnik, j Da ni dolgčas ! malomeščanski buržuaziji. ji poskrbe vsake kvatre za kake novice o atentatih. Pretekli teden je bil že ubit predsednik bolgarske vlade Cankov in njegova vlada je padla. Izkazalo se je, da vse skupaj ni nič res. Za pouk in zabave. Iz Suhomllnovih spominov. Suhomlinov je bil ruski vojni minister za časa zadnjega carja, Nikolaja H. Njegovi spomlui vsebujejo veliko zanimivega o ruskem častniškem zboru. Dve anekdoti bomo povedali : Gardisti so jahali mimo stanovanja divizijskega generala kneza Galicina. Častnik pa ni jahal tam, kjer bi bil moral. Galicin je gledal skoz okno, je mislil da je častnik neki grof Tolstoj — sorodnik velikega Tolstoja —, in je dal Tolstoja zapreti. Iz zapora mu je pa grof pisal. da ni niti on niti njegov vod jahal mimo knezovega stanovanja. Nakar je Galicinu zapovedal : »Grof Tolstoj potrebuje v zaporu družbe, in mu mora delati družbo tisti častnik, ki je jahal mirno mojega stanovanja!« * * * General Diresen je nadzoroval polk huzarjev. Videl je vojaka, ki je imel vse nohte zgrizene, in je rekel poveljujočemu častniku : »Tale mož ima nohte rad. Ukažite. da si morajo vsi vojaki Vašega oddelka porezati nohte, in dajte mu jih, da jih bo pojedel !« Tole bi bilo dobro povedati tudi marsikomu drugemu ; zlasti, če opravlja ta pose! v družbi, ki nima nohtov tako rada. Dobil, kar je iskal. Znameniti angleški zvezdoznanec Robert Bali je obedoval z več tovariši v gostilni. Po obedu je poklical gostilničarko in ji je rekel : »Draga mamica ! Povedal Vam bom nekaj iz zvezdoznanstva. Ali ste že slišali, da .se v šestindvajset tisoč letih vse spet ponovi, da bomo na primer čez šestindvajset tisoč let vsi mi spet tukaj, z Vami vred, da bomo ravno to jedli kakor danes in ravno to govorili ? Vidite, tako bo. Zato Vas prosim, da mam naš današnji račun rajši napišete, ga bomo pa po šestindvajset tisoč letih poravnali.« »Prav, prav,« je odvrnila gostilničarka in se je smejala. »Rada počakam. Saj sem sedaj tudi že čakala. Gotovo sc spomnite, da ste bili danes pred šestindvajset tisoč leti tudi pri meni in da niste plačali. Zato Vas prosim, poravnajte stari dolg. današnje kosilo mi boste pa ostali dolžni.« Bali je ugriznil v jabolko, se je tudi smejal in je dejal : »No. bomo pa plačali. Še dobro, da obresti niste t zahtevali.« Borza. i Vrednost denarja na zagrebški borz} dne 13. IH. 1924. Za 1 italj. liro v čeku Din. 3.43™—3.46™. .. 1 italj. liro v gotovini Din. 3.40 —3.43. j ., 1 funt šterling Din. 349—352. ! .. 1 dolar v čeku Din. 80.90— 81.90. ., 1 dolar v gotovini Din. 79.62K-- S0.(>2^. j 1 sranc. frank Din. 3.43—3.48. .. 1 češko krono Din. 2.34™—2.37™. 10.000 nem. avstr, kron 11.45—11.65. .. I švic. frank Din. 14.05—14.10. i Skrivalnica. v fiat m % . - JŽijgg JO, Kje je hribolazec ? i Založništva zastopstvo pisalnih stroje'' Underivood n nadalje karbon papirja, pisalnih trakov zajvse sisteine-Mali ročni „UNDERWOOD“ v kovčeku, praktičen & potovanje. — ..UNDERVVOOD", Zagreb, Mesnička ul.1 OD HIŠE DO HIŠE gre glas o izvrstni kakovosti MILA „GAZELA“ ki se odlikuje po svoji izdatnosti In obilnih penah. ~ ^ Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je edin; slovenski zavarovalni zavod, ki zavaruje proti p°' žarnim škodam poslopji, premičnina in poljske pridelaj'' Sprejema življenska zavarovanja v vseh kombinaciji PAPIR ss**** •••*•• o ••••• ••*•• • ssRsn • pismeni, uradni, risalni, ovoj11' l/Vj poslovne, šolske, noteze, šolske zvez^' fVllI J umetniške razglednice iti drugo " kupite najbolje v papirni trgovini IVAN GAJŠEK, Ljubljana, Sv. Petra c. št> VSAK CLAN KONZUMA dobi najboljšo postrežbo v gostilni svoje zadruge Kongresni trg 2. Poskusi! Ne bo ti žal! Izdaja konzorcij. Kuhinja izborna, — cene nizke. Abonenti dobe znižane cene. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Poskusi! Ne ho ti žal! m Odgovorni urednik Dr. Andrej Gos**