818. štev.
Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka „Bodeče Neže".
Ji\
„DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah lil praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo „BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „Dan“ s prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 FT; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1*50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno 1*90 K. — Naročnina se pošilja upravnišlvu.	'	:r.
Telefon številka 118.	n:
i^jjnLgiijsasssiSiiBsi
V Ljubljani, nedelja dne 22. marea 1914.
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža
Leto 111.
Posainezra itev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno ? toliko posamezna	»Bodeče	Neže".	:
Uredništvo hi upravništvo:
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6>
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranklrana pisma ao ne sprejemajo, rokopisi se na vračajo. Za oglasa’ sc plača: potit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana by zahvale rrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po*' k: pust. — Za odgovor Je priložiti znamko. :tsf
Ruski strah.
Za mejami takozvanih evropskih velesil .se je pojavil grozen strah. Vstal je mož velikan, oborožen od glave do nog. Široka njegova postava je zakrila vse vzhodno obzorje, njegova kučma sega do oblakov, srep pogled ne obeta nič dobrega. Zatrepetali so pred njim vsi, ki so sc prej iz njega norčevali.
Pripovedovali so že dolgo o njem: imenovali so ga panslavizem in so svarili Evropo pred njegovo močjo. In se ni dal motiti: njegova natura je medvedja in da rad mir — ako ga drugi ne dražijo.
Res v njegov brlog ga niso šli motit, ker niso imeli poguma — pač -Ra tlražili od daleč. Celo leto umi* i" iP13- so Ka izzivali. In je . V^adnje ie nemški kancler napovedal dvoboj med german-. Ivom m slovanstvom. Silni mož za mejo je to čul, toda ni se mu mudilo. Tudi lija Muromec je dolgo ležal, predno je prišel njegov čas.
Ker pa so razni germančki trobili in trobili ter mu niso pustili niti mirnega zimskega spanja, je stopil na mejo in se pokazal.
O, jej, kak strah je prelete! celo Evropo.
»Jaz sem pripravljen«, je rekel oboroženi velikan«, »kaj pa hočete?«
Takrat so zatrepetali vsi, ki šo imeli slabo vest.
Gotovo ljudje so hoteli vedeti, če misli Rusija resno in so dobili razne odgovore. Sazonov je rekel, da ni nič Inidega — ampak, da se v Rusiji oborožujejo samo za to, ker se obo-rožu je jo drugod.
Obenem pa so prišle v svet knjige, ki govore o ogromnem ruskem bogastvu ... Rusija ima mnogo vojakov (Sazonov je rekel, da si Rusi ro^w° ,:)rivošoijo ta luksus, ker se jim £to 2,500.000 novih dr-.' (J 0V•) Rusija ima mnogo denar-1" 'Khr je za vojno važna stvar!), J<usija je notranje močna. Zato je nastal tak strah. Rusija dela poskusno mobilizacijo: 1,400.000 vojakov bo ua nogah. Ta »šala« bo stala 105 milijonov.
Stvar postaja resna. Najbolj se le ustrašila teh dogodkov Avstrija — dasi je bila napetost pravzaprav med Rusijo in Nemčijo.
Strah ima velike oči. To velja tudi o politiki. Tako so se pojavili te dni glasovi, da hoče Rusiia Avctriin raz««. O stvari so
Za Avstrijo so seveda taki glasovi neprijetni — tembolj, ker vladalo v njeni notranjosti obupne razmere.
Parlament je šel domov, nastopu ie 9 14. Z njim si hoče vlada po-
magati do rekrutov in do 350 milijonov posojila.
Na vzhodni meji smo imeli dva veleizdajalska -procesa: v Marmaroš-Si^etu in v Lvovu. Ukrajinci nastopajo čimdalje bolj za svoje pravice
— Rumunci so na strani Rusije.
V Trstu sc bije boj za Rcvoltello, Italijani zahtevajo univerzo — boj za pomorsko obal na Hrvaškem postaja čim dalje bolj nevaren. Časi so resni
— in ne obetajo mirnih dni].
Štajersko.
Nemci med seboj. Opetovano smo že poročali, da je izvolitev Aus-kobskega podžupanom v Gradcu, dala nemškim klerikalcem znamenje k zelo neprisiljeni gonji, ki pa ne ob-rodeva nikakih pričakovanih sadov, pač pa postaja klerikalcem samim najbolj nevarna. S klerikalno gonjo se je v Gradcu zanetil razredni boi, ki jemlje vedno širše dimenzije in je pripravil tla že celo novi stranki, oni »stalno plačanih«. Pripravljalni odbor te stranke, je sklical za minolo sredo v Gradcu velikanski shod, ki se ga je udeležilo 2500 do 3000 zborovalcev vseh vrst »stalno plačanih«, v svrno ustanovitve novega, nemškega političnega društva. Zborovanje je bilo mestoma skrajno burno, zlasti še, ko so prešli nekateri govorniki na gonje od strani klerikalcev (Hagenholer) in nemškonacionalcev napram »stalno plačanim«. Tudi na naslov nemškega veleposestva (grof Lamberg) so letele prav debele. Sprejet je bil predlog za takojšnjo ustanovitev organizacije« »stalno plačanih«. Nemški klerikalci, kojim vstajajo na vseh straneh .strahovi, seveda pričenjajo sedaj hinavsko zavijati oči.
Maribor. (Peli bodo.) Dne 21. junija letos nameravajo prirediti naši spodnještajerski renegati v Mariboru petje »nemške« pevske zveze. Nam je to prav; imeli bomo zopet priliko. Videti poc teli »pevcev«, ko se bodo valjali po predpisih nemške kulture po cestah — v lastnem blatu. Policaji bodo seveda morali biti omenjenega dne »usmiljeni samaritani« in tolažniki bratov sv. Urha, kot n. pr. pred dvema letoma, ko so še naslednjega dne morali po cestah in mestnih parkih pobirati zaostale in na prostem zaspale nemške junake.
Celje. (Pod voz je padel.) Ko se je 17. t. m. peljal hlapec Fran Črc-pinšek posetnika Malina proti domu, so se mu izven mesta splašili konji, in pričeli v divjem diru noreti proti Spod. Hotinji. Ker so Črepinšeka koneeno popolnoma zapustile moči, je padel raz voz in prišel popolnoma pod kolesa, pri čemur mu je bila desna noga docela zdrobljena. Črepinšeka so prepeljali v tukajšnjo bol-
nico. Konja so ustavili kmetje in delavci.
Maribor. (Ali res?) Več učencev tukajšnjih nemških šol in zavodov nam je pravilo, da je naučna oblast prepovedala — popevanje nemške »Wacht ain Rhein.« Kdaj in kako je na vsetn resnice — se bo še pokazalo. Za enkrat pa dvomimo, da bi si bila naučna oblast drznila priti na dan s tako prepovedjo, ker bi v slučaju resnosti, naši »nemški« špisarji kaj takega gotovo ne trpeli mirno-dušno.
Popravek. V četrtkovi številki našega lista bi se moralo v prvi notici pravilno glasiti (16 vrsta od zgoraj) najprimitivnejše in ne najmero-dajnejše teptanje državljanskih pravic.
asfi&LiuffiiEEsga
Odgovorni urednik RadlvoJ Korene. Lasi in tisk »Učiteljske Tiskarno".
Goriško.
Goriški kapucinarji so poslali »Goriškemu listu« nekako reakcijo, ki pa tako smrdi po meniških kutah, da le neradi odgovarjamo tej lažnjivi klošterski modrosti. Toda v imenu resnice smo pripravljeni prenesti tudi ta kapucinarski smrad. Za danes bodi povedano, da naj se »velečastiti očetje« (njihovo »očetovstvo« je pač malo časti vredno!) dobro pripravi-' jo na »take predrznosti«, ki bodo prinesle na dan marsikaj, kar bo zanimalo ne samo celo javnost, ampak tudi »našo posvetno in cerkveno gosposko«. Pa tudi o »kulfurni in slovenski stvari« ne bomo molčali. O »krščanskem in koritarskem delu« goriških kapucinarjev bomo pa napisali celo knjigo, katero bo moral odobriti celo škofijski ordinarijat. Goriško ljudstvo ni več tako zaslepljeno, da bi se dalo ša^tanaprej varati od hlinjene svetosti bradatih »dvoživ-ccv«, ki so se prilepit z vseli krajev, da se gostijo z žulji vbogega goriške-ga kmeta. Povedali bomo golo resnico, ne bomo pa ničesar »reformirali«, ker vemo, da kapucinarji ne sprejmejo nobene »reformacije« niti iz Rima. Na svidenje!
Tržič. (Laški fanatizem.) Tudi »Piccolo« sc zanima za našega sodnika dr. Gradnika. Sicer ni nobena čast, ako »Piccolo« počasti koga s kakšno notico, vendar mu moramo topot povedati, da se za njegovo pi-sarenje ne zmeni dosti dr. Gradnik. Kakor znano, je prišel dr. Gradnik le začasno nadomestovati vpokoje-nega sodnika. Ker pa laški fanatizem nikdar ne more mirovati, hujska pioti event. nastavljenju slovenskega soumka. ^Njegovemu tržiškenni dopisniku pa priporočamo pamet, si-cci bomo obelodanili neko njegovo temno čednost, ki gotovo ne dela časti laški kulturi.
Laško časopisje Iz kraljestva prinaša dolge članke o slovanskih »provokacijah« proti Jugoslovanom. Dobro bi bilo, da se avstrijske obla-
LISTEK
M. ZEVAKOj
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
(Dalje.)
Toda to misel je zavračal z nekakšnim gnevom, osredotočajc ves ko*01’ sv°jega uma na eno samo toč-
Ivana je v hudi nevarnosti!
Treba jo je poiskati, oteti jo in ji povrniti s stoterno srečo vse, kar je pretrpela!...
Kakšna bo ta sreča? Kaj mu je storiti? Ali se bo izkušal ločiti od Diane Francoske? Vse to mu je vrvelo po glavi, toda venomer se je vračal k misli:
»Najprej jo moram najti!...«
In tako je pridirjal do svojega dvorca, kjer ga je čakal Pardajan.
Vitez je bil prečni to noč v ne-I*01' .. in razburjenosti, ki ga ie presenečala. Izkušal se je potolažiti s šalami m se pOSniehovati samemu sebi; toda razdražil se je le še bolj. Poizkusil ie zaspati v naslanjaču, a kakor hitro je sedel, ga je vrgla na noge potieba, korakati semtertja.
L Zakaj je odšel maršal? Kje je bil? Morda je jahal samo na izprc-hod, da potolaži svoje umevno razburjenje. Pardajan je vedel z goto-
vostjo le eno: kadar se vrne maršal, se izproži med njima strašno vprašanje o ulogi, ki jo je igral v vsej tej zgodbi njegov oče, stari Pardajan.
Vitez se je spominjal dobro očetovih pripovesti. Vedel je, da je prinesel stari Pardajan otroka nazaj in da je podaril materi ugrabljenega deteta dragocen prstan z demantom ...
I oda vse to je bilo le nezadostna opravičba, in sirovo, strašno dejstvo, da je zakrivilo ugrabljenje male Luj-ze Ivani de Pjen šestnajst let neizmernega trpljenja, ki niti zdaj še ni bilo končano, je stalo še vedno nepo-bitno in neprikrajšano!
V takšnem, vedno naraščajočem nemiru je čakal vitez maršalovega povratka.
. Proti jutru se je izprehajal po sobi v neznosni nestrpnosti; kar so se odprla vrata. Švicar, s katerim sta imela posla sinoči, se je pojavil in odrevenel v prvem trenotku od presenečenja.
Omeniti moramo, da marša! ni obvestil nikogar o vitezovi navzočnosti v dvorcu; odjahal je v taki zmedenosti, da je pozabil popolnoma na vse druge reči in ljudi, torej tudi na ubogegaJPardajana. Z druge strani pa dični Švicar tudi ni videl stopiti viteza v hišo. Njegovo strmenje "je bilo torej jako naravno.
»Vi!« Ta klic je bil edina beseda, ki jo je našel v prvem trenotku.
»Jaz sam, dragec moj,« je dejal Pardajan. »Kako ie z vašo rano?«
«00::™;«-; (LjnjxciL«ga~j-i.
»Kako ste prišli semkaj?«
»Skozi vrata!«
Švicarja je prijemala pomalem besna jeza, podobna oni, ki ga je bila zapeljala že sinoči. 1 oda sjjomin na moč, ki jo je pokazal mladi mož, je krotil ta srd in ga držal v mejah previdnosti.
»Kako ste prišli semkaj?«
»Skozi vrata!«
Švicarja se je prijemala pomalem besna jeza, jiodobna oni, ki ga je bila zapeljala ze sinoči, 1 oda spomin na moč, ki jo je pokazal mladi mož, je krotil ta srd in ga držal v mejah previdnosti.
»Skozi vrata!« je kriknil. »In kdo vam je odprl?«
»Vi, prijatelj dragi.«
Švicar je vzmahnil z rokami, kakor da si hoče izruvati lase.
»Ah!« je zarenčal, »ne šalite se! Razložite mi takoj, kako ste prišli v dvorec?«
»Saj vam dojjovedujem že pol ure: prišel sem skozi vrata in odprli ste mi vi!«
»Nemara sem vas privedel celo jaz sam v ta kabinet?«
In Švicar je dodal z ironijo, ki je imela biti strupena:
»Zakaj ne rečete naravnost, da vas je privedel gospod maršal sam!«
»Tako je, pogodili ste na prvi mah. Bogme, nisem vas imel za tako pametnega.«
sti malo bolj brigajo za laško časopisje, ki prihaja v velikem številu na naša tla! Mi pa imamo zopet lepo priliko, da občudujemo laško vitc-štvo in kulturo.
Na dan z resnico! Z ozirom na to notico smo primorani sporočiti javnosti, da sc dosedaj merodajni krogi še niso prav nič zmenili. Komisija ni izdala nobenega poziva ali kakršnegakoli sporočila. To dejstvo, je za naše politične razmere naravnost škandalozno. Za danes povemo, da smo se natančno informirali od očividcev, ki obsojajo postopanje do-tične komisije. Kljub teinu, da so bile rane na truplu ponesrečene učiteljice in kljub temu, da so jo našli na obrežju v položaju, iz katerega se da sklepati na umor, in kljub tatvini urine verižice se oblasti niso zadosti ■zanimale za ta misteriozen slučaj. Časopisje je poročalo, da se je zgodila nesreča vsled močnega vetra. Očividno so bila naprošeiia laška uredništva, da molčijo o celi stvari. Sicer pa tudi mi ne izključujemo samomora, ampak za sedaj le hočemo jasnih podatkov, ki bi bili za eno ali za drugo. Ob priliki pa povemo celo zgodovino!
Kapucinarski dopisnik je pač v
veliki zmoti (pa česa se on ne zmoti!) glede poročevalca o goriških klo-šterskih razmerah. Poročevalec ima več pravice in domovinstva na Goriškem, kakor pa vsi kapucinarji skupaj, če bi tudi živeli pri nas na večne čase. Če bi si pa pustili brado, bi imeli gotovo daljšo, kot pa največji »učenjak« goriškega kloštra. Kapucinarji so pojedli gotovo že več sto prašičev in popili več sto hektolitrov vipavca med tem časom, »odkar« je »Dnevov« poročevalec na Goriškem.
Dnevni pregled.
Namesto ljudstva — mrtvi pa-rasraf. Grof Stiirgkh je poslal zastopnike ljudstva domov in se zatekel k 9 14. potom katerega hoče zadostiti vsem državnim potrebam. V Avstriji se že dolgo časa vse suče v takšni smeri, da zadobivajo mrtvi paragrafi čim dalje večjo moč, ljudstvo pa vedno manjšo. Največje krvne in denarne žrtve se ljudstvu nalaga brez njegove volje s pomočjo mrtvih paragrafov. »Čas« piše: Stari avstrijski absolutizem živi kljub različnim ustavnim oblikam. Le zunanji nazori (glede absolutizma) se tu pa tam izpremene, kakor si kakšen ministrski predsednik izmisli.« V zadnjem času so si avstrijski aristokrati izmislili nov pojem, katerega pri vsaki priliki zajašejo: pravo v nujnosti. Nihče od teh imenitnikov ne ve povedati, kaj to je: pravo v nujnosti. »Toda s to »pravico v nujnosti« je bila na najbolj kričeč način odstra-
Danes priloga »BODEČA NEŽA".
njena ustava ua Češkem; pravico v. nujnosti je oglasil tudi grof Sttirgkh' sedaj, ko je vlada Ib. marca poslala parlament domov. Gre za dvoje reči, za kateri vlada po ustavi neobhodno potrebuje dovoljenja državnega zbora: dovoljenje pomnoženega rekrut-nega kontingenta in dovoljenje za skoro pol miljardno posojilo.« Kar, sc rekrutov tiče, si celo ogrska vlada ne upa poteptati ustave. Dokler parlament rekrutnega kontingenta ne dovoli, tako dolgo tam ni naborov. V Avstriji je to drugače. Tu vse to mesto ljudskih zastopnikov opravi — S 14. To se je zgodilo to pot. Z na-redbo po § 14 se je določilo povečanje rekrutnega kontingenta in sicer za 10 let naprej. Vlada že ve, kaj dela. Ona ve, da na parlament poslanci sami nobene važnosti ne polagajo in da ne branijo njegovih pravic, ter da bodo kljub kršitvi ustave pri prvi priliki potrdili vladno na-redbo. Vlada se nima nikoga bati, če se ji niti jmrlament sam ne postavi po robu. Ravno tako, kar je z rekruti, je z denarjem. § 14., katerega jaha vlada, izrecno izključuje trojno obremenitev državne imovine brez parlamenta. Toda že leta 1912 je poskusila Avstrija po neustavni poti priti do denarja in vzgledi vlečejo. Vlada še vedno koraka po oni cesti; čisto enostavno si dobi posojilo 375 milijonov na blagajniške nakaznice, ki sc splačajo v lbjetih. Mislili smo, da ustavna komisija za kontrolo državnega dolga, katero tvorijo 4 člani državnega zbora in dva iz gosposke zbornice, pomeni za vlado kakšno oviro; toda kaj še. Dasiravno je komisija odgovorna parlamentu za strogo ustavno poslovanje — vendar je tudi ta komisija pustila, da jo je vlada zajahala. Z večino glasov le odobrila vladin načrt o najetju novega posojila 375 milijonov kron. In ko se snide parlament, se ta neustavni korak komisije potrdi in konec. Malo ljudi je v Avstriji, ki bi branili ustavo, zato si jo pa upa tudi vlada teptati.
»Imejte vi odvezo, jaz pa »Dan«.
Ud vseh strani dobivamo sporočila, kako divjajo spovedniki v spovednicah proti »Dnevu«. Od vsakega človeka zahtevajo, da jim obljubi, da ne bo več Čital »Dneva«. V tem se odlikuje n. pr. kaplan iz Sodražice, ki ne da odveze niti tistim, ki či-. tajo kmečko glasilo: »Naš glas.« Dobro je tega fanatika zavrnil neki mož, ki je rekel kaplanu: Kaj pa sem takega naredil, da ne dobim odveze? Kaplan je zaloputnil vratca. Mož pa je rekel: Pa imejte vi odvezo, jaz pa »Dan«. To je edino pameten odgovor na take politične intrige, ki
Švicar se zdaj ni mogel več premagati:
»Ven!« je kriknil. »Ven! Ali — ne! Moj jetnik ste v tem dvorcu, ki ste ga hoteli okrasti! Dam vas aretirati in vas izročim profosiji... Dobra vrv bo najboljše plačilo...«
Švicarju ni ostalo časa, da bi bil mogel dovršiti govor, ki ga je obetal ta začetek, poln pretiranega gneva. Začutil je zdajci, da ga je prijel nekdo za komolec; obrnil se je in zagledal pred seboj maršala
»Pusti naju sama,« je dejal ta, »in pazi, da naju ne bo kdo motil.«
Velikan se je sklonil mahoma, pod težo presenečenja skoraj bolj nego pod težo spoštovanja, in Franc mu je bil že zdavnaj izginil izpred oči in zaprl vrata za seboj, ko se je on še vedno priklanjal.
»Vitez,« je dejal Monmoransi, ko je vstopil, »prosim vas oproščenja, da sem vas zapustil tako nenadoma, Bi! sem ... ves ganjen... in ves razburjen, da se izrazim tako. A ježa. ki jo imam zdaj za sabo. me je pomirila toliko, da se lahko razgovarjava dalje ...«
Pardajan je razumel, kaj sc godi v maršalovem duhu.
»Svetlost,« je dejal s tisto hladno preprostostjo, ki je dajala besedam mladega moža njih posebno ceno, »vedno sem slišal hvaliti vaš plemeniti značaj; vedno sem tudi slišal govoriti o ponosu Monmoransiških m o vrednosti, ki jo pripisujejo veli-
čini svoje hiše. Toda ta veličina in t; plemenitost nista bili v mojih očel nkoli očitnejši nego prejle, ko sen videl, kako se taja vaš ironos v ga njenju... ko sem vas videl plakat pred to sliko ...«
»Prav imate,« je vzkliknil mar šal. »Res jc, plakal sem; in priznat moram zdaj, da je sladko, plakat vpričo prijatelja... Dovolite mi ti naziv ... Saj ste vendar moj prijatel — vi, ki ste mi prinesli največfo ra dost mojega življenja!...«
»Gospod maršal,« jc dejal vite: s trpkim glasom, »vi zabite, da sen sin gospoda de Pardajana.«
»Ne zabim tega! In baš to jc vzrok, da vas ne ljubim Ie zaradi radosti, ki vam jo dolgujem, marvet vas občudujem tudi zaradi žrtve, v katero ste privolili... Saj vendar ne morem dvomiti, da ljubite svojega očeta!...«
»Da,« jc rekel mladi mož, »moja ljubezen in vdanost do gospoda de Pardajana je resnična in globoka. Kako naj bo drugače? Svoje matere nisem poznal nikoli; kakor daleč mi seže spomni, vidim očeta sklonjenega nad svojo zibelko; vidim ga, kako me vodi v mojih prvih negotovih korakih, kako me vzgaja pozneje v pogumnega človeka, s tem, da me vodi v boj in me varuje s svojim mečem; kolikokrat sem ga zalotil v mrzlih nočeh, ki sva jih prespala pod milim nebom, ko je pogrinjal name svoj lastni plašč, da me obvaruje mraza!
Življenje in trpljenje Jezusa Kristusa, iJTJlSCTi Kino-ldeal.
Jih uganjajo duhovniki v spovednicah.
Z Nabrežine. Sodrug Marica je baje v ppndeljek srečal soprogo žel. čuvaja Klanščka in jo brez vsakega povoda nahrulil: »Beži, baba_, smrdiš po farjih!« K teinu je dodal še nekaj cvetk svoje kulture. To je slučaj, ki se sam po sebi obsoja.
Iz Kostanjevice, Pretečeni pred-pust sc je poročil tukajšnji sodni uradnik — ime za danes zamolčimo — in živel do pretečene nedelje s svojo tretjo ženo složno. Pretečeno nedeljo pa se mu je zaželelo zopet po stari ljubezni. Povabil je torej svojo prejšnjo ljubico na sestanek. Ko sta sc najprej okrepčala v gostilni, šla sta potem v bližnjo kovačnico, pa ne menda kovat, ker je bila nedelja. A vrag te vzemi, že so jima bili kostanjeviški fantje za petami. Ti poredneži so lepo vrata za njima zaprli in s žico zavezali, da bi ja ne bilo motenja pri kovanju. Ko sta tako na varnem svoje opravila, napotila sta se vsak na svoj dom in ker drugega izhoda ni bilo, zadovoljiti sta se morala z edinim oknom kovačnice in skozi to sta potem zopet prišla na piano. Novoporočena žena mu je seveda na to včeraj ušla. Pa paj še kdo reče, da pregovor, ki pravi: Stara ljubezen, če ne gori, pa tli — ni resničen.
V Ratečah na Gorenjskem so na 'Jožefovo dobili novo zimo. Padlo je ta dan 20 cm snega. Preje so pa tudi imeli že zgodnjo pomlad, katero so zaljšale prve pomladne cvetke.
Nepošten najditelj. Te dni je aretiralo orožništvo v Tacnu 23letnega mesarskega pomočnika Jožefa Ja-griča, ker je našel žensko uro, vredno 160 kron in jo pridržal zase. Ja-griča je orožništvo izročilo okrajnemu sodišču.
Težka telesna poškodba. Te dni je neki delavec iz Dupelj sunil posestnika Franca Sirca, s katerim sc ie začel prepirati v neki tamošnji gostilni, z nožem v lirbet in ga težko poškodoval. Z delavcem bo imelo opravka sodišče.
Ribja tatova. Neki ribji čuvaj je zalotil pred dnevi pri Zgornjem Kašlju dva ribja tatova, ki sta pobegnila, ko sta čuvaja zagledala. Oba tatova sta znana.
Vlom in tatvina. Pred kratkim so vlomili doslej neznani storilci ponoči v trgovino Franca Novaka iz Britofa in ukradli okrog petnajst kilogramov kave, več tobaka in nekaj sinodk, potem štirideset prekajenih mesenih klobas in šest hlebcev kruha.
Še en vlom. Posestniku Jakobu Prunku iz Dolenjih Vrem je izginilo pred kratkim iz zaklenjene kuhinje 'troje kosov suhega prašičevega mesa In še nekaj drugega, navadnega mesa v vrednosti štirideset kron. Posestniku Andreju Fuku so neznani tatovi odnesli velik lonec, poln prašičeve masti, nekaj surovega masla, mleka in jajec. Skupna škoda znaša 'čez 200 K.
Ljubljana.
bavila nedavno prav lepe razglednice »Kralj Matjaž«, za veliko noč. oziroma za spomlad pa je oskrbela razglednic 4 vrst: fantje k naboru, koroški ženin. Pegam in Lamberger in dekleta noričiče. Pisarna družbe sv. Cirila in Metoda se priporoča za obilna naročila.
— »Sokolu« Moste pri Ljubljani darovala je blagorodna gospa A. Jezeršek znesek 30 K, za kar ji izreka odbor najprisrčnejšo zahvalo z željo, da bi našla mnogo posnetualcev. Na z dar!
— Izzivanje. Zadnjič smo poročali, da se je pojavil na cestni železnici sprevodnik, ki ne zna slovensko. Najmanj, kar moramo zahtevati od obratnega vodstva je, da znajo uslužbeni sprevodniki v slovenski Ljubljani slovensko. Upamo, da bo naš opomin zadostoval, ker sicer bomo prisiljeni priobčevati vse to o cestni železnici, kar nam ljudje spo-roče.
— Spuščen čoln na Ljubljanici.
Kakor smo poročali. 5c nekdo spustil v Podpeči čoln, naložen z drvmi. Čoln je ostal na fužinskih jezovih. Čoln je last g. KerŽiča z Rakitne. Z velikim trudom bodo čoln spravili na kraj in ga bodo morali z vozmi prepeljati v Trnovo. Pravijo, da sc ve, kdo ga je odvezal, ker je oni človek že poprej grozil. Stvar pride seveda pred sodišče.
— Občni zbor naprednega gospodarskega in prosvetnega društva za Krakovo in Trnovo se vrši danes ob pol 4. popoldne v gostilni gosp. M. Sokliča. Pred konjušnico, z običajnim dnevnim redom. Ker se bo na občnem zboru razpravljalo o gospodarskih in političnih zadevah in ker poroča ljubljanski župan gospod dr. Ivan Tavčar, se vabijo gg. člani in somišljeniki k čim največji udeležbi.
— Izšel je prvi slovenski cenik
domače tvrdke A. Ciorec, specijalne trgovine s kolesi in deli. Ljubljana, Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, nasproti Kolizcja) priznano najboljših Adler- in Es-Ka-koles ter posameznih delov. Naslovna slika je umetniško delo akademičnega slikarja g. I. Vavpotiča. Na zahtevo se pošlje vsakomur zastonj.
—^ Nenavadna predstava ie to, kar se sedaj daje v kinematografu »Ideal« — tako piše odličen ljubljanski dnevnik. Predstavlja se življenje Jezusovo. — Človek bi mislil: saj to mi je znano vse. saj ni ničesar novega, toda ravno to je zmota. Polno novih prizorov, o katerih sč človeku dosedaj še sanjalo ni, je z veliko dostojanstvenostjo podanih pri tei predstavi. Vse dogodke pa čarobno obdaja prekrasna pokrajina in navade ter nošnja židovskega naroda iz one prastare dobe. Vse: pokrajine, šege iti navade ter svetopisemski dogodki, srečno pomnoženi z dogodki, o katerih pripovedujejo legende — tvori prekrasno celoto, ki nudi vsakomur izreden užitek, katerega bi bila velika škoda zamuditi.
— »Neža« konfisciratia! Včeraj popoldne, ko je bila jubilejna številka »Neže« že skoraj dotiskana. je prišla policija in jo je konfiscirala. Odnesla |e prvo stran in nekaj vrst. Kupujte tein bolj »Bodečo Nežo!«
— »Bodeča Neža« prinaša danes zanimivo naslovno stran, Izpre-tnembe na Vojvodskem prestolu — Duhovito satiro »Petstoletnica«. Slike iz nekdanje in sedanje dobe »Gosposvetskega polja« — sliko o bojih na Revoltelli v Trstu in koneč-no sliko, ki predstavlja nemškega IMihla ob vojvodskem prestolu. Številka je polna drugih dovtipov. Kupujte jo!
— Težko se je s šuftom prepirati, zato ne odgovarjamo »Slovencu«. Ako si upa falot trditi laži, o katerih se vsak »Dnevov« čitatelj lahko prepriča — potem je vsaka beseda odveč. Lopov trdi, da smo mi vedeli, kaj se namerava itd. Odgovorimo »Slovencu« v prihodnjih dneh. In to — temeljito!
— Preiskavo proti dijakom za Rovarja tista gnusna, ostudna so drga pijanih Idijotov, ki se pa sama zelo boji vsake preiskave in sploh sodnije!
— Izdajalci in škodljivci mladine so dotičniki, ki so hujskali policijo zoper mladino!!
— Kaj so skanti. Vlada hoče med mladino ustanoviti Skante. Kaj so skanti? Skanti so četaši. Kakor se sliši se bo med mladino osnovalo društvo četašev. katerega namen bo enak vsem skantskim društvom. Seveda bodo to slovenski četaši, ki bodo vzgajali sami sebe v službi domovine.
— Nove umetniške razglednice.
Družba sv. Cirila in Metoda si je na-
t. m. I. 1914. zasledujoče aktualno vprašanje glede naše univerze, ki se še ni rešilo, obsoja tendeciozne politične manifeste vsled dogodkov, 'ki so jih povzročili slovanski dijaki na trgovski visoki šoli Revoltella proti italijanskemu značaju tega zavoda in na škodo višje italijanske kulture in po mestu, ki je bilo dobrosrčno zgosti; (!!) apelira na vse Italijane, da se ker je večina obiskovalce trgovske akademije italijanske narodnosti, zavzamejo za Revoltello in jo obvarujejo v naravnem značaju, kakor tudi italijanstvo naše trgovine; priporoča še enkrat, da sc povzdigne krepak glas za italijansko fakulteto v Trstu in upa končno v nedvomno (!) večino v avstrijskem (kakšnem pa!!) parlamentu, ki bo glasovala zanjo!! — Iz te resolucije je najbolj razvidno, po čem stremijo naši sosedje. Sicer so v resoluciji precej mehki in dobri, da celo upajo v nedvomno večino v avstrijskem parlamentu, ko pojde za italijansko fakulteto, vendar se nam zdi, da so v srcu drugačnega mnenja, kakor pa »nedvomnega«. Da bi zakrili sramoto, zaradi škandaloznega postopanja proti Slovanom na Revoltelli in sploh, so začeli vnovič kričati po univerzi. Držijo se pač reka: Rečem, da mi ne porečeš. —• Bila bi pač skrajna zanikernost — in nepoštenost naših poslancev, da bi glasovali v parlamentu za italijansko fakulteto, med tem ko bi o naši univerzi niti ne zinili. Naši poslanci pač predobro vedo, da smo Slovenci veliko bolj potrebni univerze kakor pa Italijani, ker jih je veliko manj. Poleg tega pa naj ne pozabijo slovanski poslanci v parlamentu, da so Italijani tako kulturni, pravicoljubni in »gostoljubni«, da ne dajo 70 tisočem Slovencev v Trstu niti ene same slovenske ljudske šole.
O nesreči na postaji državne železnice v Trjstu. V četrtek je vršila zopet komisija preiskavo na mestu nesreče. Lokomotiva, ki se je zaletela v odboje in se zarila v zemljo, je bila dvignjena na tračnice. Poskušali so tudi voziti z njo; vse: ventili in zavore delujejo brez napake. Komisija je tedaj mnenja, da je zakrivil nesrečo, le strojevodja in to raj-brže vsled utrujenosti ali otrpljenja možganov. Strojevodja Kraus je Še vedno v zaporu, izpuščen pa je kurjač, ki ie bil tudi aretiran. Vsled silnega sanka lokomotive Jc Mio ranjenih nad 50 oseb, od katerih sta samo dve v bolnišnici in še ti se počutita zelo dobro.
Satana. Anton Ivančič guffet.
TRST* Andemo de Toni, via Nuova 5. TRST
Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem jamčim za pristna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo iu    izborno mrzlo in gorko kuhinjo.---------------------
Trst.
Shod italijanskih učiteljev glede italijanskega vseučilišča in dogodkov na trgovski visoki šoli Revoltella. \
V četrtek zjutraj ob 10. uri je priredilo italijansko učiteljsko društvo »izreden kongres« ali shod, na katerem se je govorilo o italijanski univerzi in o zadnjih dogodkih na trgovski visoki šoli Revoltella. »Kongresu« je predsedoval šol. voditelj Ivan Bianchi, za njim je govoril učitelj Marij Todeschini, referat pa je čitat neki Pasqualis. Vse to pa je zabelil neki profesor Pasini. Govorilo se je dolgo in mnogo: kako nujno potrebna je italijanska univerza v Trstu in kako zelo je opravičena zahteva po njej. Napadalo še je Slovane, posebno pa Jugoslovane, ki bijejo na vse načine proti italijanski univerzi in naposled se ie razpravljalo o zadnjih dogodkih in trgovski visoki šoli Revoltelli. Da se je hujskalo proti dijakom na trgovski visoki šoli in proti Slovencem ter Slovanom sploh, tega ni treba omeniti. In hujskali bi še veliko bolj, ko bi ne bil navzoč vladni komisar. Vendar pa so ti ljudje vredni občudovanja, ker so tako izvežbani v -izmišljevanju, da verjamejo te celo sami. Slovanske dijake na Revoltelli so naslikali kot divjake hujskače, izziva Če ter nacionalne zagrizence itd., ki so priredili vse homatije na Revoltelli s premislekom, samo da bi škod Hi italijanski fakulteti, ki je stala že pred pragom Trsta.« To je zlobno. Takega podtikanja so zmožni samo pokvarjeni ljudje. — Končno je bila sprejeta resolucija, ki se glasi približno tako-le: »Učiteljsko društvo, zbrano na izrednem kongresu (naj-brže občnem zboru), dne 19. marca,
Pazite na dan
25. marca 11.
Podtaknjen otrok.
Zgodba iz imenitniških krogov.
Baron in baronica Zois v Gradcu sta imela po nekem starem testamentu pravico uživati obresti nekega fidejkomisa. Seveda to le v tein slučaju, če bi imela otroka. Otroka pa ni bilo, dasiravno sta bila že 10
let poročena.
Načrt bistre glave.
Baronica ni bila kar tako. Ona si je mislia, da bi bilo na vsak način zelo koristno uživati obresti od premoženja 100.000 K. Kako to storiti. Naravnim potom ne gt’e- Na pol naravnim, na pol umetnim tudi ne. Kaj pa če bi šlo z nedolžno goljufijo ?
Baronica gre k babici Gaber in ta je obljubila preskrbeti baronici otroka. Pregovorila je neko služkinjo Elizabeto Hirt, da ji prepusti svojega nezakonskega otroka proti plačilu 1000 K.
Delala se le nosečo.
Baronica se je začela sedaj delati, kakor bi bila noseča. Kako je to napravila, tega ne moremo povedati. Meseca februarja je odšla k babici ter je obvestila svojega moža in sodnijo, da je porodila otroka. Od sodnije je zahtevala tudi izplačilo zaostalih obisti ter redno izplačevanje nadaljnih rent.
Policijski nos.
Vse bi bilo dobro, če bi ne bila v to zadevo komodno rojenega otroka vtaknila svojeda dobrega nosu policija. Kako je ta prišla do tega, da se ji je porod od strani baronice
dvomljiv zdel — to pojasniti bi bilo gotovo zabavno. Toda k stvari. Po-hcija je zasledila in razkrila cel škandal in je prišla na sled, da je otrok Egon — postavljen. Vse udeležene osebe so aretirane. Hirt je zbežala. Imenitnika pa bosta mesto fidejkomisa uživala samo jetniški komis.
Velikanska nesreča v Benetkah.
Torpedovka preklala natlačeno poln izletniški parnik.
19. t. m. popoldne se je odigrala v Benetkah velika, presunljiva tragedija, ki je zahtevala nad 30 žrtev. Izletniški parnik je bil črez sredo preklan od neke torpedovke In parnik sc je v pol minute potopil z vsemi izletniki, ki so hoteli užiti dan na morju.
Na parniku so bili tujci, ki so morda prvi dan uživali v Benetkah in ta dan je postal za nje usodcpoln; tako za mater in hčer Dake iz Londona, ki sta prvikrat prišli v Benetke in ki jih ne bosta nikdar več zapustili. Našli sta smrt v valovih. V nesreči je poginil tudi ruski vicekonzul Marčinsk}\
Letanje higroplana — vzrok 'katastrofe.
Ko je parnik odplul od mostiča je produciral na vodi neki hidroplan; vsi izletnik so bili v silno dobrem razpoloženju in hidroplan na vodi jim je nudil izreden užitek. Vse je sledilo njegovim letom; celo personal je pozabil na dolžnost in to je bil vzrok katastrofe. Parniku v stran je vozila torpedovka. Parnik se vsled nepazljivosti ni ognil in nesreča se je zgodila. Torpedovka je razbila parnik črez sredo. Zaslišal se je
strašen krik,
vzdignil se je steber dima in v tre-
notku se je parnik potopil.
Le malo jih je videlo strašno nesrečo. Samo oni, ki so stali na mostiču na Lido (kar jih namreč par-nik ni mogel vzeti na krov); šetalci na otoku Sv. Helena ter oni v vrtovih.
Prvi klic na pomoč.
Nekaj trenotkov nato je planil v bolnico Sv. Ane mlad postrešček Ar-mando Parotti, ki je v raztrganih stavkih povedal o strahoti, ki se je zgodila v kanalu.
V momentu je bila organizirana ekspedicija, ki je hitela na kraj nesreče.
Prve žrtve.
Pogled na kraj nesreče je bil pretresujoč. Po vodi se je borilo vse polno nesrečnežev, skoro vsi ranjeni. Ko je torpedovka trčila ob parnik in ga razbila je bila večina popotnikov ranjena, mnogo jih je zgubilo zavest iu vsled tega je toliko smrtnih slučajev. Vsled ostrega vremena je bilo tudi mnogo izletnikov, oz. potnikov v kabinah, kjer so se potopljeni zadušili.
Rešilna akcija se je vršila z nepopisno energijo. Stražnik Ruffini je bil celili 40 minut v vodi in je rešil 4 potapljajoče. Utrujen in izmučen sc že ni več mogel zdržati nad vodo in gotovo, če bi ga ne bila neka gospa rešila s tem, da ga je potegnila z dežnikom na breg, bi utonil.
Mrtvi se prikažejo.
Med tem, ko so se vršila rešilna dela z vso neumornostjo, začela so prihajati na površino vode. Vse so potegnili na ladje ter jih odpeljali v bolnico Sv. Ane, nekaj pa na Lido Med temi mrtvimi se je nahajal tudi ruski vice-konzul.
Sedaj so stopili v delo tudi po tapljači, da preiščejo dno kanala, ker se je imelo za gotovo, da je potopljeni parnik grob mnogih žrtev.
Reševalna dela so trajala vso noč. Morje je bilo razsvetljeno; okoli in okoli so pluli parniki in čolni pripravljeni nuditi pomoč, komur bi bilo še mogoče.
Tragične posameznosti. — Neka ženska znorela.
Neka ženska, rešena, je bila prenesena na Lido. Tu se je zaznalo, da je znorela. Na vso moč je kričala, da hoče svoje otroke, ki se potapljajo Kmalu se je dognalo, da v resnici ni imela s seboj nobenih otrok in da jih sploh še ni imela.
JFItAJM MiLIl,
diplomiran, lerojač. Trst. - Ulica Tor S. Piero 4 - Trst.
Podružnica: Nabrežina 99.
Najboljše čevlje po meri dobile v novi čevljamlcl
Antona Javerisika,
Trst, -ulica, Fameto 33 Prevzamejo se tudi vsakovrstna popravila.
Med najpožrtvovahiejšimi reševalci sta bila mornar Attilio Chiere-ghin-in mornariški maršal Franccsco Delanges. Mnogokrat sta se potopila in vsikdar sta prinesla na dan truplo. Naposled ju je utrujenost prevzela. Eden od njih pripoveduje, da še sedaj sliši, pretesujoč klic deklice, ki je v valovih klicala na pomoč, a ji ni mogel pomagati, ker se je nahajal nevarnosti, da utone vsled tega, ker se ga je neka dama oklenila okoli vratu, tako, da ni mogel niti plavati. Pripoveduje tudi o blaznem (liku nekega Nemca, ki je klical svojo ženo zaman — izginila je v valovih.
Med ponesrečenci, ki so vendar srečno rešili svoje življenje je tudi gospa Anctta Ambrosini Lanoizza, ki je prišla v Benetke na ženitovanjsko potovanje.
Zadnje vesti.
Iz morja so potegnili dosedaj 30 mrtvih trupel. Kapitan torpednega čolna Paganini je aretiran. Njemu se pripisuje največja krivda^ nesreče, rišel bo pred vojno sodišče. Tam se io dognalo, kdo je vse nesreče kriv. Celo mesto je v žalosti.
Grozna rodbinska tragedija.
Dne 20. t. m. sc je zgodila v prijazni vasi Krupna pri Karlovem Timi na Češkem grozna rodbinska tragedija, kakršnih je malo v črni kroniki.
Svak — morilec.
Okoli osme ure zjutraj omenjenega dne je prišel v stanovanjc vc-eposestnika in uglednega moža Fr. Tomaška iz Krupuc njegov svak, Al-onz Diks po imenu. Alfonz Diks je bil po poklicu zavarovalni nadzornik (i je bil drugače pošten človek in ki so ga vsi tamošnji okoličani spoštovali kot vzor moža.
Alfonz Diks gre v spalnico svoje
sestre.
Komaj je prišel Alfonz Diks k' Tomašku, je takoj nameril korak v spalnico svoje sestre. Bil je namreč prepričan, da se sestra, 501etna žena še nahaja v sobi. Ni se motil.
Diks ustreli svojo sestro.
Komaj je stopil Diks v spalnico svoje sestre, že se je začel z njo prepirati. Sestra mu ni ostala dolžna odgovora. Vnel se je med Tomaškovo in Diksovo hud prepir, ki sc je zelo žalostno končal. Diks je bil grozno razburjen in je v silni jezi potegnil iz žepa samokres in ga je nameril na svojo sestro. Samokres poči in To-maškova sc zgrudi vsa krvava na tla. Diks je hotel po storjenem zločinu oditi iz sobe.
Mož umorjene prihiti tia pomoč.
Ravno, ko je hotel Diks stopiti iz spalnice, je prihitel noter Franc Tomašek, mož umorjene žene. Slišal je namreč strele in je takoj zaslutil da se je zgodilo nekaj groznega. Ko je videl Diksa, ki je držal v roki še kadeči se samokres, in ko je videl umorjeno ženo, je takoj vedel, pri čem da je. Skratka, Tomašek je spoznal, da je Diks umoril njegovo ženo.
Boj na življenje In snirt.
Tomašek se je v silni jezi zakadil na svojega svaka in ga je zgrabil najprej z eno roko za desnico in z drugo za vrat. Med Diksom in med Tomaškom se je razvil grozen boj na življenje in smrt. /alibog, v tem boju je bil Diks močnejši od svojega nasprotnika in je vrgel Tomaška na tla. Tu se je pokazala podivjanost Diksova. Ko je ležal Tomašek na tleli, je nameril Diks samokres nanj in je sprožil na ležečega dva strela. Tomašek je bil težko ranjen in se je valjal v svoji lastni krvi.
70letna mati prihiti na mesto zločina.
Ko je zaslišala 70letna mati Franca Tomaška strele, je prihitela X sobo, kjer se je ravnokar odigrala
Mali oglasi.
Damske žalne obleke (kos(ume) vse velikosti po najnovejšem kroju priporoča konfekcijska trgovina A. Lukič, Pred škofijo 19.	99—x
Krasne spomladanske bluze bodejo razstavljene v nedeljo, pondc-Ijek in torek, t. j. 22., 23. in 24. marca 1914 v razložbah modne trgovine P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte.	120—3
Kako se pljučne bolezni, dušljivi kašelj in naduho
popolnoma ozdravi, poročam vsakomur brezplačno. Pošljite za odgovor kuverto z znamko na gospo B. KOLENSKA, Vršovice štev. 383 pri Pragi (Češko).
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
ai Kam daste brusiti?
Kraigherju
JUT §li||| I_.j-aToljan.ei, w»*	Židovska ulica.
Prvi umetni in fini brusaš z električnim obratom. — Trgovina z jeklenimi predmeti.
Novodošlec išče solidnega, nesebičnega prijatelja od 30—50 llet »Pylades III. G.« glavna pošta, i
lv£ed. d-oToriim. i^aoTooIjše je
ET »Puch" vozno kolo ^
model 1914,
ki s3 vsled lahkega teka in trpežnosti povsod najbolj priljubljena
€11 ar no zastopstvo in zaloga TfT\T \Tf\IZ specialna trgovina šivalnih
llJlNI • V UlV, /# str0jev in koles A ...
Lj-aToijarra. — Sodna ulica št. V. — Hij-aloljaiia.
*e—,m
‘991 ^§1$ 'ds AO[st?N -upojd qi[og -od ijjiipoSn od os ‘coofojs iuoApo[oq luauAPZjp qo jjp ‘Bsiq uuijfciv
Trgovski sluga, obenem hišnik,
se sprejme takoj. Naslov v »Anončni ekspediciji« v Ljubljani.	103—3.
Jos. Kunstler, Ljubljana, Lepi pot sprejme takoj dva vajenca za kovaško obrt.
Čampo S. Giacomo 4.
Velika zaloga žepnih in stenskih ur, regulatorjev in budilk prvovrstnih tovarn. Velika izbira urarskih potrebščin.
KORESPONDENCA.
Mladi gospici želita korespondi-rati z veselimi gospodi. Pod šifro »Zvonimira« in »Zvonislava« poštno ležeče Rakek.
SANATORIUM • EMONA]/
ZA-NOTRANJE • IN-KIRURG 1CNE -BOi-EZNI.
• PORODNIŠNICA.	J
LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA-4 GrF-TDR^TJK PRnM?! j • DR FR. DERGANC Ji
Cdina primorska 7y"	tovarna dvokoles
„Tribuna“
vi—1 Gorica,	Tržaška
J	u,lca 5t.	26, prej
"	pivovar	Ooriup.
Velika ekeportaa zaloga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd.
Gorica, Stolna ulica štev. 2—4.
Prodaja na obroke.	Ceniki	franka
Wa,ro<S.:nLSi
urarna in -- - zlatarna
Alojzija Povha.
Izšel je nov lep cenik s koledarjem, vsebujoč razne novosti z najnižjimi cenami. Kdor želi kaj kupiti, naj ga liitro naroči, je tudi po pošti gratis.
Kadilna garnitura!
Eleganten, izborno vporaben vžigalnik S 6 rezervnimi kamni, Iti zadoščajo Za 1 leto in 1 imit. jantarjeva cevka za smodke ali svalčice, kakor tudi moderna šarnir verižica, vse skupaj za reklamno ceno le K 150, kateri znesek se vpošlje v znamkah. Pošilja se franko. Export ERNOLD WEISS, Wien VI, Gumpendorferstrasse 139/25.
zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje.
Vierec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 80. Edina zaloga
Br. Novakovič,
veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, Malage, Konjaka, žganja Itd.
Xo'U."bl3©-a:i.su.
Ljubljana,
Prešernova ulica št. 1
Otvoritev cvetlične trgovine
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril dne 1. marca na Mestnem trgu št. 11 cvetlično trgovino. Priporočam se za izdelovanje vencev, šopkov ter sploh za vse v to stroko spadajoča dela. — Solidna postrežba. — Zunanja naročila točno.
Z velespoštovanjetn
AATOS FEBAST,
umetni in trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3.
Matere, ki imajo svoje otroke rade, jim dajo za okrepčilo dobrega mleka
; s Kathreinerjevo Kneippovo : sladno kavo.
11*50 Velika zaloga 11*50
najfinejšili, trpežnih in nogi najbolj priležnih
za dame, gospode in otroke.
VIKTORIJA STERNIŠA
Ljubljana, Jurčičev trg štev. 3.
Gg. učiteljem, učiteljicam in drž. uradnikom 15% popusta.
Kathrelacrjeva se po slovitem Kathrciner.% -n načinu napravlja iz najboljše- .. a in je že 23 let
zdravnika priznana krepilna pijača.
Pri nakupu te mera vedno izrecno
zahtevati prisina Kathreinerjeva v zaprtih zavojih s sliko župnika Kneippa.
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 47,
tragedija. Ko je zagledala razsrjenega Diksa s samokresom v roki, je zakričala in zbežala v svojo sobo, kjer sc je zaklenila. Tako je ušla gotovi smrti, zakaj grozoviti Diks bi najbrže tudi njo ustrelil.
Morilec beži. — Poskus samomora.
Po svojem groznem dejanju je morilec Diks pobegnil. Hitel je iz hiše, kjer je izvršil zločin in je tekel k bližnjemu tiru državne železnice. Tam se je ustavil. Grozno orožje bi moralo pretrgati nit tudi njegovemu življenju. Nameril je samokres nase in je sprožil. Kroglja pa je zgrešila Svoj cilj in je Diksa le lahko ranila. Morilec je bil obupan.
Samomor. — Morilec so vrže pod vlak.
Diks je sklenil, da mora na vsak način končati svoje življenje. Za ta njegov sklep sc je kmalu nudila prilika. Po tiru državne železnice je z veliko hitrostjo drdral proti mestu, Kjer je stal Diks, brzovlak. Ko je prihitel do morilca, se je ta vrgel pred lokomotivo, ki ga je zgrabila in grozno razmesarila. Diks je bil na mestu pirtev.
.Vzrok zločinov in samomora.
Vsak čitatclj bo sedaj najbrže vprašal, kakšen je bil vzrok, ki je Privedel nesrečnega Diksa do tako feroznih dejanj. Tomašek in Diks sta Se že dalj časa prepirala zaradi neke dedščine. Pri tem je prišlo med njima iveckrat do prav budili prepirov, ker k’ kil bogat mož, od-ysako poravnavo, ki mu jo je v tej zadevi ponujal njegov svak. A se to je Diksa tako zjezilo, da je Sklenil napraviti kratek konec. Kako ga je napravil, smo že povedati. ■Omeniti še moramo, da so Tomaška Smrtno ranjenega prepeljali v prasko bolnišnico.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
NOVA CESARSKA ODREDBA. Rekrutu! kontingent se zviša tudi v Bosni in Hercegovini.
Dunaj, 21. marca. Kakor izve »Zeit«, izda cesar novo naredbo, s katero se zviša rekrutni kontingent za Bosno in Hercegovino. Rekrutni Bosno8?.?*J® znašai v tet« H>13 za
2aletn OHL-C!eKOvino 7236 mož in Pn nnv!9’/ b'znašati 7638 mož. ro novi odredbi se pa rekrutni kontingent zviša na 8800. Tekom prihodnjega leta bo znašalo prezenčno stanje 18.800.
IZ GALICIJE.
Lvov'„21- marca. Pogajanja ganskega deželnega odbora glede na-fetja posojila v Londonu so definitivno razbita. Odbor bo poskusil z no-iVimi poga]an]i v Frankfurtu.
NESREČA V rudniku.
le zonJa1®™* 21 marca> Včerai se
ImoZIfSESn bilola-
S;™"'1,1 sc ie rc51'-ic ,ciko p»-
POLOŽAJ NA ANGLEŠKEM VEDNO O PASNE JŠl.
Pred državljansko vojno?
London, 21. marca. Večerni listi (Poročajo, da je položaj v Ulstru vedno bolj opasen. Vladni krogi so v velikih skrbeh glede prihodnjih dogodkov. Danes jc imel ministrski svet permanentno sejo. Kralj je sprejel v avdijenci vojnega ministra in se posvetoval z njim tri ure. V vojnem ministrstvu se delaio živahne priprave. Vsa kavalerija in artiljerija v notranjosti je dobila povelje, da naj bo pripravljena za odhod.
nA^'r°nd,0n’. 21 ■ marca. Iz Burah se
ca» da je vlada umaknila povelje za odhod čet vsled številnih prošenj častnikov za dopust.
DOGODKI V PARIZU.
Pariz, 21. marca. Proti prvotni jodredbi, da se zaslišavanje madame Caillaux pričenja šele tekom prihodnjega tedna, je bila madame Caillaux {Pripeljana že danes v justično palačo pred preiskovalnega sodnika. Mada-me Caillaux je telesno in duševno popolnoma pobita. V svoji izpovedi *e Poudarjala, da kakor hitro se je poročila s Cail!auxom, se je začela proti njemu velika časnikarska go-**Ja’ Ie celo dolžila, da je prodal Kongo Nemčiji. To vse jo je skrajno razburilo m jo privedlo do dejanja, sr> .,/? .e\a *dede Konga je sledeča? !Cail!aix je baje preprečil ustanovitev nemško - francoskega konsorcija za 'Kongo, četudi je vedel, da bo to »nelo za jiosledico važne diplomatič-he korake.)
*
Za nakup oljnatih in suhih barv, lakov, finie-žev in vse v to stroko spadajočih predmetov se priporoča tvornica barv
Premeri & Jančar
Dunajska cesta St v. 20. Ljllbljaim Kolodvorska ulica štev. 18. IFrletrj n© "barve, karbolinej, mavec itd..
HfcTa cJtooiri rr* clsTcelo-
3>Ta. a.soloaa.0 in. čLeTselo.
Plošče-
.Angelj*
.Zonoplan'
Homskord
,Oveon‘
,Tumbo‘
.Favorit'
■ ■ ■ ■ • m
©
KBKBKvaBiaia
Slovenske .Pathe' plošče in ,Pathe' aparate, igle.
s:
5: Tovarniška zaloga pravih gramofonov in godbenih avtomatov. S s
|{ A. RASBERGER, Ljubljana j j
s 5 Sodna ul. 5. Poleg c. kr. dež. sodnije. Sodna ul. 5. 5:
■ S
s S Popravila gramofonov in avtomatov strokovno in ceno. 5 j
n
L
Mizarstvo:
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
J. Pogačnik t—r
Ljubljana
Marije Terezije cesta 13-18 (Knlizej)
Zaloga spalnih ter je- Zaloga' otomanov, di-
dilnih sob v miti 1 :: vanov, žimnic
• • • •
; najnovejših slogih.: in otroških vožičkov.
g Spalnica v amerikanskem orehu
350 kron.
| Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, 1 umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. .*.
Kolesarji! Izšel je
prvi slovenski cenik
domače tvrdke
B
■
S
■
■
m
m
m
i A. GOREČ . \
C	i
: specialna trgovina s kolesi in deli. s
V LJUBLJANA J
\ Marije Terezije c. 14 (Novi svet, nasproti Kolizeja) j?
priznano najboljših	***
Kavarna
. .*§ & JN. odprta colo
V V	'V-	'
Ffnrijanskdolica št. 6.
Pri uukupu obuval ni treba iskali trgovin s kričeč o reklamo. Pri meni dobile isto ravno tako Poceni pa vsekakor boljše, za kar jamči moj
strolzo-vni polnile.
Popravila čevljev, četudi niso bila kupljena pri meni, Izvršujem vesino in poceni.
MARTIN KRALJ,
čevljarski mojster, \Volfova ulica štey. 12 v Ljubljani.
Motorno kolo
NECKARSULM 21|2 HP.
Proda se po jako nizki ceni. Naslov pove Anončna ekspedicija Ho te var.
Krasne moderne hlače
za samo K 6’50 iz najboljšega jesenskega ali spomladanskega scvi-jota, najnovejši kroj, elegantne in zajamčeno trpežne, v pristnih angleško pisanih vzorcih, oddam za slepo ceno,
, da vpeljem mojo firmo jjSBp'.; povsod in v vseh krofi?!-Jr gih priporočim. Hlače so prikladne, zdelane od prvega krojača hlač. Naročite si takoj ene take hlače za poskušnjo za samo K 6;50 in 30 h zavojnina. Pri naročilu zadostuje mera trebušnega obsega in notranja dolžina noge. Pošilja proti naprej vplačilu ali po povzetju. Delo po meril
Export ARNOLD WE1SS, Wien VI., Gumpendorterslrassc 139 25.
a
s
.8
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Novotnesto, Glavni trg št. 45.
- Kranj, Glavni trg št. 119. -
- Kočevje, Glavni trg št. 79. -
■■■■■■■■>p»««.«■■»
ADLER in ES-KA koles
ter posameznih delov.
tssam Na zahtevo se ga pošlje vsakomur zastonj. ==
Spomladne modele za dame in deklice
priporoča
A. Lukič
Ljubljana, Pred škofijo št. 19.
Za gospode in dečke največja izbira oblek in površnikov najnovej-- - šega kroja. * -
Priznano najnižje eene! Solidna In točna postrežba.
Konfekcija
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v p o družni trgovini —--------   tvrdke	R.	MTKLAUC —-----— .
SE „Pri Škofu" 38
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica.
: Fcseten cčtdelels: v pivea^ nadstrepj-u. :
Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
:E
^ GROBELNIK	Mestni	trs	št.	22
prej Franc Souvan sin
Ljubljana
nasproti lekarne,
naznanja, da ima tudi v svoji nanovo urejeni manufakturni trgovini posebno bogato zalogo
sukna
za moška oblačila,
Na novo došlo 600 najnovejših vzorcev po brezkonkurenčnih cenah.
S
Nekaj kar še ni bilo:
Zahtevajte vzorce!
4000m različnih ostankov sukna za hlače in obleke sem nakupil v veliki tovarni za polovično ceno!
Prej 1 m K 6—7, sedaj lo K 3'60. — Cela obleka 3 n stane K 10*80.
Prodaja se samo, dokler je kaj v zalogi 1
/*=
Za 89 kron
%
p
i
i
k
Dobe se pri Bernatovlč, Ljubljana, lepi najmodernejši površniki ali double raglan v vseh velikostih in barvah, elegantna obleka najmodernejšega kroja, enovrstni ali dvovrstni gumbi, moderne hlače Solidne barve, modni piket gilet ali polsvileni in lahki fini klobuki v vseli barvah.
Za 29 kron.
Površnik za dečke, raglan Huberlus, elegantno obleko najmodernejšega kroja, lepe moderne barve, separatno kratke ali dolge hlače, imitirane usnjate hlače, klobuk ali čepico marine ali športno.
Za 19 kron.
Otročji površnik marine Sacco ali Hubertus Costim, kratke hlače v vseh barvah, separatno hlače, klobuk ali čepico.
Za 33 kron.
Za dame modni angleški kostum (tango fasona) ali pol dolgi paletot. športno pleteno jopico, spodnje ali gornje krilo, bluzo in športno čepico; hišna halja kreton ali pol delain.
Za deklice *h ceneje, za manjše polovico ceneje.
NTeprcmoČljive dežne drap-plašče za «lnme In gospode od 13 kron naprej.
Nadalje vse v najfinejši vrsti za dame In gospode pošiljam drage volje na deželo znanim odjemalcem brez povzetja na Izbiro po priznano čudovito nizkih cenah.
" — PtiNtrežba točna in solidna. =====
Angleško skladišče oblek
v
O. Bernatovič, Ljubljana, Glavni trg 5.-6.
Telephon ‘132.
»■■■■■■■■IBS
■
R
Rl
R
R
■■■■EaBHJPRBiBBHRHBBRR
"^Splošno kreditno društvo v Ljubljani, J
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Šelenburgova ulica štev. 4.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge :: do dne dviga. ::
Obrestuje hranilne vloge po
= 5t
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje zadruga sama. «
Dovoljuje izposojila proti zadostnem poroštvu svojim članom. Trgovcem, obrtnikom in za- j drugam, ki postanejo člani, so eskomplujejo l menice in vnovčujejo ::	fakture.	::
Uradne ure vsak dan od 8.—12. In 8.-5. ure, v sobotah in dnevi pred praznilo o<	o	popoldne.
M
m
™ uraane ure »o«n.	...	    -	           m