ZGODOVINA ZA VSE "Odpevske slavnosti leta 1886 sem bila je na dnevnem redu gorjača in kamen, gnjila jajca, črnilo in hudičevo olje, orodje, s katerim je celjska druhal, kije bila plačana in napoj ena od znanih aranžerjev, vsakokrat po cele dneve in noči brez vsake bojazni in žalibože tudi nemoteno od političnih oblasti divjala zoper Slovence, jih insultirala, napadala in ranila. " IvanBovha, 27. 9. 1899 Dr. Josip Sernec je leta 1891 izjavil, daje Celje, kar se nacionalnih odnosov tiče, najbolj zanikrno mesto v monarhiji. Časi nacionalnega sožitja med Nemci in Slo- venci so konec osemdesetih let postali neponovljiva pre- teklost. "Gesli 'Hie Deutsche - Hie Slowenen' in 'Svo- ji k svojim' sta obvladovali celotno politično in dru- žabno življenje. Vsak Celjan seje tako bil prisiljen, ne glede na svoj socialni položaj in družbeni status, nacio- nalno opredeliti, vsako odstopanje od nacionalnega na- čela pa so kaznovali z ostro moralno obsodbo.'" Tako nemška kot slovenska stran sta si v okviru srditih na- cionalnih bojev neprestano prizadevali, da bi dokazali nemški oziroma slovenski značaj mesta. Okoli te osi se je vrtelo celotno dogajanje v mestnem vsakdanjiku, srednje oziroma nacionalno strpne poti pa ni bilo. Vsakdanje življenje Celjanov so torej pretresali ostri nacionalni boji. Pretepi med Nemci in Slovenci, ki so včasih spominjali na prave male vojne, so sodili v obi- čajen inventar mestnega vsakdanjika. Ob slovenskih kulturnih in družabnih prireditvah, ki so jih celjski Nem- ci redoma razumeli kot navadno izzivanje, je običajno prihajalo do množičnih spopadov med Slovenci in Nem- ci. "Do prve večje konfrontacije je prišlo v času usta- novitvene slavnosti celjskega Sokola 7. in 8. septem- bra 1890, ko je celjska nemška fakinaža z vseh strani napadala Sokole in njihove goste, mestna policija paje v večini primerov mižala."2 Zaradi hudih nacionalnih izgredov, do katerih je prišlo ob omenjeni slavnosti, je mestni urad prepovedal vse slovenske nacionalne slav- nosti v mestu. "Ne glede na represivne ukrepe mestnega urada, ki so jih potrdili tudi najvišji državni organi, je bilo v Ce- lju vse do preloma stoletja več velikih slovenskih slav- Janez Cvirn. Biser na Savinji, Celje na starih razglednicah, Maribor 1993, str.S2. Janez Cvirn, Kri v luft! Čreve na plot! Oris družabnega življe- nja v Celju na prelomu stoletja, Ljubljana 1990, str.54. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE nosti, ki jih je nemško prebivalstvo doživljalo kot pro- vokacijo."1 Do najhujših nacionalnih izgredov ob raz- nih slovenskih slavnostih pa je prišlo v drugi polovici devetdesetih let, torej po letu 1895, ko so bile prastare- mu "nemškemu" mestu "vsiljene" slovensko-nemške vzporednice na nižji gimnaziji, poleg tega pa je podobo "nemškega" Celja popolnoma skazila tudi trdnjava slo- venskih okoličanov - Narodni dom, ki je bil zgrajen v letih 1895-1896. Do pravih izbruhov nemškega neza- dovoljstva je prišlo ob odprtju Narodnega doma leta 1897, ob slavnostni blagoslovitvi zastave Celjskega pev- skega društva 1898; vrelišče pa so nacionalni ekscesi dosegli leta 1899 ob obisku čeških visokošolcev. Julija 1899 so se v dnevnem časopisju pojavile novi- ce, da bo avgusta prišlo na "poučen in reprezentančen" izlet na slovensko ozemlje nad sto čeških visokošolcev pod vodstvom prof. Vladimira llraskyja. Poleg Bleda, Ljubljane in Postojne naj bi v sredo, 9. avgusta, obiska- li tudi Celje.4 Reakcija celjskih Nemcev, ki so se obe- iz '£>•/'-:'•' Cc»arj,\ JoK-fa tr^ /. »Narodnim domom nem takoj spomnili ekscesnih dogodkov iz let 1897 in 1898, je bila seveda pričakovana. Deutsche Wacht seje takoj vprašala, "ali ne bo minilo vsaj eno leto brez na- črtovanega panslavističnega napada na naše nemško me- sto",5 na mesto, ki je sicer znano po svojem mirnem in gostoljubnem prebivalstvu. Čemu bi morali trpeti suro- ve in grobe slovenske žalitve ter odvratne provokacije? Slovenskim prvakom, kijih lahko označimo le kot "ko- lovodje in pobudnike", pač ne moremo dovoliti pom- poznih slovanskih scen pobratenja. "Ti Čehi so jim na- ravnost dobrodošli, da bi s pomočjo izzivalnih krava- lov odvračali tujski promet iz našega mesta, da bi pre- strašili letoviščarje ter jim vzeli vse veselje do uporabe tukajšnjih zdravilišč."6 "Celjani pozor! Čehi hočejo one- častiti vaše mesto!"7 30. julija so češki študentje z dopisom v češčini mest- nemu uradu javili svoj prihod v Celje. Deutsche Wacht ob tem seveda ni zaspala. Oznanila je, da so Čehi pač vesela družba, v kateri vlada objestnost, sicer pa da se Čehi hočejo iz Nemcev norčevati. Čehi da so pač do- volj neumni, hkrati pa tudi predrzni in nesramni, če mi- slijo, da na Štajerskem kdo razume njihov čvek in go- bezdanje. Mestni urad je seveda dopis zavrnil.8 Najbolj gorečni med celjskimi Nemci pa so na mest- ni občinski svet naslovili tudi tiskano peticijo, v kateri so zahtevali, da se ukrene vse potrebno, da bi se prepre- čil obisk Čehov v Celju, da bi se tako preprečili ekscesi in bi se ohranila javni red in mir. Mestne oblasti so spom- nili na strašne praške dogod- ke, ki so med celjskim nemš- kim prebivalstvom vzbudili jBj močno ogorčenje. Češki štu- dentje so se namreč zelo iz- kazali "pri surovih napadih na Nemce, pri opustošenjih, ki so jih zagrešili nad sadovi nemš- ke pridnosti, nad spomeniki nemške kulture... Zato seje bati najhujšega in to moramo preprečiti. Mir in spokojnost Celja zaradi teh zlonamerno povabljenih ljudi ne smeta biti porušena, naša varnost in na- ša lastnina pa ne smeta biti iz- postavljeni odvečni nevarno- sti. "' Nekaj sto izvodov peticije, ki jo je natisnila ti- skarna Celeja, so razpečali po mestu, od hiše do hiše, in podpisali sojo mnogi celjski Nemci. Ta akcija podži- ganja sovražnega razpoloženja in zbiranja podpisov je seveda poleg "vahtarce" še dodatno prispevala k ustvar- janju napetega vzdušja v mestu. Slovensko časopisje je nemško hujskanje, češ da ho- čejo "nemško" Celje obiskati praški pretepači, cestni • >A. 1 bi Jem, sir. 58. Glej: Slovenski narod. 8. 7, 18. 7., 20. 7.. 24. 7.. 31. 7. 1899, pa tudi 1. 8. in 2. 8. 1899; Domovina. 28. 7. 1899; Slovenski gospodar šele 3. 8. 1899; Deutsche Wacht. 23. 7.. 27. 7. in 30. 7. 1899. Glej tudi Janez Cvirn, Thomas Fürstbauer: Kronika mesta Celja 1892 -1907. 1. del. Celjski zbornik 1990, str.251. Deutsche Wacht. 23. 7. 1899. Deutsche Wacht, 27. 7. 1899. Deutsche Wacht. 30. 7. 1899. Glej: Deutsche Wacht. 30. 7. 1899; Janez Cvirn, Thomas Fürst- bauer: Kronika mesta Celja 1892 - 1907, 1. del, Celjski zbor- nik 1990, str.251. ZAC: MUC. škatla 20. VSI-; ZA ZGODOVINO ZGODOVINA L\ VSE 3 Celjski župan Gustav Stiger razbojniki, divjaki z noži, požigalci in njihovi najsuro- vejši pomagači Slovenci, ostro obsodilo.10 Spraševalo seje, zakaj mora biti ravno Celje prava "tolovajska ja- ma"" sredi civilizirane in kulturne Evrope. Kako je mo- goče, da imajo "kulturni" Nemci češke akademike za izmeček človeštva, za smrkavce ter za navadno sodrgo, ki se ji mora, kot vsakemu ncpovabljencu, s kolom in nožem v rokah pokazati vrata.12 Deveti avgust pa seje nezadržno bližal. Slovenska Stranje še naprej opozarjala, da lahko v sredo pride do sramotnega škandala, kjer bo tekla tudi kri. Poleglo se ni tudi hujskanje Nemcev na celjskih ulicah. Nemška mestna fakinaža, še zlasti capini zloglasnega pretepača Oechsa, kot tudi nemški burši iz Gradca in tevtoni iz drugih krajev so se vneto pripravljali na sprejem nelju- bih gostov. Slovenski prvaki Miha Vošnjak, dr. Ivan Dečko in dr. Josip Sernec so se zaradi nemških groženj, da v "nemškem" Celju pač ne bodo trpeli slovanskih "demonstracij", obrnili na namestništvo v Gradec. Za- prosili so ga naj jih te dni stražijo orožniki, ne pa "celj- '" Glej: Slovenski narod, 4. 8. 1899; Domovina, 28. 7.. 4. 8. 1899; Slovenski gospodar, 3. 8. 1899. Celjski podžupan Julius Rakttsch sko odvisno redarstvo", ki je vzdrževalo javni red in mir le v interesu celjskih mestnih očetov - Nemcev." Slavni celovški magistrat pa je na prošnjo celjskih Nem- cev celjskim "odvisnim" mestnim stražnikom poslal na pomoč še 15 redarjev s "piklhavbami".14 Še zadnji poskus, da bi preprečili Čehom vstop v me- sto, pa predstavlja najava, da bodo mestni muzej in graj- ske ruševine od 8. do 10. avgusta zaradi nujnih vzdrže- valnih del zaprte za obiskovalce." Slovenski narod je na slednje reagiral takole: "A vse ni nič pomagalo. Fakt je, da skoro pozdravimo Čehe v naši sredi, fakt, ob ka- terem se bodo tukajšnje nemčurske kreature napihova- le od jeze in svetega srda, kakor tista žaba, ki je hotela postati debela kakor vol."16 Na Kranjskem je bil sprejem čeških izletnikov, kot je zapisala Domovina, "povsod najsijajnejši in nad vse lju- bezniv".17 Slovenci so jih povsod sprejeli z viharnimi klici "Živio!" in "Na zdar!". V Ljubljani je sicer prišlo 12 Domovina, 4. 8. 1899. Glej: Slovenski narod, 4. 8. 1899. 13 14 IS 16 n Dr. Josip Sernec, Spomini, Ljubljana 1927, slr.88. Prošnje za pomoč so bile poslane tudi v Gradec in Maribor, vendar jim niso ugodili. Deutsche Wacht, 6. 8. 1899; Slovenski narod, 9. 8. 1899. Slovenski narod, 9. 8. 1899. Domovina. 12. 8. 1899. VSE /.A ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE do manjših nemških izzivanj, vendar se je vse mirno končalo.18 Čehi naj bi prispeli v Celje v sredo dopoldne ob 9. uri 37 minut. Toda po brzojavu so sporočili, da so se v Ljubljani zamudili in da pridejo z brzovlakom ob pol drugi uri popoldne. Celjska nemška fakinaža se je že dopoldne zbrala pred kolodvorom. Do zob oborožena s palicami, piščalkami, gnilimi jajci, granitnimi kockami in kamenjem je nestrpno pričakovala osovražene izlet- nike. Ker Čehov ni bilo, seje razjarjena množica poda- la pred svečano okrašeni Narodni dom. V varstvu celj- ske in celovške policije je vzklikala "Heil!" in razne psovke, prepevala "Wacht am Rhein", vihtela palice ter zahtevala odstranitev slovenske narodne trobojnice, ki je plapolala poleg cesarske zastave. Med prerivanjem jih je s kolom po glavi skupil tudi dr. Ivan Dečko. Poli- cija seveda ni prijela napadalca, temveč je aretirala bra- nitelje. "Sodrga" je še vedno zahtevala odstranitev slo- venske zastave, zato je policija "šiloma udrla v Narod- ni dom, z vetrihi odpirala vrata ter strgala zastavi raz streho."1'' Proti poldnevu seje množica pred Narodnim domom razšla po raznih krčmah, da se, kot je zapisala Domovina, "napije korajže za popoldne".20 Ob 11. uri, kakor je bilo že poprej določeno, so se slovenski akademiki in celjski Slovenci brez Čehov po- dali na okoliško pokopališče na Golovcu, kjer so od- krili in blagoslovili spomenik slavistu dr. Vatroslavu Oblaku. Ob pol dveh seje v Celje pripeljalo nad 120 Čehov, ki so jih Slovenci pozdravili z navdušenimi klici "Na zdar!" in "Živio!" Pred kolodvorom seje ponovno zbra- la precejšnja "tolpa najetih barab in še več smrkavcev", vojaški kordon pa je zaprl prostor pred železniško po- stajo. Čehe je nekoliko drugače kot Slovenci pozdravi- la tudi nemška fakinaža, namreč s huronskim tuljenjem, žvižganjem, dvignjenimi palicami in letečim kamenjem. Čehi in Slovenci so bili prisiljeni, da so v sprevodu odšli po Ringu in Gledališki ulici, torej po stranskih ulicah in ne direktno skozi mesto, pred Narodni dom, kjer so go- ste s pravo ploho šopkov in cvetlic, ki so jih metale skozi okna, sprejele navdušene slovenske dame. Sprevod je spremljala nemška fakinaža, ki je neprestano izzivala, kričala in psovala, po zraku pa je frčalo kamenje in dru- gi predmeti. Prostor pred Narodnim domom je bil ob- koljen z vojaki, za katerimi se je drla podivjana "dr- hal". Ob 2. uri seje začel banket, ki gaje z napitnico odprl dr. Josip Sernec, za njim pa so se zvrstili še številni drugi slovenski in češki govorniki. Vsi so se navduše- vali "za slovansko vzajemnost in slogo". Govorom je sledila živahna zabava. Zunaj je deževalo.21 Proti 5. uri se je malo zvedrilo in češki gostje so s celjskimi Slovenci odšli na izlet na Stari grad. Na pot so se odpravili v gručah ter v spremstvu orožnikov. Og- ledali so si razvaline ter se razgledali po Savinjski doli- ni. Iz stotine grl sta zadoneli "Hej Slovani" in "Lepa naša domovina", baje tako naglas, da seje slišalo v me- sto, kar je celjske Nemce še posebej razkačilo.22 Nato so se v varstvu c. kr. žandarmerije vrnili v Narodni dom. Kakor hitro pa se je žandarmerija umaknila in je skrb *— L J 18 Slovenski narod. 7. X., X. X. in 9. X. 1899. 19 Slovenski narod. 10. X. 1X99; glej Hali poročila v: Domovina, 12. X. 1X99. Slovenski gospodar. 10. X.. 17. X. 1X99. 20 Domovina. 12. X. 1X99. Dr. Ivan Dečko za red in mir ponovno prešla v roke mestne policije, je nemška "drhal" začela tuliti in žvižgati, na "barbarske Slovane" in na Narodni dom pa seje vsulo kakor pest debelo kamenje, ki je nekaj ljudi ranilo ter pobilo več šip in svetilk. Poleg buršev in barab so se pri vseh de- monstracijah in izgredih, kot poroča Slovenski narod, najbolj odlikovale celjske "nemške dame": "Kako su- rova znajo biti tababišča... Metale so kamenje in gnila jajca, grozile s pestmi, kazale jezike in dolge nosove ter :/ Slovenski gospodar. 17. X. 1X99. Domovina. 12. X. 1899. 22 Slovenski narod. 10. X. 1X99. Deutsche Wacht. 13. X. 1X99. VSI- 7.A ZGODOVINO ZGODOVINA L\ VSi: 5 Dr. Josip Samec kazaje Slovanom hrbet, se tolkle po zadnji strani svoje- ga telesa... Glede omike in dostojnosti zaostajajo pač Za vsako kravjo deklo."" Po povratku s Starega gradu se je ob 8. uri zvečer začel koncert, na katerega je kljub divjanju nemških raz- grajačev prišlo "precej celjskega občinstva in mnogo gostov iz bližnjih trgov".24 Godba, ki je že popoldne neutrudno igrala, je bila tudi tokrat popolnoma kos svoji nalogi. Buren aplavz in pohvalo so poželi tudi orkester, mešani in moški pevski zbor. Solze v oči je prignala zlasti ganljiva staročeška pesem "Bivali Cehove!" Te- lovadne točke pa so zaradi slabega vremena odpadle.25 Uradnemu delu sporeda je sledila veselica s prosto zabavo in plesom, kije trajala vse do zgodnjih jutranjih ur. Noč iz srede na četrtek pa seveda ni minila brez iz- gredov. Še več! Uresničila se je napoved, ki jo je 9. avgusta obelodanil Slovenski narod: "Bojimo se, da bo tekla kri!" Na nevarnih celjskih ulicah je prišlo do do- godkov, ki jih dandanes vidimo le še v kakšnem ame- riškem vesternu. Poleg tega, da so Nemci v manjših sku- pinah na temačnih krajih neprestano prežah na Sloven- ce, ki so se vračali z veselice v Narodnem domu ter jih izzivali in pretepali, njihove spremljevalke pa opsovali in opljuvali, je namreč prišlo tudi do streljanja. Okrog 1. ure ponoči sta se učitelj Franc Gostinčar iz Griž ter tajnik žalske posojilnice Mihael Reicher od- pravila proti domu. V temačnem kotu pri ljubljanski mit- nici ju je napadla nemška tolpa, oborožena s poleni in noži. Prišlo je do spopada, v katerem se je Gostinčar branil z revolverjem in pri tem ustrelil Josefa Pollant- za. "Gostinčarja in Reicherja je mestna varnostna stra- ža aretirala, vendar so Reicherja kmalu izpustili. Skoraj istočasno je tajnik v Dečkovi odvetniški pisarni Ivan Bovha v Gosposki ulici ustrelil dninarja Juliusa Gra- bitseha. Tudi Bovhoje aretirala mestna varnostna stra- ža."26 Zaradi opisanih dogodkov je razburjenje celjske- ga nemškega meščanstva zopet naraslo. Na Trgu cesar- ja Jožefa pred Narodnim domom seje ponovno zbrala razburjena množica, ki se nikakor ni hotela pomiriti. Okrajni glavar grof Attems je ponoči skupaj z župa- nom Stiegerjem in predstojnikom mestnega urada I-'ürst- bauerjem trikrat prišel v Narodni dom in od predstavni- kov Slovencev zahteval, naj Čehi odpotujejo z brzovla- kom ob 4h in 15 minut, saj v nasprotnem primeru ne morejo prevzeti odgovornosti za varnost gostov. Dr. Dečko je med pogovorom izjavil: "To Celje moramo ukrotiti!" Dr. Sernec pa je končno pristal, da bo zagoto- vil odhod Cehov. Ker po poteku dogovorjenega časa Čehi niso zapustili Narodnega doma, so poskušali pred- stojnik mestnega urada l-'ürstbauer in varnostni organi vstopiti v Narodni dom, vendar so bila vrata zaprta. Grof Attems je poskušal še enkrat posredovati, vendar je bi- lo za takojšen odhod Čehov že prepozno. Deželna hram- ba je obkolila Narodni dom in nihče ni mogel vstopiti ali odditi. Ob 9. uri so vojaki napravili kordon. Vse uli- ce so bile zaprte. Češki gostje so morali po predpisani poti v senci bajonetov na kolodvor. Okna so bila vsa zasedena. Nemci so tulili: "Abzug! Slavisches Gesin- del! Slavische Hunde!" ter pljuvali na dijaštvo ter mu žugali s pestmi. Pred kolodvorom seje ponovno zbrala nemška "sodrga" in jih obsula s točo kamenja. Vojaš- tvo je z bajoneti razgnalo tolpo. Čehi so se ob 10. uri odpeljali iz mesta,27 Slovenci pa so se v spremstvu žan- darmerije odpravili proti gostilni v Skalni kleti. Razburjenje Nemcev pa se tudi po odhodu Čehov ni M Slovenski narod. 10. H. 1899. u Slovenski gospodar, 17. 8. 1899. :s Domovina, 12. 8. 1H99. '" Janez Cvirn, Thomas l-'ürstbauer: Kronika mesta Celja 1X92 • 1907. 1. del. Celjski zbornik 1990. str.250. 27 Glej: Slovenski narod. 10. ti. 1899. VSi;/A ZGODOVINO 6 ZGODOVINA ZA VSE poleglo. Po vsem mestu so se med celj- sko fakinažo razširile govorice, da bodo ob 7. uri zvečer napadli hišo dr. Josipa Serneca. Proti večeru seje pred Narod- nim domom zbrala 2000-glava množica, kije kakšne pol ure demonstrirala in pre- pevala "Wacht am Rhein". Nato so odšli po Rotovški ulici, kjer so razbili in vrgli na tla odvetniško tablo dr. Dečka, proti vili dr. Serneca v Gizelini ulici.28 Čeprav je dr. Sernec že prej vedel, da se pripravlja napad na njegovo hišo in je to tudi uradno naznanil celjskemu redars- tvu ter zahteval zaščito, ni nič pomaga- lo.2'' Medtem ko sije mestna policija za- tiskala oči, je razjarjena množica kakšnih 10 minut kamenjala Sernečevo vilo in po- bila vse šipe.30 Nato je "drhal" ponovno odšla pred Narodni dom, tam pobila ne- kaj velikih šip, nato pa še h kaplaniji in opatiji, kjer je vpila "los von Rom" in delala enako škodo." "Dečkovo vilo v Gaberjah so varovali Majdičevi delavci in slovenski študentje, ki so bili oboro- ženi z 'v deželi običajnim orožjem', tj. z vilami in kosami."'2 Naslednji dan je mestni urad prejel od namestništva br- zojavko, da bo ob najmanjšem izgredu, ki se bo pripetil, razpuščen. Šele ta grož- nja je pomagala ter primorala celjsko žu- panstvo, ki je prej vseskozi dajalo potu- ho nemškim izgrednikom," da s pomoč- jo policije vzpostavi red in mir.34 O škandaloznih celjskih dogodkih so se v naslednjih dneh razpisali številni ča- sopisi ter iskali krivce, daje do njih sploh prišlo. Vrstile so se sodne obravnave zoper prestopni- ke, izrečene so bile večje ali manjše kazni. Za epilog lahko na koncu zapišemo sledeče: Višek na področju Epilog obiska Čehov v Celju - karikatura iz nemškega humorističnega lista Kikeriki, 15. 8. 1899 28 29 30 31 32 33 34 Glej: Slovenski gospodar, 17. 8. 1899. Dr. Sernec je v svojih spominih takole opisal priprave na ne- varni napad: "Popoldne sem odprl okna v prvem nadstropju, da bi bilo manj škode; nabil sem za vse slučaje svoje puške in revolverje, svojim fantom pa strogo zapovedal. naj ostanejo popolnoma mirni in naj ničesar ne store, česar jim jaz ne bi sam zapovedal, ker odgovornost za vse, kar pride, moram no- sili jaz. Hišo in vrtna vrata sem zaklenil. " - Dr. Josip Sernec, Spomini, Ljubljana 1927, str. 91. Ibidem. Glej: ibidem. Janez Cvim, Thomas Fürstbauer: Kronika mesta Celja 1892 - 1907, 1. del. Celjski zbornik 1990, slr.253. Se zlasti jih je podžigal podžupan Julius Kukusch. Slovenski narod. 12. 8. 1899; Slovenski gospodar, 17. 8. 1899. ncmško-slovenskih nacionalnih bojev v Celju pred pr- vo svetovno vojno predstavljajo izgredi ob obisku češ- kih visokošolcev leta 1899. Do večjih ali manjših, ven- dar manj tragičnih izgredov je sicer prihajalo še vse do propada habsburške monarhije. Po ustanovitvi Kralje- vine SI IS je prišlo do bistvenega preobrata. Na šahov- nici so se zamenjale pozicije. Celjski Nemci so se mo- rali privaditi, da so odslej manjšina. Za celjske Sloven- ce se je začela nova doba. Enaindvajset let po obisku čeških visokošolcev se je v Narodnem domu dr. Gvi- don Sernec v pozdravnem govoru češkim gostom spo- minjal teh strašnih dni ter dodal: "Danes smo Cehe spre- jemali mirno in dostojno. Sprejema ni motil noben žvižg, noben kamen. Sprejeli smo jih na svojih svobodnih tleh."15 35 Nova doba, 20. 5. 1920. vsi; ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE Zusammenfassung "Wir befürchten, daß Blut fließen wird!" Ausschreitungen beim Besuch tschechischer Hochschüler in Cilli im Jahre 1899 "Vom Sängerfest anno 1886 bis heute waren Prügel und Steine, faulige Eier, Tinte und Vitriolöl an der Ta- gesordnung, das Werkzeug, mit dem der Ciliier Pöbel, aus bekannter Quelle bezahlt und betrunken gemacht, jedesmal ganze Tage und Nächte lang ohne jede Furcht und leider Gottes auch unbehelligt von der politischen Obrigkeit gegen die Slowenen wütete, sie beschimpfte, angriff und verletzte." Mit diesen anschaulichen Worten beschrieb Ivan Bovha, Sekretär in der Anwaltskanzlei Dr. Ivan Dečkos, am 27. September 1899 die Verhältnisse in Cilli, der- jenigen Stadt, die, was die Beziehungen der Nationali- täten untereinander anging, sicher die schlimmste in der ganzen Monarchie war. Die Zeiten friedlicher Koexis- tenz zwischen Deutschen und Slowenen gehörten seit Ende der achtziger Jahre endgültig der Vergangenheit an. Schlägereien zwischen Deutschen und Slowenen, die manchmal fast in Kleinkriege ausarteten, gehörten zum gewöhnlichen Inventar des Ciliier Alltags. Bei den kul- turellen und gesellschaftlichen Veranstaltungen der Slo- wenen, die von den Ciliier Deutschen schlicht und ein- fach als Provokation empfunden wurden, kam es gewöhnlich zu Massenzusammenstößen zwischen Slo- wenen und Deutschen. Die Lage verschärfte sich besonders in der zweiten Hälfte der neunziger Jahre, nach dem Jahr 1895, als der "urdeutschen" Stadt slo- wenisch-deutsche Parallelklassen in der gymnasialen Unterstufe "aufgezwungen" wurden. Im Juli 1898 verbreitete sich in der Stadt die Nach- richt, Anfang August werde eine über hundert Personen starke Gruppe tschechischer Hochschüler Cilli besuchen. Die Reaktion der Ciliier Deutschen, die sich sogleich der Ausschreitungen des Vorjahres erinnerten, war zu erwarten gewesen. Unverzüglich begann die Anti-Be- suchs-Kampagne seitens der Deutschen, wobei die Cil- iier aufgerufen wurden, "den geplanten panslavistischen Angriff auf unsere deutsche Stadt" zu verhinden. Die Deusche Wacht wiegelte ihre Leser damit auf, es seien Schlägertypen, Straßenräuber, Messerstecher und Brandstifter aus Prag und ihre rohesten Helfershelfer unter den Slowenen, die nach Cilli kommen wollten. Der 9. August näherte sich unaufhaltsam. Die slowe- nische Seite wies schon von vornherein daraufhin, daß es zu einem ganz üblen Skandal und sogar zu Blutver- gießen kommen könne, doch die Volksverhetzung seitens der Ciliier Deutschen konnte dadurch nicht gemäßigt werden. Der Pöbel unter ihnen, insbesondere das Lumpenpack, das sich um den in einem üblen Ruf stehenden Schläger Oechs scharte, sowie deutsche Bur- schenschaftler aus Graz und anderen Orten bereiteten sich begeistert auf den Empfang der unliebsamen Gäste vor. In Krain (Bled, Laibach, Postojna) war der Empfang der tschechischen Ausflügler "überall äußerst glänzend und liebenswürdig". In Cilli erwartete die Tschechen dagegen ein (mit Stöcken, Pfeifen, fauligen Eiern, Gra- nitstücken und Steinen) bis an die Zähne bewaffnete deutscher Pöbel. Die mehr als 120 tschechischen Aus- flügler mußten deshalb auf ihrem Weg zum Slowe- nischen Kulturhaus {Narodni dom), wo nachmittags ein Bankett stattfinden sollte, von einem Militärkordon ge- schützt werden. Die Bewaffneten begleiteten die Tsche- chen und Slowenen auch auf ihrem Ausflug zur Alten Burg. Sogleich nach ihrer Rückkehr in die Stadt, als sich die k.u.k. Gendarmerie zurückgezogen hatte und die Sorge für Ruhe und Ordnung wieder der Ciliier Polizei oblag, begann das deutsche "Pack" zu johlen und zu pfeifen, und auf die "barbarischen Slaven" und das Na- rodni dom prasselte es mit faustgroßen Steinen, die eini- ge Personen verletzten und mehrere Scheiben und Lat- ernen zerschlugen. Die städtische Polizei drückte bei all dem beide Augen zu. Um 20 Uhr begann im Narodni dom ein Konzert, zu dem trotz des Tobens der deutschen Krawallmacher "ein beträchtlicher Teil der Ciliier Öffentlichkeit und viele Gäste aus den umliegenden Märkten" erschienen. Dem offiziellen Programmteil folgte eine Feier, die bis in die frühen Morgenstunden dauerte. In den gefährlichen Ci- liier Straßen lauerten kleinere deutsche Gruppen an dun- klen Stellen Slowenen und Sloweninnen auf, die von den Feierlichkeiten nach Hause gingen, und provozi- erten, beschimpften und verprügelten sie. Um 1 Uhr nachts fielen auch Schüsse. Dabei verletzte der Lehrer Franc Gostinčar aus Griže beim Laibacher Mautamt Josef Pollanz, einen Angehörigen der deutschen Rotte, die mit Holzknüppeln und Messern bewaffnet war. Fast zur gleichen Zeit erschoß der Sekretär der Dečkoschen Kanzlei Ivan Bovha in der Herrenstraße {Gosposka uli- ca) den Tagelöhner Julius Grabitsch. Diese Ereignisse waren der Anlaß, daß die Erregung der Ciliier Deutschen wieder anwuchs und sich von Neuem eine Menschenmenge vor dem Narodni dom versammelte, die sich durchaus nicht beruhigen wollte. Die Landwehr umstellte das Narodni dom, sodaß es nie- mand betreten oder verlassen konnte. Um 9 Uhr mor- VSE ZA ZGODOVINO « ZGODOVINA ZA VSE gens bildeten die Soldaten einen Kordon. Die tsche- melte sich vor dem Narodni dom eine 2000 Menschen chischen Gäste mußten sich auf dem vorgeschriebenen zählende Menge, die wohl eine halbe Stunde demon- Weg im Schatten der Bajonette zum Bahnhof begeb- strierte und die "Wacht am Rhein" sang. Um 19 Uhr gen. Die Deutschen johlten: "Abzug! Slavisches Gesin- überfiel der Cillier Pöbel die Villa des verhaßten Slo- del! Slavische Hunde!" und bewarfen sie mit Steinen, wenenführers Dr. Josip Sernec und schlug mit Steinen Um 10 Uhr verließ der Zug mit den Tschechen die Stadt, alle Fenster ein. Da die städtische Polizei sich nicht rührte, ließ das Pack seine Wut noch am Narodni dom Die Erregung der Deutschen legte sich aber auch nach und an der Abtei aus, das Schlagwort "los von Rom" der Abfahrt der Tschechen nicht. GegenAbend versam- brüllend. Die Lage beruhigte sich erst am nächsten Tag. VSE ZA ZGODOVINO