štev. 211.
picianc v gotovini.
V Ljubljani, torek, 20. septembra 1921.	Leto	L
j^haja usak delavni popoldne
OTE po POŠTI:
*a celo leto K 144*— pol leta K 72*—
1	
	pij
v UPRAVI STANE MESEČNO K1©*— DELAVSKI OST
Uredništva m upravništvo v Kopitarjevi uliti štev, 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon css upravništva štsv, 723 c=?
GENE PO POŠTI:
za četrt teta K 36'— za en mesec K 12*—
POSAMEZNA ŠTEVILKA S@ VIN,
^r- A, Gosar;
SaracMprasa is neiluna
Miliču.
^	?*r'm	'e	osebna	svoboda — kakor
ned 5 , ~~ P°c'!aga in vir samouprav-v 0 j-na^a' i e aktivna in pasivna ra IVn.a P ravica le njegova na-Vj?a * n n u j n a posledica.
Jloč °)siedi že iz bistva samouprave, ki lan,6' Qa človek svoje lastne zadeve P« ie neposredno pre-„_,8UKldt aejansKi nemogoče. lu< bi
l'esentov
Zlasti v
Slučaiih> £re za razne skupne
intc^.Ve' ’ brigajo in zanimajo širši krog jj]jUčesen*0v> je navadno popolnoma iz-ne eno’ da bi se mogel vsak izmed njih drohiS t-n° vmešavati in vtikati v vse pole nu'°S^ *Cr ^ec^e niih soodločevati. Tu jJno Potrebno, da poverijo vsi, ki so Kh t i ll^ele'-eni, vodstvo in upravo svo-n0 *er varstvo svojih koristi primer-Pa si C^enemu številu zastopnikov, katere j2j)jra|jlorai0 naravno sami prosto voliti in
Clon.^° ie torej volitev odločujočih funk-Hpr'ar,?v !u orŠanGV v vseh najrazličnejših ljudi Vn • eno^a^ ter interesnih skupinah čel nu,na Posledica samoupravnega na-verf' na’ se Pr* n>ih uveljav]ja za-v ,n° in namenoma, ali morda tudi neza-5-i n° n- pr. pod vplivom tradicije ali dru-5 Podobnih vzrokov.
Moderna volivna pravica izhaja sicer k° Svojem formalnem postanku iz demo-fatične in ne toliko iz samoupravne ideje.
, ®ndar ne smemo pri tem prezreti, da je , *°zvani moderni demokratizem samo lna in vrh te ga še spačena varianta sa-.^vnega načela, ki se že od nekdaj med človeštvom v obliki hrepenenja clov\°bo^ *n prostosti, po tem, da bi bil tudi ^r)V resn*c* sam sv°i gospod. Zato aov| VI“lrn°, da so si narodi, rodovi in sta-• v°hli svoje funkcionarje, predstavni-se ? 2astopnike že davno, davno čreden 'fiis P°roc^^a moderna demokratična
Sa
rSakdo
Kioupravno načelo zahteva, d a s i
sorazmerno svojim de
* ^ n i, ■	.
So 1 m *n pravičnim i n t e r e -
^ik* Pr°st° v o 1 i svoic z a s t o p -č j t e Povsod, kjer gre za odlepi ev ali upravo zadev, ki ga ne-tj vSr,edno ali tudi le posredno e I o i n z a n i m a j o. Povsod, kjerkoli odločitev v stvareh, ki na kakršen-vse n.a^n posegajo v naravne, t. j. pred-lz osebne svobode izvirajoče pravice ?d’ a^ Pa v take, ki so mu po zakona 2aiamčene, oziroma, ki si jih je sam ki?ifavnoveljaven način pridobil — v vseh j ^slučajih mu mora biti dana prilika,
jih *em — ak° ne more sara — P° sv° •s* ?,astopnikih in zaupnikih sodeluje in °dločuje.
p Kjerpasenehajočlovekovc v . ,a v i c e , kjer je konec n j c g o -^ 11 Pravičnih interesov, taro j£°ra biti povsem naravno tudi j n° n e c njegovega sodelovanja ^ s°od ločevanja, torej tudi Qecnjegovega zastopstvain ^.^gove volivne pravice. In kjer 0 pravice in interesi vseh ljudi enaki,
liku-5
se med seboj znatno, bistveno razdejo, tam se mora, zopet samoobsebi ‘Hvo, temu primerno razlikovati in stop-1* Vati tudi njihovo sodelovanje in sood-^j®vanje, oziroma njihovo zastopstvo in "°Va volivna pravica.
^ *>a temelju samoupravnega načela je Ue ,^a*t0 iasno, da *e potrebuje uiti raz-niti dokazovanja. Pač pa je potrebno, ljr ^fiotovimo, kako se je moderni demo-o^em v svojem praktičnem izvajanju ft»a^ 0C* *e^a’ )asncŽa in brez dvo-2a edino pravega pravila in kako je vprav ^ditega primoran ostati na pol poti, p.. Moderna »demokratizacija« javnega, etičnega življenja je dala vsem državlja-s j1' ^rez razlike stanu, enako pravico ^"elovanja v ogromni večini vseh poli-da'^ 2adev (predvsem v vsej zakono-za katere velja volivno načelo, Jas-Snt^k	v	s e ^ v s e Pol^ične zadeve
Vo n-C zanima>0- oziroma da je to njiho-zanimanje v premnogih slučajih zelo azticno. Vzemimo za zgled samo zakouo-ajo v raznih stanovskih vprašanjih! i ak°n o varstvu industrijskega delavca je nieUi pač malo mar, kakor je tudi narobe
industrijskemu delavcu precej vseeno, kako se uredi kmečko dedno pravo. Podobnih zgledov bi lahko našteli nebroj. Praktično se to medsebojno nezanimanje za premnoga velevažna zakonodajna vprašanja izraža v splošni nedelavnosti modernih, »demokratičnih« parlamentov, zlasti pa v popolni sterilnosti glede zakonodaje v zadevah, ki se ne tičejo parlamentarne večine.
Kakor pa daje novodobni demokratizem na eni strani preveč, tako se zopet na drugi strani ne more odločiti za dosledno izvajanje svojih načel. Tako vidimo, da se kljub vsemu demokratizmu še vedno odrekajo ž e n s t v u njegove osnovne in temeljne pravice. Do prevrata je bila ženska volivna pravica le izjemna, pa tudi sedaj se ji več kot polovica evropskih držav upira in še je brani. Vzrok in izgovor, ki ki se navaja, je bojazen pred delanezmož-nostjo parlamenta. Ta strah je opravičen, toda zdravilo proti njemu je napačno. Parlamenti so že sedaj nesposobni za resno delo in ženski poslanci niso — kakor tudi že izkušnja kaže — glede tega nič bolj krivi kakor moški. Vzrok nedelavnosti tiči v tem, ker poslancev ne družijo in silijo k delu skupni interesi, to pa zato, ker so izvoljeni od vseh za vse, kar jih brigainkar j i h n e b r i g a. Iz te zagate pa vodi samo en izhod, to je, splošna volivna
pravica za vse — torej tudi za ženske — todavednole zgolj za sodelovanje in soodločanje v takih zadevah, ki njihove volivce neposredno ali posredno tičejo in zanimajo. Kjer in kadar pa gre za stvari, ki človeka nič ne brigajo in se ga nič ne tičejo, tam tudi ni razloga, da bi volil svoje zastopnike.
Še eno pripombo glede pasivne volivne pravice na podlagi samoupravnega načela! Kdo ima potem pravico biti izvoljen? Odgovor je lahek. Samouprava hoče, da ljudje sami osebno ali po svojih zaupnikih upravljajo svoje zadeve. Kjer in kadar pa so, kakor smo videli že pri predpogojih samouprave, potrebne za to posebne sposobnosti in zmožnosti, tedaj je jasno, da se pasivna volilna pravica sme in m o r a v smislu samoupravnega načela navezati na primerne pogoje, ki jamčijo, da bodo izvoljeni zaupniki in zastopniki vo-lilcev kos stavljenim nalogam.
V celoti torej vidimo, da samoupravno načelo v nasprotju s takozvanim modernim demokratizmom aktivno volilno pravico razširja na vse interesente brez izjeme, da jo pa tudi na drugi stran* omejuje na krog resničnih udeležencev pri stvari, za katero gre in da navezuje tudi pasivno volilno pravico na primerne predpogoje, ki odgovarjajo samoupravnim ciljem in namenom.
Hfeclja Stojana Pretiča.
Preti« pmi nadzorstvom Prlbifevičeve uelisiie.
Bclgrad, 10. septembra. (Izv.) Glavni odbor demokratske stranke ,je imel včeraj svojo sejo, na kateri je minister policije Svetozar Pribičevič referiral o potovanju Stojana Protiča in o obiskih, ki jih sprejema. Iz točnih podatkov, ki jih je podal, se lahko sklepa, da je Pribičevič dal policijskim organom nalog, da zasledujejo Pro-tiča na vsakem koraku in da policijski agenti natančno pazijo, kaj govori,
Belgrad, 20. septembra. (Izv.) Akcija Stojana Protiča je zelo omajala stališče Pribičevica. Iz vrst radikalnih poslancev se čuje, da bodo radikalci zahtevali, da se ministrstvo notranjih del prepusti njim. Tudi demokratski poslanci so se po seji odbora izjavljali v istem smislu in se zdi, da bodo demokrati policijski portfelj prepustili radikalcem in v zameno zahtevali ministrstvo, pravde ali pa saobračaja. To popuščanje demokratov se veliko komentira. — Novosti pišejo: V političnih krogih se govori, da je skoraj gotovo, da ministrstvo notranjih del prevzamejo radikalci. To je povsem verjetno, kajti demokrati teh vesti ne dementirajo. — »Politika , ki stoji zelo blizu radikalnim in tudi demokratskim krogom, piše, da se da iz izjav raznih
radikalnih poslancev sklepati, da so radikalci zelo nezadovoljni in ogorčeni nad politiko ministra notranjih del in ministra financ in da bodo že na svoji prihodnji seji sklenili, da se kot predpogoj za pogajanja smatra to, da prevzamejo ti ministrstvi radikalci. — »Balkan« ostro napada Pribiče-vica. in napoveduje njegov skorajšnji padec.
Beigrad, 20. sept. (Izv.) Akcija, ki jo je podvzel Stojan Protič, ki so jo hoteli demokrati v svojih listih popolnoma omalovaževali, je razburila radikalce, demokrate pa vrgla iz navideznega ravnotežja in jih povsem zmedla. To se je moglo opazovati na sejah odborov radikalne in demokratske stranke. Na zadnji seji radikalcev je govoril Pašič in dejal, da bi znala ta akcija imeti zelo nepovoljne posledice, vendar pa radikalna stranka ne sme storiti nikakih prenagljenih korakov in sklepov, ki bi mogli žaliti Protiča, ki ima velikanske zasluge za radikalno stranko. Ni govora o kaki izključitvi Stojana Protiča iz stranke. V kratkem se bo vršila velika konferenca radikalne stranke, ki ji bodo prisostvovali delegati iz vseh krajev. Na njo bodo povabili tudi Stojana Protiča.
ItatolEčani pstafeje a lira.
Praga, 11. sept. Kakor poroča »Čech , je poslal kardinal Gaspari praškemu nadškofu, ki hoče prirediti romanje češkoslovaških katolikov v Rim, pismo, v. katerem
Maša naua paaesf: SStopnh.
izenačujoča sila usode!
Kolo življenja se vrti!
J'a misel je stara kot zemlja in se uresničuje dan za dnem, vsepovsod. Eni se danes vesele in radujejo in pozabljajo na stotisoče bednih — jutri bodo tudi oni jokali. Eni so danes gladni, solzni, preganjani — jutri bodo radostni in ovenčani z zelenjem in z jutranjim svitom!
Tudi v pričujoči selski povesti romanopisca Consciencea, ki zavzema ne le v nizozemski, temveč celo v evropski književnosti odlično mesto, se na vseh sodelujočih osebah izpolni železni zakon pravičnosti. Povest je pisana priprosto, s sočnimi in toplimi barvami in nevede kedaj — pa se nahajamo sredi najpretresljivejše drame.
Najrazličnejše strasti se Iti razpaljajo; plemenite in k nebu dihajoče in plahe in zvočne kot je tiha ljubezen med mladeničem Bartom in Cecilijo; samogoltne in do
izjavlja, da pričakuje papež z odprtimi rokami svojih čeških vernikov. Češki katoliki bodo poklonili ob prihodu v Rim papežu dragoceno vazo iz češkega kristala.
blaznosti segajoče sebičnosti, ki lomi in davi starega skopuha Jana; peklensko nastopanje podlega in zločinskega Tisa!
Koliko slik, kot pesmi dalmjenih, iz-zvenjajočih, divje škrtajoSih in široko raz-mahnjenih!
Zato je ta povest tako vabljiva ker je občečloveška in vzbuja čitatelju ravno vsled one enovitosti in preprostosti, ki jo novi romani že davno pogrešajo, nebroj misli ,da primerja tudi življenje, ki ga živi on in njegova okolica in se oplemenituje s sličnimi čustvenimi soživljaji.
Povesi pričnemo kot listek v kratkem priobčevati.
TEŽAVE ANGLIJE.
London, 19. sept. Iz angleških virov se doznava, da je malo verjetno, da bi se mogel udeležiti Lloyd George \vashingtonske konference osebno, čeprav je on sam že večkrat izrazil to željo. Zdi se, da radi notranjih zadev ne bo mogel odpotovati v Ameriko. Tudi lord Curzon naibrže ne bo šel v Washington„
Mala HanlssoiaijaH.
G o r i c a , 18. sept 1921.
Avtonomija smo dobiti. Ni bilo trelaž zanjo nobenega boja, niti shodov, niti resolucij; gospodje v Rimu so se lepo zmenili z onimi, ki nimajo za seboj niti ene desetine goriške in niti ene tretjine istrske dežele in so nam naznanili, da imamo novo avtonomijo, zelo pravično za Italijani za nas pa naravnost udarec v obraz.
Poraz, ki so ga doživeli Italijani pri volitvah v laško zbornico, so hoteli popraviti sedaj. Nič volitev v deželni zbor, po* sebno ne volitev po splošni in enaki voliv-ni pravici. To bi bilo nevarno. Da bi ^odrešeni Italijani prišli pod oblast Slovencev? Zato so naredili gospodje bolj pametno. Dali so avtonomijo, v katero bodo imenovali može v Rimu, ne pa naše, ljudstvo, ljudstvo jih samo predlaga.
Na mestu prejšnjega deželnega zbora bo menda 12 mož, na mestu prejšnjega deželnega odbora bodo pa štirje možje. Predlagajo jih stranke. Na Goriškem bo pariteta — pol Slovenci ,pol Italijani — predsednik pa bo Italijan. V Istri bo slabše. Minister Salata, ki je nam serviral to neokusno »avtonomijo , se ni hotel izrazit? natančneje. Na vsak način je povdarjal ita lijansko »večino.
Ta avtonomija je krivica za nas. Kd je neki gospod povdarit ministru, da je na Goriškem pariteta nemogoča, ker je pri' padel h Goriški še del Kranjske, mu je ta dejal hladno: Mogoče je, da pravična ni.c Ta hladen, .zloben odgovor nam spričuje jasno dovolj, s kom imamo opraviti. Krivica storjena na našem ljudstvu, je preračun j ena. Tudi bo dvignilo naše ljudstvo odločen protest proti temu nasilju in ga bo ponavljalo dan za dnem in leto za tetonv dokler krivica ne bo popravljena.
Vendar pa je ljudstvo po ogromni večini zato, posebno na Goriškem, da sodelujemo v tem zboru in odboru. Važno je to posebno radi tega, ker je vse. to provizorično (kdo ve, koliko časa bo ta provizorij trajal?) in bodo imeli možje v odboru in zboru nalogo pripraviti bodoči votivni reti in avtonomijo. Yrsa,j upati smemo, da bo bodoča oblika avtonomije manj rimsko centralistična in bolj pravična za nas Slovence, kot je ta današnja, ki sploh ne zasluži tega imena.
Kdaj dobimo to avtonomijo? Dekreti so najbrže že podpisani, dasi še ne objavljeni. V teku par dni morejo že romati predlagana imena v Rim. Morda bomo že v enem mesecu zaplavali v te nove vode.
Potem se bodo vršile nove občinske volitve. Tu bo splošna volivna pravica, vendar bodo imele tudi korporacije in ženski posestniki po en glas. Tedaj nekak kompromis med starim in sedanjim italijanskim volivnim redom, če moremo prav verjeti informacijam.
Iz vsega je razvidno, kakšno skrb' imajo Italijani, da bi zmanjšali našo moč. Toda, če bodo hoteli biti količkaj pravični, bodo morali priznati, da nam gre na Goriškem deželna oblast.
linjih mers pri Mežiki.
V
Med železničarji na Jesenicah vlada veliko razburjenje, ker hoče železniška uprava iz železniških družinskih hiš pognati celo vrsto železničarjev na Hrušico v barake. V izpraznjena stanovanja bi prišli drugi železničarji, ki so organizirani R »Zvezi jugoslovanskih železničarjev«. Že sam ta naklep pomeni, da igra uprava državnih železnic vlogo, ki bi je ne smela igrati. S tem postopanjem se uvaja dvojna mera napram železniškemu osobju. Strokovna organizacija, »Zveza jugoslovanskih železničarjev , ki je doslej — kakor se sama hvali — ^zastopala brezobzirno interese železničarjev* na zgoraj , uživa »tam zgoraj. — kakor se vidi — tako veliko zaupanje — ali je morda to hvaležnost da se morajo njenim članom umikati iz uradnih stanovanj družine železničarjev, ki niso pri njej organizirani. To je vsekakor žeto značilno. Proti temu postopanju železniške uprave je treba odločno nastopiti.
Poslanec Gostilničar je odposlal ravna-teljstvu državnih železnic v Zagreb sledečo spomenico zaradi železničarskih stanovanj na Jesenicah:
. KuMi.ii teJjjiitvo' državnih železnic
Zagreb.
Na Je,senicah na Gorenjskem so dobili nekateri, železničarji, ki stanujejo v hiši državne /etc/.nke, odlok, da se imajo izse-Jiti v bnrak<> na Hrušico, V ta stanovanja pa pridei<> drutji — zato ker so baje člani • Zveze .ImjosJov. železničarjev.;. Jaz ne vem, koliko je na lem resnice, toda ljudje — in tu ne samo železničarji — to izpovedujejo,
Iv r bi pomenilo tako postopanje napi a m sedanjim stanovalcem obstoječih železničarskih družinskih hiš na Jesenicah strankarsko pristranost od strani predpostavljenih merodajnih činiteljev, in bi s tem prišla tudi železničarska služba zelo lahko v težak položaj in je tudi za železniško upravo naravnost kompromitujoče, si dovoljujem opozarjati na to ravnateljstvo državnih, železnic, ki je dolžno čuvati red n pravico pri železnici.
Prosim tudi obenem, da se la odredba aa vsak način ukine in sedanji stanovalci puste na svojih mestih. Zakaj treba premestitve iz enega kraja v drugi, ko oni, ki naj bi prišli v ta stanovanja, gredo popolnoma lahko na Hrušico ali pa tam ostanejo.
Prosim torej še enkrat, da se odločba o tem preseljevanju z ozirom na objektivnost in ugled železničarske uprave ukine.
Z velespoštovan jem
Josip Gostinčar.
POULIČNE DEMONSTRACIJE V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta. 19. sept. Kakor poročajo listi, je prišlo včeraj opoldne in popoldne na več krajih mesta do ponovnih pocestnih ekscesov. Iz kavarn v Glediščni ulici so pregnali goste in jih insultirali. Pri pretepu, ki je sledil nato, je bilo več oseb ranjenih in poškodovanih. Popoldne se je dogodil v bližini redakcije lista Nepszawa incident, pri katerem so se ljudje pretepali. Šele policija jih je razgnala, ki je pozneje tudi aretirala 14 oseb. Zvečer se je pretepanje nadaljevalo, toda težko poškodovan ni bil nihče.
AVSTRIJA NE POŠILJA' M UNICI JE MAŽ AROM.
Dttuai, 19. sept. Spričo vesti, ki se zadnje dni širijo po časopisih, češ da so se vršili transporti vojnega materiala na Ma-žafsko in Poljsko, se ugotavlja, da že več mesecev sem vrhovne oblasti niso izdale svojim podrejenim organom nikakih po-
velj za transportiranje vojnega materiala. k (Listi so namreč trdili, da avstrijske tovarne pošiljajo strelivo Mažarom za boj proti Avstrijcem v Zapadni Ogrski.)
politični dogodki.
+ 100,000 kron za pričo! Da.na.snja Jugoslavija« poroča, da je iz Zagreba ose-bno prišla v Ljubljano priča, ki hoče pred sodnijo pod prisego potrditi, da je g. Tribuč po naročilu, (dr, Žerjava in Praprotnika?) ponujal 100.000 kron za pričevanje proti Pesku- To so res judovske metode!
| »Stranke in strankarstvo.« Pod tem naslovom priobčuje »Jutro« dolg članek, v katerem za božjo voljo svari vse dosedanje demokrate, naj se ne cepijo v razne stranke, kakor sc sedaj kaže volja med nezadovoljnimi pristaši te stranke. Značilni so tile stavki: »Če bi demokratska stranka delila vloge (to se pravi: če se razcepi v radikale in drug?, demokratske nezadovoljneže) bi pred vsem izgubila vse mandate, ki bi jih pa dobili drugi in ne takezvani radikali.« Dalje pravi: »V Ljubljani bomo prihodnjič imeli v najboljšem slučaju dva mandata. Če se naša fronta razcepi, jih dobe drugi.« K sklepu i'oti pristaše, naj se ne cepijo. — Zaman! Stranka, ki je zavrgla sebe, svoje ime in svojo čast na ta način, kakor je to storila ta naša policajde-mokracija, ne zasluži druge usode. Ona izgubi vse mandate, pa naj bo cepljena ali necepljena. Proti notranji gnilobi ne pomaga noben serum!
-f Nova poslanica III. internacionale svetovnemu proletariatu. Londonski »Daily j Telegraph« priobčuje nove poslanico -iz-! vršilnega odbora III. internacionale v Moskvi svetovnemu proletariatu. Poslanica se sklicuje na sedanji položaj proletariata v kapitalističnih deželah, ki je vse prej nego sijajen in obtožuje duševne voditelje razrednega boja, da so s svojo popustljivostjo nasproti kapitalizmu omogočili njegovo novo moč. Ti voditelji niso umeli vzdržati enotnosti’ proletarske fronte, ki je bila v letih 1919. in 1920. tako mogočna. Nato se obrača poslanica na proletariat z naslednjim pozivom: »Gotov dan in gotovo uro morajo delavci celega sveta v vseh velikih središčih zapadnih držav začeti z neposredno akcijo in svoje vlade prisiliti, da opuste nasproti sovjetski vladi vsako zahtevo. Delavci morajo ultimativno zahtevati, da njihove vlade ves denar in druga sredstva, ki so namenjena v pomoč Rusiji, takoj izroče proletariatu, ki jih bo
poslal v to s vrh o ustanovljenim -človekoljubnim organizacijam. Razrednozavsdni ruski proletariat ne sprejme pomoči od nikogar drugega!«
4- Kaj dela Kerenskij v Pragi? :>Na-rodny Listi doznavajo, da je imel Kerenskij v Pragi večkrat posvetovanje z nekaterimi člani bivše ruske vlade, potem ko je imel več posvetovanj tudi z zastopniki svoje stranke. Z ozirom na to se zdi, da ne gre samo za to, da se organizira pomožna akcija za Rusijo, temveč da se pripravi politična akcija one stranke, o kateri se zdi, da je sedaj najbolj organizirana in da bo mogla priti do oblasti, ako bi se izpremenil režim v Rusiji.
-j- Med nemškimi in češkimi socialdemokrati, Praško Pravo Lidu očita nemškim socialdemokratom, ki so odklonili vstop v vlado., da vodijo nemško-nacional-no politiko in načelno nasprotujejo češkoslovaški državi kakor vse ostale nemške stranke. Treba je počakati, da se nemški sodrugi iztreznijo.
^Dnevni dogodki
— Smrtna kosa. Sinoči je po dolgem trpljenju izdihnila na svojem domu v Retečah pri Škofji Loki gospa Amalija P r e-lesnik, rojena Krek, sestra rajnega dr. Kreka, Zapušča poleg moža petero otrok v starosti 9—17 let. Pogreb bo v sredo dopoldne v Retečah. Pokojnica je bila stara še le 47 let, ko je šla za svojim bratom Janezom. Kakor on in njujina rajna mati, je bila tudi Amalija žena izredno plemenitega srca, polna usmiljenja do revežev, ki jo bodo težko pogrešali. Naj vživa za svoja dobra dela večno plačilo! Žalujočim ostalim, možu, otročičem in sestri Cilki pa naše odkrito in globoko sožalje!
— Lep primer. Neki belgrajski list piše:	Ministrstvo	notranjih del je dobilo
od nekega urada obvestilo, da se gospodu N. N. ne izda potni list za inozemstvo, ker se je za časa okupacije v črni gori kot avstrijski stotnik zelo slabo obnašal. Pozneje se je pa ugotovilo, da se ta gospod že zdavnaj nahaja v inozemstvu,-kot naš generalni konzul.«.
— Zahvala. Za pogorelce v Klečah pri Ljubljani so doslej darovali: Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani 240 kg bele in 240 kg krušne moke ter 20 kg sladkorja v kockah. »In-dus«, d. d; (prej C, Pollak), 4 pare sandal; trgovina Shneider & Verovšek raznega
blaga v vrednosti 100 K; trgovina Ep3-& Turk dvoje železnih vil; G. Avgust Jenko, pek, Ljubljana, Gosposvetska 400 K; Neimenovan iz Ljubljane 140 »■ g. Anton Stacul, Ljubljana, 120 K; po s® kron sta darovala: g. Ivan Jelačin m sj Alojzij Zorman, oba iz Ljubljane; &<■ Gogala, kaplan v Poljanah nad Sko™ Loko, 60 K; po 40 K so darovali: nom«, Kmet & Go.; Fran .Sark, Ivan So*jl. in Zal ta & Žilic, vsi iz Ljubljane; n®!®? novana iz Ljubljane 20 K; g. Ložar, ničar v Sneberjah, 100 K. — pomožni _ bor se vsem darovalcem, zlasti pa jinski upravi za nakazana, živila, najtsKTf* neje zahvaljuje, hkrati pa. apelira tudi J, vsa ostala dobra srca, da sc usmilijo teZF prizadetih.
ljubljanski dogodki
lj Krompir za mesto Ljubljano. D®* 21. t. m. se prične dovažati strankam kr®-pir na dom, in sicer se bo dostavil 2L t... > strankam na Poljanski cesti št. 1 do • si mi o 13, Vodnikovem trgu, Pred škoW Mestnem trgu, Pod trančo in Ciril MetodW; ulici. Strankam se bo dostavil krompir ■ vežo v vrečah. Krompir je plačati takoj P,. prevzemu.	^
lj Društvo stanovanjskih najenum^ za Slovenijo z sedežem v Ljubljani je P*®' selilo svojo pisarno dne 19. t. m. oa Petra cesto št. 12, pritličje, desno. CM® dobivajo, kakor doslej, vse inform*®?? dnevno od 18. do 20. ure v novo oznace®1 pisarni. — Odbor.	.
lj Dva prsta odtrgal je stroj 18 ^ ? mu delavcu Francetu Boltatu. —- “jr, roko jc. poškodoval stroj mizarju Rud® j Keršikla.	,.r
lj Poskušeni smo umor. V Mostah st' j se je s samomorilnim, namenom ustre‘l*
; desno prsno stran 23 letni delavec ‘va Škrjanc-
J£aša društva.
d Orliski krožek Ljuhljarua-Sv. Jai®^ Z redno telovadbo prične šent jakobski 0 liski krožek v torek 20. t. m. ob 7. uri
čer v telovadnici na Prulah. Vadile se do nove vaje za 1. 1922. Sprejmejo so nove članice. — Načelnica.
bo;
tud’
Odgovorni urednik Anton Marinček. Izdaja konzorciji »Novega Čau*. Tiaka Jugoslovanska tiskarna * LjablUct
Ministrstvo financ kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
7% drž. investicijsko posojilo 1.1921 v iznosu Din. 500,000.000*—
POZIV nji VPIS.
Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27. junija 1921 Dšt. 7941 vzakonjene s členom 130 Ustava poživlja na vpis
7°/0 drž. investicijskega posojila v nominalnem 2nesku Din. 500,000.000
To posojilo je-investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobra, kakor: popravilo, izvršitev in razširjenje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje za-početih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd.
Nominalni iznos posojila je Din. 500,000.000 izdan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50.000 serijah po 100 številk, obresti so 7 % na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15 septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnega koli davka, koleka in takse.
Prvi kupon sc izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu.	>
Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija začenja 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na leto pri Generalni direkciji državnih dolgov z žrebanje ali odku-
pom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. Posojilo je zavarovano s hipoteko, a potrebna svota za anuitet (obresti in amortizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za pokritje pa bodo služili pred vsem dohodki dotičnega investicijskega objekta.
Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju.
Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah.
Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati kakor kavcije, uporabljati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podjetjih.
Obveznice se morejo lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonskih predpisih.
Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih, srezkih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini.
Vpis se bo vršil od 1. do 30. septembra 1921
pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakjh 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega po-
BEOGRAU, meseca julija 1921.
sojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor. — Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine S. H. S. poročilo o skupni porabi istega.
*
Minister financ dr. Kosta Kumanudi L r.