Poštnina plačana v gotovini« Štev. 8.	V Ljubljani, dne 23. februarja 1921.	Leto XXXIV.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mi )e 30K na leto.-Za inozemstvo 50 K Posamezne itevilke se prodajajo po 1 L
Spisi in dopisi ae pošiljajo: Uredništvu »Domoljub«", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in mserati pa: Upravništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Delo v ustavnem odboru.
Ustavotvorna skupščina jc izbrala iz sebe odbor — ustavni odbor, ki naj se posvetuje o ustavnih zakonih, ki naj se pred-lože konstituanti v razpravo. Vlada je predložila znani svoj načrt, ki je strogo centralističen in daje vse pravice v državi samo Belgradu.
Jugoslovanski klub ima v odboru tri zastopnike- Sušnika, dr. Šimraka in dr. Du-libiča. Samostojneži imajo v ustavnem odboru dr. Vošnjaka, ki zastopa njihovo mnenje.
Znamenit govor v ustavnem odboru je imel dr. Šimrak, ki je razvil zlasti socialni program Ljudske stranke tako sijajno in moderno, da je celo neki srbski komunist zaklical liberalcem* Sramujte se tega govora, ker vas klerikalci v svojih načelih daleč nadkriljujejo.
Ostro je protestiral proti temu, da bi srbijanski politiki imeli nekako prvenstvo v državi in izvrševali kuratelo nad Slovenijo in Hrvatsko.
Poslanec Sušnik je povedal gospodom med drugimi tudi te-le bridke resnice:
Ono navdušenje, ki je vladalo prve dni našega ujedinjenja, se pretvarja danes
v nezaupanje
in celo v medsebojno mržnjo. Temu ni kriva črnormena miselost, kakor hočejo to dokazati naši centralisti, pač pa centralizem. Dokler smo imeli avtonomijo, je bilo dobro. Danes je na žalost radi demokratske in radikalne nadvlade drugo razpoloženje. Govoril je nato o naredbah ministrstva za prosveto, ki zahteva, naj se mladina odgaja v protikrščanskera
sokolskem duhu. Sokol je danes v glavnem protikrščanski ter organizacija ene same stranke. Uvajanje sokolskega duha v naše šole pomenja boj. Nadalje je govoril o tem, kako so se pravila liberalne dijaške organizacije takoj odobrila, pravila Jugoslovenske dijaške lige pa še do danes niso potrjena. Katoliška semenišča ne dobivajo nobenih podpor ter ne morejo odgajati katoliškega duhov-ništva. V Sloveniji je minister Pribičevič postavil samovoljno šolske nadzornike, V Bosni so še danes prepovedane v šolah kongregacije, Nadalje je govoril o nezao-
snih razmerah v Vojvodini, o kateri je izjavil, da je postala podobna afriški koloniji, v kateri se vodi gospodarstvo najslabše vrste.
Davki
se tamkaj sploh ne pobirajo, ker so za davčne uradnike prišli samo belgrajski pi-sarčki, ki ne poznajo niti zakona, niti poslovanja, in ki uganjajo samo skrajno korupcijo. Pribičevič postopa v Vojvodini na žalost skrajno samovoljno. Te dni je dal zapreti redovniško šolo v Subotici, Demokratska vlada hoče iztrebiti Bunjevce, dasi so oni kvas našega naroda v Vojvodini. Katoliško duhovništvo se preganja brez vsakega razloga. Orožniki postopajo samovoljno, kmete silijo, naj kupijo
orožje,
potem pa ga jim odvzemajo in zaplenjuje-jo. Pribičevič napoveduje kulturni boj. Mi se tega kulturnega boja ne bojimo, toda opozarjamo, da bi bilo v interesu države, če ne pride do tega boja. Mi smo za sporazum, toda od svojih glavnih zahtev nočemo in ne bomo odstopili. — Govor posl., Sušnika je napravil na vse velik vtis.
Ljudska stranka je tudi predložila svoj
ustavni načrt,
ki je priznano najmodernejši in najbolj odgovarja ljudskim potrebam. Glavne potezr tega načrta so sledeče:
Država naj se razdeli v več pokrajin, ki naj bi imele skupen denar, državljansko pravo. Dalje bi parlament sklepal o okvirni zakonodaji o vseh stanovsko-pravnih zadevah, o razmerju Cerkve do države, o šolstvu, socialni politiki in sodstvu. Skupne bi bile finance za kritje skupnih državnih stroškov. Država bi imela pravico vpeljati skupni ia enotni progresivni dohodninski davek.
Pokrajinska vlada. Vse drugo naj bi spadalo v področje pokrajinskih oblasti, Slovenija s Prekmur-jem naj bi tvorila pokrajino za se- Vsaka pokrajina, okraj in občina ima svoj zbor, oz. odbor, ki si volijo svoje predsedstvo.
Pokrajina ima svojo vlado, ki jo sestavi predsednik. Pokrajinska vlada je najvišji izvršilni organ pokrajinske avtonomi-
je ter šteje poleg predsednika še več članov, ki prevzamejo po enega izmed naslednjih poslov: Notranje zadeve, trgovina in obrt, javna dela, šume in rude, kmetiji stvo, agrarna reforma, prehrana, zdrav« stvo, socialna politika, pravosodje in fU nance.
Predsednik deželne vlade.
Predsednika imenuje vladar izmed treh kandidatov, ki jih je določil iz svoje srede deželni zbor. Člani vlade so odgovorni v vseh zadevah deželnemu zboru. Proti njihovim rešitvam v avtonomnih zadevah je dopustna le pritožba na pokrajinsko upravno sodišče.
Predsednik dež. vlade načeluje tudi vsej civilni upravni upravi. Dež. vlade so v teh zadevah odgovorne osrednjim ministrom, predsednik vlade pa kot šef državne uprave v pokrajini je odgovoren le ministrskemu Svetu,
Pokrajinska vlada imenuje, premešča in odstavlja uradnike vseh resortov, ki jih upravlja avtonomno. Od 6. razreda dalje mora to potrditi pristojni minister.
Pokrajinski zbor.
Posli dež. zbora so: Volitev 3 kandi. datov za predsednika, zakonodaja v vseh stvareh, ki niso izrečno pridržane osrednji zakonodaji, javne naprave, pokr. finance (dež. imetje in davki). To velja posebno za deželne doklade na državni dohodninski davek, za zemljiški in hišni davek, davek na špekulacijo in borzne kupčije, davek od prirastka vrednosti in trošarine (alkohol).
Dež. zbor se snide navadno dvakrat na leto, da reši proračun in rač. zaključek.
Osrednji parlament.
Osrednji parlament sestoji iz dveh zbornic, iz politične in gospodarske. Voli se za 4 leta.
Politična zbornica obstoji iz 200 poslan cev, ki so izvoljeni na podlagi splošne ia enake, tajne in direktne volivne pravice.
Socialno gospodarska zbornica obstoji iz 200 poslancev, ki jih 100 izvoli ljudstva na podlagi tajnih in direktnih volitev, 100 pa jih izvolijo delegati deželnih stanovskih zastopov.
Politična zbornica rešuje vse politič ne zadeve, druga pa gospodarske.
Obe zbornici skupaj" tvorita skupen parlament, ki sklepa o vojni in miru, o ca-
finskih in trgov, ter političnih dogovorih s tujimi državami ter o dež. proračunu.
Odprava stalnega vojaštva.
Dalje zahteva ljudska stranka, da se odpravi stalno vojaštvo.
Končno zahtevajo naši poslanci, naj se vrši za najvažnejše zakone naravnost
ljudsko glasovanje,
ki naj odloči, ali naj postava velja ali ne.
Nekatere druge določbe.
Nadaljnje točke izpopolnjujejo stari vladni načrt ustavni načrt. N. pr.
Osebna lastnina nalaga socialne dolžnosti in se ne sme uporabljati v nasprotju z občimi koristmi. Dolžnost dela velja za vse državljane, ki morejo delati.
O verski vzgoii odločajo stariši, ki jo poverijo osebam njihovega zaupanja. Skrb za splošno umsko izobrazbo otrok imej država. Vendar pa ne sme biti v nasprotju z načeli vere, ki ji pripadajo otroci.
Ustavni načrt samostojnih.
0 ustavnem načrtu samostojnežev so le belgrajski listi nekaj poročali. In sicer to-le: Ostane aai stalno vojaštvo, kdor ni sposoben za vojaka, naj odsluži vojaško dobo v kakšnem podjetju. Izrekajo se za centralizem, ker so proti temu, da hi imele rc- ' svojo zakonodajo in svoje finan-c i'orej popolna odvisnost od Btflgrada, ker brez lastnih financ in samouprave.
Samostomeži glasovali za centralizem.
Ko ie ustavni odbor predelal od vlade predloženi ustavni načrt, ki ga je predložila vlada in ki je, kakor znano, strogo centralističen in jemlje pokrajinam slednje pravice, je prišlo do glasovanja. Za načrt so glasovali demokratje (liberalci), radikal-ci in slovenski samostojneži (dr Vosnjak), preti so glasovali Ljudska stranka, Narodni klub, muslimani in srbski samostojni.
Vladni načrt je dobil z glasom slovenskih samostojnežev 23 glasov, proti jih je glasovalo 19, med temi vsi trije zastopniki Ljudske stranke. Iz tega je jasno, da vlada nima večine: zakaj če bi bil Radič v Belgradu, bi centralistični načrt ne dobil večine
Zanimivo je, da so se sprli med seboj srbski in slovenski samostojni (zemljorad-r.iki). Srbski samostojneži so proti centralizmu, slovenski so glasovali z liberalci za popoien in strog centralizem.
Iz tega je raz\idno, kako grdo laže zadn;i »Kmetijski list«, ki piše, da so samostojni poslanci za avtonomijo V istem čas: ko je »Kmetijski list« to pisal, je njihov zastopnik v Belgradu dr. Vošnjak glasoval proti avtonomiji kljub temu, da so srbski samostojneži glasovali proti centralizmu.
Dobro je povedal dr, Šimrak v svojem govoru v ustavnem odboru: Doma samostojneži hujskajo: Slovenska ljudska stranka prodaja Slovence Srbom, v Belgradu pa pripoveduje, da Ljudska stranka doma huj-ska proti Srbom.
In sedaj vidimo: Samostojneži so glasovali za tako popolni in najstrožji centralizem, da si niti srbski samostojneži tega niso upali.
»Kmetijski list« tudi laže, da Ljudska stranka ni odprla svojih ust v ustavnem odboru in ni predložila nobenega ustavnega načrta. Iz današnjega poročila bralci lahko posnamejo, koliko je resnice na tem.
Ne za centralizem, ampak za pomoč Sedmin.
V	okolici Litije, posebno pa še v vi-nogradnih krajih Dolenjske, kakor okolica Sv. Križa in Gradiše, živi silno ubož-no ljudstvo. Dobro so mi znane neugodne premoženjske razmere tega sicer jako zavednega ljudstva. Siromaštvo gleda iz teh skromnih koč, beda se bere iz obraza teh ljudi in obleka ter obutev kaže posledice silne draginje. Tudi v Trebelievski občini se nahaja mnogo siromaštva. Dobro so mi znane razmere ljudstva, ki je postalo vsled' sedanje draginje žrtev razmer. Saj živim med njim in nialodane vsak dan čujem tožbe trpinov, ker obupno gledajo v bodočnost. Niti za sol nimajo denarja, pa živil ni, obleke ni, obutve ni. Otroci raztrgani, bosi.
Država zahteva svoja. Davki čedalje večji, draginja vedno hujša. Previsoki davki so našemu ubožnemu ljudstvu silno veliko breme, tako da, ako bo vladala centralistična pest svobodomiselne demokratske gospode, ki v mehkih pernicah počiva, medtem ko naši siromašni ljudje prezebajo v napol podrtih kočah, ko v hotelih in sijajnih pa'ačah pri bogato obloženih mizah se goste, med tem, ko naši siromaki na kamenitih tleh našega pogorja g'adni trdo delajo, da bi si skromen kruhek prislužili, ko razni ljudje iz vseh krajev naše kraljevine po milosti gospodov demokratov spravljeni h koritom naše države, s plesi, igranjem in veseljače-njem tratiio čas, med tem ko naše siromašno ljudstvo po milosti iste gospode, omaguje pod bremeni, medtem se pogreza v propast z gospodarstvom vred. Žalostno a resnično je to-le: Vse, kar trobi v liberalni rog, vse, ki je po volji onim mogočnjakom, ki z zlobo samodržtva državo uničujejo, ko jo s centralizmom na-pravljajo v pogorišče, vse živi na račun trpečega ljudstva.
V	vinorodnih krajih sem se na lastne oči prepričal o bedi ljudstva, ki je popolnoma obubožalo. Mal kos vinograda edine posesti je uničila trtna uš; !e redki so trsi, ki so ostali in še tisti se suše. Kočica se podira, razen par mernikov krompirja in nekaj mernikov fižola ničesar ne pridela. Včasih je rodila trta, prodal je vino, kupil koruze, ki je bila po nizki ceni. Danes pa: trta ne rodi, ker se je posušila, k;e naj pa vzame siromak denar, da kupi živil? Kje za obleko in obutev? Trre uničeno, a davek še plačuje, kot bi bil vinograd najlepše zasajen, ni človeka, ki bi se zavzel za te siromake.
Okrajnr. kraetska zveza v Šmartnem se resno bavi z vprašanjem, kaj je treba ukreniti v zboljšanje stanja teh siroma-
kov. Treba je takojšnje pomoči. Vlada naj bi si stavila za sveto dolžnost, pomagati trpečemu ljudstvu, kar bode zanjo veliko bolj hvaležno kot to, kar dela za centra-li2em, katerega preklinja vsak, kdor ni preveč osoljen s soljo državotvornih —. grobokopov.
Zastopniki ljudstva v parlamentu naj zastavijo svoje moči za rešitev tega silno nujnega vprašanja. Ljudstvo, o katerem to pišem, je na tem, da ali pogine gladu ali se pa izseli.
Morda bi se dalo kaj pomagati s tem, da se država pobriga, da pomaga z primerno podporo v svrho zasaditve opusto-šenih vinogradov z malinami. Ali naj se ljudje v onih krajih lotijo kake vrste industrije, morda bi se jim dalo s primernim poslom stalen zaslužek,, ki bi omogočil obstoj?
Nujno je potrebno, da se od strani prizadetih stavijo predlogi na okraj, kmet-sko zvezo v Šmartnem, ki bo potem vse storila, da pomaga bednemu ljudstvu.
Sedaj ni čas za cepljenje moči v 'stranke, ni čas za agitacije hujkačev proti SLS in »Kmetski zvezi«, ni čas za bega-nje ljudstva, ampak čas je, da se vse, kar živi pod kmetsko streho in kar živi na kmetski zemlji, kar trpi in se bori za živ-ljenski obstoj združi v močno organizacijo »Kmetsko zvezo«, in skupno pokaže svojo moč in se enotno bori za pametne ureditev države.
Tisti, ki se danes družijo s strankami, ki so kmetskemu ljudstvu sovražne, tisti, ki kmetski stan zaničujejo, naj lepo mirujejo, ker naš kmet je spoznal prevaro, s katero so ga ob volitvah razdvojili.
Josip Gale.
Odredba proti vojaškim beguncem,
Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo je 12. t. m. izdalo pod št. 229 nastopni razglas:
Vedno češče se pojavljajo primeri vojaških beguncev na Slovenskem. Po neodgovornih hujskačih zapeljani vojaki pobegnejo iz vojaške službe in se mnogokrat vrnejo domov nevede, kakšne težke posledice povzročajo za sebe in svojce, če jih ti skrivajo pri sebi. Ako jih zasači vojaška ali civilna oblast, se kaznujejo po vojaškem kazenskem zakoniku z večletno ječo. Pa tudi tisti, ki vojakom nalašč pomagajo pri begu, sc po § 97. srbskega kriminalnega zakonika, ki velja sedaj tudi za Slovenijo, kaznujejo z ječo do treh let. Zato resno svarim vse prebivalstvo, naj vojaškim beguncem ne dajo potuhe s tem, da jih skriva. Posebno velja to o rodbinskih članih. Po členu 12, odstavek 3. zakona o ustroiu vojske, ki velja od 19. avgusta 1919 tudi za Slovenijo, je hišni gospodar dolžan prijaviti vsakega vojaškega begunca županstvu, ki pa mora o tem takoj obvestiti n:e-govo poveljstvo. Če hišni gospodar tega ne stori tekom 24 ur, ali če ga župan ne odvede na komando, se kaznujejo vsi, če kazensko sodišče ne poseže v mes, z globo od 50 do 300 dinarjev odnosno z zaporom od 10 do 30 dni. Kazen se takoj izvrši.
Dolžnost vsakega državljana, ki je sposoben za vojaško službo, je, da to vojno pošteno odsluži in s tem pomaga svoji domovini. Ako imajo vojaki pritožbe radi nepravilnega postopanja z njimi, naj jih javijo svojim predstojnikom, ki jih bodo gotovo vpoštevali, če so upravičene, sicer se je pa treba v vojaški službi premagovati in se podvreči strogi disciplini. Pričakujem od treznosti in uvidevnosti ljudstva, da vpošteva vsa ta dejstva, in da že v kali zatre vse poskuse, oslabiti vojaško moč naše domovine.
Zakaj v Ameriko?
Ljudstvo beži, pravzaprav hoče bežati trumoma v Ameriko. »Novi Čas« meni, da ljudje silijo za trajnim in za dobrim zaslužkom.
Ne vem, če jo je j>ovsem zadel. Dobro nam je znano, da silijo v Ameriko tudi taki, ki imajo doma oboje: dober in trajen zaslužek. Svcjčas nam je dr. Krek zatrjeval, da naše ljudi žene po svetu duh za napredkom in za izobrazbo. Takrat n.u nismo oporekali, a verjeli mu tudi nismo vsi. Vsaj jaz mu nisem. Danes bi skoro dejal, da je imel mož prav.
Naše fante in sploh naše ljudi žene najbolj v Ameriko strah pred sirovim in divjim militarizmom. Dobro si zapomnite kar pravim: strah pred sirovim in divjim militarizmom. Naši fantje niso bo-jazljivci, vojaške službe se ne branijo, svojo domovino ljubijo, v Ameriko pa le si-lijo.
Dokler so bili naši fru na fronti, so večkrat brali in slišali, u je ta vojska zadnja v svetovni zgodovini, da bo potem zavladala na svetu pravica. Samo da bo enkrat Nemčija do tal ponižana, pa bo konec vojska. Danes pa, ko- je mir malodane sklenjen, pa naši fantje vidijo, da ta mir kar vpije po vojski. Krivičen mir kar kriči po maščevanju.
Kdaj bo vojska? Tega nihče ne ve. Danes in jutri še ne, tudi še nekaj desetletij morda ne. Evropa je zaenkrat preveč na tleh. Ta rod je morda ne bo doživel. Morda pa? Kdo ve? In ta negotovost tira naš rod z rodne grude. Ta negotovost kriči do neba: »Dajte narodom pravice, ki jim gredo po božjih in človeških postavah, potem bo zavladal mir ,..«
Pa da naši ljudje ljubijo svoj narod? Zakaj beže pred vojsko? Saj se v vojski najlepše pokaže ljubezen do domovine! In kako sladko je umreti za domovino!
Pojdite se solit s takimi frazami! Naši fantje so prinesli *iz vojska ta utis, da je vojska največja sirovina, največje divja-štvo tega sveta. Domovinske ljubezni je pa v njej presneto malo. In to divjaštvo se jim studi. Prav je! Naši fantje kažejo s tem več omike in olike, kakor pa gospodje, ki pri zelenih mizah dele krivico za krivico,
Naši fantje ljubijo svojo domovino in hočejo svojo ljubezen pokazati z delom in žulji svojih rok in z umom svojega naprednega duha. Delati za domovino, delati za dušni in telesni blagor svojcev kaže desetkrat več domovinske ljubezni kot vse strojnice in vsi kanoni in vsa vojna junaštva, Delovanje po društvih, po zadrugah,
po gospodarskih društvih, delovanje pri občinskem gospodarstvu in drugod: to nam je ognjišče domovinske ljubezni.
Dajtfe torej svetu pravic in nikar ga s svojimi krivičnimi odredbami ne tirajte v obup in v Ameriko.
Framasoni — pri krmilu.
Kdo so framasoni ali prostozidarji, kakor jih slovenski imenujemo? To so člani tajnih društev, ki so po državnih postavah pravzaprav prepovedana, a jih države. tr-» Namen framasonskih društev je v pr--r "rsii boj proti vsaki veri, v prvi vri.'.i pr?ti katoliški. Glavno sredstvo pri tem jim je, da dobijo povsod vlado v svoje roke ali pa da si skušajo pri vladah dobiti odločilni vpliv. Vplivne može, ki jim niso po godu, skušajo odstraniti, če ne drugače, z nasilnimi sredstvi. Tako svoj čas na Turškem, kjer je bil umorjsn sultan in je nato prišli na. krmilo prostozidarska mla-doturška vlada, revolucije in umori vladarskih oseb in velikih državnikov po raznih državah je delo teh framasonskih lož, kakor Je to zgodovinsko dokazan j.
V	Zagrebu je te dni izšel v »Jutarnjem listu«, ki je vse preje kot katoliški, članek, v katerem piše med drugim tudi tole; Posebno naše financ, ministrstvo, kije postalo mamljivo mesto za stremijivost neznanih veličin, sc je previdelo z brati iz lož, ki vedejo našo državo v finančni polom,*
Od prevrata pa do danes so naše finance — izvzemši neznatne presledke — v rokah članov Velike lože, ki ni nikomur odgovorna in ki kot tajna organizacija ne polaga računov o svojem delovanju nikomur.
V	tem se pa zdi, da je prišla Velika loža do velikega vpliva tudi v prometnem ministrstvu, da je prometni minister izdal naredbo, da se članom tajne, torej nedovoljene organizacije daje na škodo države ugodnost na železnicah, katera ugodnost je bila iz ozirov na štedljivost odvzeta najrevnejšim: državnemu uradništvu in njihovim družinam. Kako je to mogoče? S kakšno pravico podpira prometni minister Veliko ložo in njene člane na škodo dohodkov iz prometa, ki dela s primanj-ldjajem ...? Ali hoče prometni minister dati tako ugodnost tudi drugim društvom in njihovim članom? Z osvojitvijo te metode bomo zagazili v tak nemoralni pro-tekcionizem, kakor se je pred vojno širil v Mažarski, kjer se je vsak drugi Mažar vozil po železnici brezplačno ali vsaj za polovično ceno.«
Pripominjamo, da je naš poslanec dr. Hohnjec v tem oziru stavil na železniškega ministra vprašanje, če je voljan to pred-pravico framasonske lože takoj ukiniti.
Krščanski starši, na noge!
(Dopis.)
Ali se zavedate, kaj' se namerava z Vašo deco po naših šolah? Odkar so dobili demokrati vlado v roke, delajo na vse pre-tege na to, da šolo razkristijanijo. Demokratski minister Pribičevič je zapovedal
kar na svojo pest, da se mora uvesti v šole sokolska telovadba. Ko bi šlo samo za način telovadbe, bi na celi stvari nič ne bilo. Toda ministrov ukaz v prvi vrsti poudarja, naj se mladina vzaja v sokolskem,-to je veri in katoliški cerkvi sovražnem duhu. Sokoli si med ljudstvom niso mogli nikdar pridobiti ljubezni, imeli so svoje pristaše samo med meščansko frakarijo, zato so se zdaj zatekli k demokratskemu ministru, da se s pomočjo državne oblasti vrinejo v šolo in začno narod zastrupljati pri korenini. Na Češkem so njihovi somišljeniki pometali križe iz šol in jih v vozovih za smeti odpeljali! To je drugi korak, ki ga bodo tudi pri nas storili. Minister Pribičevič ovira delovanje krščanskih dijaških organizacij, kjer more, svobodomiselnim, to je protiverskim gre posvod na roko. Krščanski starši! Ali Vam je kaj na Vaši lastni krvi? Mati, ali si zato trpela, oče, ali se zato trudiš in trpiš, da bodo s tvojim denarjem plačani učitelji kvarili in zastrupljali tvojega otroka? Ali morete in smete molčati k tej nezaslišani demokratski predrznosti? Dvignite se proti temu nasilju kakor en mož! Voditelji naroda, poučite ljudstvo, da gre za naše najdražje svetinje! Po celi deželi naj gre en glas, ki naj se sliši do Belgrada: Mi hočemo krščansko šolo, takega nasilja mi ne trpimo! Proč s protiverskim Sokolom, naših ljubljenih otrok mi ne pustimo zastrupljatil Ljudstvo, dvigni na shodih svoj glas: Takih ukazov, ki so proti naši vesti, iz Belgrada ne bomo sprejemali!
Nove vere v Ljubljani za- -čefek in konec.
Belgrajski svobodomi selci združeni z našimi liberalci in oprti na naše samostojneže nas obsipajo s tolikimi dobrotami, da se lahko udušimo v njih, če se jih ne bomo dosli krep- • ko otepali. Da spadajo visoki davki, razni procenti in neznosna carina med njih dobrote, to že davno vsi vemo in čutimo na naših žepih. V novejšem času so nam poslali sokolske-ga dulia, da razgraja po naših šolah in nam zastruplja otroke s protiverskim duhom. Preteklo soboto pa so nam poslali novo darilo. Ker je katoliška vera, ki edina je ohranila Slovencem njihovo poštenje in jezik, čisto zanič (ker nam zapoveduje pravičnost, čistost, zmernost itd.), zato je treba Slovencem nove vere. Poslali so v Ljubljano nekega hrvaškega odpadlega duhovnika, ki je prišel navzkriž z božjimi postavami. Ta gospod je imel nalogo, da prižge Ljubljančanom in nato celemu milemu slovenskemu narodu luč novega evangelija. Liberalni sokoliči, kateri sovražijo vsakega duhovnika huje kot tema sovraži svetlobo, so toliko bolj navdušeni za duhovnika, ki pozabi na svoje dolžnosti do Boga in do ljudstva in ki je kot svetopisemska pokvarjena sol: ni za drugo, kot da se zavrže. Poštenega duhovnika, ki dela in žrtvuje za svoje ljudstvo vse svoje moči, bi pribili na križ, odpadnika, ki je odpadel zato, ker so mu božje zapovedi odveč, pa postavljajo v oltar. Tako so liberalni sokoliči tudi tega žalostnega odpadnika iz samega svetega navdušenja vzeli v svojo sredo, ga varovali vsega hudega in zle-
Sfrtfn 88
DOMOLJUB 1921
8t«v. 9
ga, ki se lahko pripeti, če pride misijonarit med ljudožrce.
Misijonar je pridigoval v Mestnem domu. Dvorana je bila nabito polna. Ko stopi na oder, mu začnejo sokoliči polni verskega ognja navdušeno ploskati. Drugi del dvorane pa ni kazal nobenega smisla za sveto in edino zveličavno luč nove liberalne vere in je kazal lo svojo versko mlačnost in brezbrižnost s precej glasnim vriščem, ki za uspehe novega misijona ni bil preveč upapoln.
Toda tu se je pokazalo, da so sokoli zelo dobri učenci svojih učiteljev v Belgradu. Cernu pa naj gre zlepa, vsaka liberalna stvar se je morala šele zgrda ubiti ljudem v glavo. Čemu pa imajo na Hrvatskem batine, v Mestnem domu pa stole. Čemu pa ima ljubljanska požarna bramba cevi, če ne zato, da se ljubljanskim nazadnjakom vliva voda nove liberalne vere v zakrknjene buče?
Kratko in malo: sokoliči so pridno vihteli stole po glavah ljubljanskega ženstva (ker nad vitežtvom ljubljanskih sokoličev in njihovim spoštovanjem do žene še nihče ni dvomil, zato pa imajo pravico vzgajati otroke v tem sokolskem duhu); ko to lii nič pomagalo, je prihitela iia pomoč policija, da napravi red, naposled, ko je ljubljansko ženstvo še vedno vztrajalo v svoji grešni trdovratnosti, so se prikazali pravi apostoli nove vere: ljubljanski ognjegasci. Namesto križa in katekizma so držali v rokah vodne cevi, ki so vsekakor uspešnejše sredstvo za razširjanje nove vere kot križ in katekizem. Vodovodi so se odprli in nova vera je radodarno zlivala svoj blagoslov na dobre in slabe. Vsi slabi so se odstranili iz dvorane, dobri pa so bili z vodo potrjeni v novi veri, ki je stala potem v dvorani za en prst visoko. Celo policijski uradnik, ki je bil na shodu, je bil v obilni meri deležen tega žegna. Ognjegasci so potem razširjali novo vero tudi med 2000glavo množico, ki se je zbrala pred Mestnim domom in še vedno ni hotela nič vedeti o novi veri. Tako se je tekom ene ure luč novega evangelija razširila po zaslugi ljubljanskih ognjegascev od Mestnega doma do stolne cerkve, po Poljanski cesti in po Kopitarjevi ulici, nova vera je zasačila celo nekaj zakrknjenih gospodičen, ki so skrivale kot svetopisemski Nikodem za šlanti na Vodnikovem trgu.
Misijonar je potem v dvorani navzočim Sokolom razložil nauke nove vere, ki so jo krstili za >.Narodno cerkev«. Ta vera obstoji v tem, da sploh ni treba nobene vere, razen vere v centralistično ustavo, ki jo hočejo usi-liti demokratje in razen vere sovraštva do katoliške Cerkve. Sokoli so bili z novo vero zelo zadovoljni in so na tihem z veseljem ugotovili, da že davno živijo po njej.
Iz Kmetslrih Zvez.
OKR. KMETSKA ZVEZA V ŠMARTNEM PRI LITIJI
še enkrat vabi na poučni kmetijski tečaj, ki se vrši v Smartnem v Domu od 27. t. m. popoldne do srede 2. marca popoldne. Glavni govori ziutraj i„ zvečer v ponedeljek, v torek in sredo. V sredo sklep, obenem shod Okr, Kmetske Zveze, kjer se bo poročalo o naši zadrugi, o stanju agrarne reiorme in Kmetske Zveze m kmetijske podružnice za litijski okraj, a glejte, da pošljete gotovo svojega zastopnika, vsaj enega moža, takko pa tudi več." Oskrba razen kosila bo preskrbljena brezplačno.
.4l
PREČNA.	, „„
Dne 13. t. m. je imela podružnica KZ ▼ Prečni občni zbor. Za načelnika je bil zopet izvoljen Jožef Somrak, posestnik iz ttala. Za njegovo vneto delovanje mu fe občni zbor izrekel zahvalo in popolno zaupnico. O političnem položaju sta obširno poročala tajnik SLS v Novem mestu Josip Munda in poslovodia Anton Kramar. Nato so bile sprejete sledeče resolucije: 1. Jugoslovanskemu klubu izražamo zaupanje ter odobravamo njegov nastop in taktiko. 2. Z veliko ogorčenostjo protestiramo, da 20 dinarske bankovce zamenjava samo »Narodna banka« in njene podružnice. Po našem mnenju bi morale zamenjavati bankovce ne samo vse banke, ampak tudi davčni uradi, vsaj v večjih krajih. Od ljudstva se ne more zahtevati, da bi izgubljalo po cele dneve in trosilo denar po nepotrebnem. Ljudstvu je treba pomagati, ne pa napravlfati mu raznih sitnosti in stroškov. 3. Slišali smo, da se bo v novi državi zakon proti brezdelju izvajal z vso strogostjo. Vlado na to opozarjamo. V novomeški okolici je ciganov za eno veliko vas. Delajo čgromno škodo v gozdovih, na polju, sploh že ni varna pred njimi nobena reč. Me-rodajne faktorje prosimo, da nai nas na kak način že enkrat rešiio te egiptovske nadloge. 4. Vlada naj zastavi vse sile, da se prepreči uvoz italijanskega vi«a. 5. Protestiramo najodločneje proti odloku, da bi se sokolstvo širilo po naših šolah.
V LESKOVCU PRI KRŠKEM fe bil minulo nedeljo dobro obiskan shod »Kmetske Zveze«. O političnem in gospodarskem položaju je poročal poslanec dr. Gosar, Ob kcncu zborovanja so bile soglasno sprejete sledeče resolucije: 1. Protestiramo proti prostemu uvozu italijanskega vina v naše kraje ter poživljamo centralno vlado, naj vse stori, da se ta italijanska nakana prepreči. — 2. Protestiramo proti odredbam ministra prosvete Pribtčeviča, ki hoče v naše šole silomsf uvesti »sokolskega« duha. Prav tako ugovarjamo preti nameravanemu razpustu zasebnih šol, ker meri to predvsem na katoliške šole in zavode. Izjavljamo, da smo pripravljeni na samopomoč, če se le naredbe takoj ne nkinejo. Obsojamo tudi nepostaven način glede razpusta višjega šolskega sveta v Ljubljani — Ponovno zahtevamo, da se naši slovenski vojaki ne pošiljajo v Srbijo ia Makedonijo, marveč naj odslužijo svojo vojaško dolžnost doma v Sloveniji pod vodstvom slovenskih častnikov, — 4. Zahtevamo, da se invalidski davek naloži vojnim dobičkarjem in verižnikom. — 5. Odobravamo taktiko Jugoslovanskega kluba v Belgradu in mu izrekamo popolno zaupanje.
MORAVČE.
V nedeljo, dne 13. t. m. se je vršil pri nas občni zbor »Kmetske zveze«. Bila je skoro polna dvorana pristašev. Sprejele so se ostre resoluceji proti razkristjanjenju šol po g. ministru Pribičeviču in proti trpinčenju naših vojakov. G. Mavricij Bergant je razkrinkal laži samostojnih, ki so prej lagali, da se bodo potegovali za vero, sedaj pa nc zinejo nobene besede proti ministru Pribičeviču, ki hoče odpraviti iz naših šol versko vzgojo. — Za načelnika »Kmetske zveze« {e bil zopet soglasno izvoljen posestnik Janez Bergant iz Krasc. — Koledarčki »Kmetske zveze« so še na razpolago v kaplani)!. Pridite po nje
ORMOŽ.
Ne pretiravamo, če rečemo, da se pristaši Kmetske zveze v ormoškem okraju smejo prištevati med prve načelne izobražence ne samo v slovenskem delu Štajerske, ampak v celi Sloveniji. Kakor pa ima vsak kraj svoie
i;csebnosii. fnlm »J, T\C* nmtrnča fitfla men m A
m»uuuuu svoj zuioaec. m-sem veriel svojim ušesom, ko slišim v gostilniškem lokalu samo nemško brbljanje. Še malo in zmotilo bi me bilo prepričanje, da sem se namesto v naš Ormož odpeljal kam čez mejo v deželo lačenbergarjev. Nekateri Urmozam se nikakor ne morejo privaditi dei-stva.da smo danes v Jugoslaviji in ne več pod crno-zolto zastavo. — Brez da bi ugodil zahtevi oglasajočega se želode«, jo mahnem
od tukaj t Kletar sko gostilno, Id m priporoča našim pristašem. Tukaj druga Posebnost, ki se ml Je zdela neverjetna, pa fe bik vendar resnična. Tropa pijanih iantov-Sokolov kruli sokolsko himno, natakarica pa Jim vrlo n0. maga. — Nečuveno! Edina naša gostilna v Ormožu pa ima natakarico sokolskega tal-šljenjal Kaj dela odbor, ki razpolaga s to jo. stilno, da ne napravi reda? Zahtevamo v na-še gostilne natakaric našega mišljenial Pomagajmo rajši našim ljudem do zaslužka, ne gojimo gada na lastnih prsih. Več odločnosti je treba! Zagrabimo za železno metlo in krepko pomedimo po Ormožu sokolsko-Iiber&lne in nemčurske smeti. — J. M. rojak.
Razgled po svetu.
ANGLIJA, FRANCIJA. ITALIJA.
Velesile se še vedno ne morejo ustaliti io umiriti. Skrbi jih bodočnost, da bi jim morda ne prišlo kaj navzkriž in da bi si premagane države — Avstrijo izvzemajo — prehitro ne opomogle. Zato tista večna posvetovanja v Parizu, Londonu itd. Sedaj so sklenili, da mora biti Nemčija toliko časa pod njihovim strogim nadzorstvom, dokler ne plača vsega do zadnjega vinarja, kar od nie zahtevajo. — Mažarski so poslali noto, kier odločno nastopajo proti temu, da bi Mažari morda kakega Habsburžana volili za kralja. — Francosita zbornica je sprejela mirovno pogodbo z Ma-žarsko. Francoska mornarica mora zapustiti naš Kotor. -— Italija je poslala v Belgrad svojega zastopnika, da sklene z Jugoslavijo trgovsko pogodbo in Italijo zastopa pri podrobni določitvi meja med nami in njo. — Angleška ima še vedno opraviti z nemiri na Irskem ia v Indiji. Ker se bojijo, da bi se tudi Egipčani nc pobunili, jim hočejo dati samoupravo,
NEMČIJA IN AVSTRIJA.
To sta dve bolni državi, ki morata fako plesati, kakor ententa gode. Radi bi se zdru-zili, a sedaj čas za združenje še ni prikladen. To je izpovedal sam nemški kancler. Ima prav. Potem, ko ententa Avstriji pomore na noge,
Rride čas združitve. Kljub trdemu porazu emčije se vendar vedno ponavljajo trditve, da se ta že pripravlja na maščevalno vojno. Tako kmalu sama tega ne bo zmogla. — V Avstriji še vedno preganjajo koroške Slovence. Te dni so obstrelili slovenskega dukovn ka ravno, ko je nesel umirajočemu sveto popotnico. — Na Dunaju bo razpuščena bivša avstrijska banka. Njen denar se razdeli med na-sledstvene države. Jugoslavija dobi od tega 7 milijonov v zlatu.
ČEŠKA.
Na Češkem se marljivo gibljejo. Zunanji minister Beneš je bil te dni v Rimu. Od tam jc odpotoval v London. Trgovinski minister sklepa kupčijske pogodbe z Holandiio. Z istim namenom bo šel na Poljsko in v Romunijo. — Te dni so imeli katoličani na češkem veliko slav-nost, ko so bili posvečeni trije novi škofje.
OSTALE DRŽAVE.
Poljska pogajanja z Rusi v Rigi so se po najnovejših poročilih res razbila vsled prevelikih zahtev Poljakov. Pač pa sklepajo Poljaki vojno zvezo z Rtimuni. Sploh vse države hite z raznimi zvezami, kot da mora že jutri izbruh- . niti nova svetovna vojna. — Rumunija zahteva od premagancev 35 milijard odškodnine. — Turki so baje znova porazili Grke. — V Armeniji v Aziji so zbruhnili nemiri.
jt^jOOOOOOOOOOOOOOOOOOgOj;
oooogoggoooooooooooooocooo
Sirom domovine.
IZ DOBREGA POLJA. Volivni boj je ponehal, zdaj samo pričakujemo poročil iz Belgrada, kdai bodo nebesa na zemlji za nas kmete, katere je samostojni
kand<dat, sedaj Izvoljeni poslanec, obljuboval. Pa najbrže bo ostalo samo pn obljubah kakor se kaže. Sad samostojnih se bo še pozneje pokazal, samo malo še počakajmo, da Sckol raz-pae svoja krila čez Dobrcpoljc, 1« se zdaj ustanavlja. Fantje in dekleta, kateri mislite k Sokolom pristopiti, poprej preberite knjižico »A;mo mi Sokoli« in ravno tako tudi starši: dobro ja preberite, preden dovolite svojemu s;nu in hčerki, da pristopi k Sokolom. Pošteni fantje in dekleta, pristopite k Orlom in tudi krščanski starši: dovolite svojim otrokom pristop te/ jih navdušujte za Orla, Marijine družbe in izobraževalna društva, ki se naj zopet ožive. Kavno to je krivo, ker društva ne delujejo, da so fantje skočili tnalo čez »žnoro« v p! edpastnem času. Mlada kri ne more biti pri miru, zato je treba dati mladisn ljudem poštenega razvedrila, katerega dobijo lavno v orlovskem in izobraževalnem društvu. Zato naj gleaa vsaka družina, da bo imela kakega člana v društvu, da tako poživimo in se dvignemo iz društvenega spanja. — Za pouk in zabavo so preskrbeli fantje in dekleta s kako ijtro, zdaj pa še tega ne. Kaj_ je temu vzrok? V prvi vrsti manjka dobrih in zpaožnih voditeljev, zato na noge, kdor se čuti, da je zmožen vodili društva, vsi <>r<i£a ca na delo, da bo ccia dolina organizirana v društvih!
KRIŽE PRI TRŽIČU.
Tukajšni obč. cdbor jc v svoji zadnji obč, seji soglasno protestiral proti postopanju okr. šol v Kranju in višiega šol. r.vota v Ljubljani, ker k'jub vsem pritožbam in deputacijam ne reši premestitve ene učiteljice. Obenem ie protestiral proti postopanju naducileua radi podaljšanega pouka in sicer od 8.--1. ure popoldne in od 1. do 5. ure popoldne, m to v taki obširni občiai, v kateri nekateri otroci porabi'o v šo'o aH nasprotno vec kot po dve uri, posebno še v zimskem času. Dalje zahte-va obe. odbor kot merodajen faktor v občini, da, e':o sc šola razširi, naj se rarširi tako, da bo našemu kraju in potrebam primerna. H konci je obč. odbor odločno protestiral proti tukajšnjim učiteljicam in njih noši in zahteval, da naj bode noša učiteljic taka, da ne bodo otrokom v moralno spodtiko in pohujšanje. Radi shoda, ki je protestiral proti odpravi očennša iz šole po neki učiteljici, se ie čutilo učitljstvo močno užaljeno. Vložile so se tožbe. Ko pa je državno pravdništvo videlo, ca ie vse skupaj samo užaljenost, se vse skupaj v vodo padlo, le cčenaš je ostal v šoli,
DOLENJSKI POPOTNIK.
Zadnjič sera se mudil po trgovskih poslih v Kandiji. Bil je živahen sejem dotičnega dne in v Stemburjevi gostilni ce je kar trlo ljudi. Komaj sem dobil prostorček v kotu prve sobe. Pri sosednji rcizi pa ic bilo živshno: možje so politizirali. Obrazi so mi bili kot tujcu popolnoma neznani .— Ujel sera pa, da se jeze nad samostojnimi poslanci, ki ližejo pete ,ibe-ralcem, dočim so jim prej obljubljali, da bodo za samostojnost, za staro pravdo. Branil je poslance suh mož temne polti, ki je gledal mrko predse. Mahal je z rokami in dokazoval, da so klerikalci izdajalci kmetskih pravic, de-nuncifantje, da so klerikalni poslanci tudi prisegli. Strast mu ie gorela v obrazu, ko je govoril o »farjih«. Mož me je zanimal. Pobaram, kdo je ta navdušeni mož. — »Ali ga ne poznate? To je odbornik kmečke stranke, učea gospod!« — »Ali ni kmet?« — »Ne, gospod je, uradnik. Take moramo tud; imeti za prijatelje. Ima vplivno besedo.« — »Delaven je. Za nnšo kmečko strenko je veKko storil. Iz kandffske posojilnice je »faii©« vun vrgel.« — »Meni pa sa ne zdi prav, da se gospodje vtikajo v kmet-sko politiko. Saj smo se borili za samostojnost.« se je oglasil dolg mož pri miz(. — »MoJCi! Ti nič ne razumeš. Bodi zadovolien, da te tak gospod, če pride do tebe po svojih opravkih, pouči še mak) o politiki in ti priporoči »Kmetijski lišt.« Mi moramo tudi imeti med seboj take gospode, ki kaj vedo. Farjev ne aaramo.« — »Pusti farje enkrat v miru! Če smo kmetfe, jMistisno gospod« na ctraai, O tem gospodu Teta, da ni kmot, enkrat i« bil člea neke klerikalne zadruge. Zakaj, si mislim — Potem je bil liberalec, zdaj se j« pa urini! v
našo stranko. Moja misel je ta, da mačka sili »>a. kjer je salo.« — Dolgi mož je plačal in odšel, jaz pa tudi.
KRIŽ PRI TRŽIČU.
»Kai pa ie tebe treba bilo?« smo se povpraševali, ko smo izvedeli, da je ravnatelj Lnjovic iz Tržiča postal predsednik stanovanjskega urada tudi za našo občijo. Mož še v Tržiču nimf. nobenega ugleda razen pri rdeš-karjib, sedaj se naj pa še vmešava v naše zadeve, Pobriga se naj za meščansko šolo,_ drugo naj pusti v miru. Stanovanjske razmere si bomo že sami brez njega uredi!!.
!Z DOBREPOLJ.
»Kmetijski list« z dce 13. in 20. januarja 1921 jc prinesel dvoje značilnih dopisov iz Dobrepolj, ki jasno dokazujeta, kako podli dopisani imajo v glasilu SKS prostor rta razpolago, Na eni strani slika klc verni Pucljev shod tako, kot hvali Jud in mesetar slabo robo. Seveda se mora obreitniti ob g.kaplana, da s teoj dokaže, kako globoko razume verska načela. Na drugi strani pa sta dopisa polna podlih osebnih napadov, sramotenj in žalitev i. posestnika Josipa Strnaaa iz Pcdgo-rice. Velikanska strast govori iz vrst »Kmetijskega lista«, jeza i» nevoščljiva onemoglost. Zdi se, da nekoga še vedno boli srce, ker ne gosoodari v Podgorici sia št. 0 meslo g. Str-nada nekdo drugi. — Ako bi »Domoljub« hotel o samostojnih prinašati taka osebna sra-motccja, uotem nam žalostna raajka! Dobre-poljci vedo, koliko je bila ura, zato pojdejo mimo takih poroči!, ket jih podajajo učeni gospodje kre;; Samostojae, z mirnim prezirom,
VELIKE LAŠČE.
Kratek predpust je bil. Mladina pa rada pleše. Zlasti ijudje iz trga se radi zavrte po tako7.vanih malih parkeljcih, Poslanec Pucelj, kandidat za ministrstvo poljedelstva, razume prav dobro ljudske — potrebe. Zato je priredila SKS v Laščah veseiico s plesom. »Vse je rajalo in se veselilo,« piše »kmetijski list«. Bravo! Kmet komaj diše. Najdebelejši prašiči so po 28 kron kg. Voli po 16 kron kg. Obleka vedno dražja. Dolgovi rastejo. Sinovi sc ne morejo ženiti, hčere ne snožiti. Samostojna pa pleše. A!i ste že slišali, da stranka plese? In vendar je res! V Laščah se je to zgodijo. Da, Pucelj razume »potrebe« ljudstva. — /ivtio, zakaj si jo pa vzel! — Pri prihodnjih volitvah bo kmet pokazal, da mu je salamcnsko raalo do plesa. Pucelj naj pleše a katerokoli punco hoče, slovenskega kmeta ae bo več vrtu.
IZ CERKNICE.
V zadnjem času je Knt. slov. izobr. društvo priredilo tri predstave z najlepšim vspehom. Po dolgih letih so zopet stari tamburaši prijeli tamburice v roke; tudi so vprizoriii igro: »Zamujeni vlak«, ki so jo pred 18 leti kot prvo igrali na našem odru. Dobro bi pa tudi bilo, da se kaj večkrat oglasimo v »Domoljuba« zato, da posvetimo v našo šaro — v občinske in šolske razmere. Marsikaj bi se dalo povedati o »vzornem« občinskem gospodarstvu samoetojnsžev, o tistih možeh, od katerih eclen je imel ob razsulu tisti zgodovinski govor, ko je pod lipo jecljal otrokom: Otroci, otroci, zapomnite si, svoboda je prišla, čez Javornik je pripihala, svoboda; zdaj na bo ne davkov, ne uradnikov, ne orožnikov. Svoboda, otroci! — Poglejmo pa sedanje občinske doklade! Ne bo uradnikov, orožnikov, Sinancarjev! — Ah se jih sedaj nc izprehaja in pohajkuj« po cestah, kakor ob času orožnih vaj? Samo v našem trgu stane državo to osobje mesečno okrog 210 tisoč kron, letno torej dva in pol milijona kros. — Cerkniškim ekonomom tudi ni vse prav. Prav z veliko bakljo pa bi bilo treba posvetiti v naše nad vse »vzorne« šolske razmere. Liberalno učiteljstvo se naravnost prizadeva s svojim zgledom, s sokolstvom, s plesi in pijančevanjem, da bi mladina še bolj posu-rovela in podivjala. Za vse lejje besed« vseh naših narodnjakov o sreči in bUginji narc-da ne damo — taji« tobaka.
DOBRUNJE,
Vendar je že eakrat miail jpredpntt. Kratek jc bil, »a še predolg. Ko bi ae bili »jegovi
dnevi prikrajšani, podobno kakor ob koncu sveta, bi vse potegnil za seboj plesni vrtiaec. Za nobeno še tako pametno in koristno stvar ljudje splošno niso tako vneti, kakor za to staro in moderno neumnost — za ples. Ampak tako iznajdljivih ljudi jih pa ui kot so pri nas; V nc.ki vasi so kar v zasebni hiši aranžirali pravi pravcati predpustni »br-I«, ki jc nadvse sijajno uspel. Udeleženci si kiraaio, da ie »b'io z'lo ileino«. Pa kaj ne bo! Ob tak: priliki so ljudje enega duha, ene sois'i; alkoholnega duha in alkoholnih misli. No, tako slabi pa tudi nismo kot bi si kdo iz vsega tega utegnil misliti o nas; saj smo dobri kristjani, radi hodimo v cerkev, mnogo nas je zapisanih v kal. izobr, društvo, smo Orli iu Olike, Marijine družbea-ke, pn gremo vseeno ra »bal«. Begu damo, kar je božjega, a Bala, kar je Baltvega, take da ni zamere na nobeno stran. Kaj hočete š« več!?
IZ NOVEGA MESTA.
Iz zadnje številke »Kmetijskega lir-ta« jo razvidno, da samostojne?! še vedno obhajajo predpusL čeprav smo že v postu. Pričakovali smo, da bo zdaj v času pokore spremenil svojo neumno pis-^o, pa moti!i smo se._ Smešiti jposlance SLS, so jc njegova prva ia sveia dolžnost. Videti je; da poslanci SKS nimajo v Belgradu najnujnejšega dela In večjih skrbi, kakor da gledajo, kako se kateri poslanec drži. Kaj smo jim mar volivci kaj se ji-n iveba brigati ia protestirati proti nevarnosti uvoza laškega vina, čeprav bodo naši vinogradniki prisiljeni tudi beračili, — o kaj to, to so postranske stvari. Glavno je, da poton^ svojega glasila nudijo svojim pristašem vsak tedea jasno fctos?rati(o, kako suknjo je kateri od poslancev SLS oblekel če ima dovolj zbiksa-ne čevlje, kaka je ovratnica, kam kateri pogleda Ud. Čestitamo njihovim privržencem, ki imajo tako dobre želodce, da lahko pre-bavljajo te neumnosti. Ni čuda, da sc je že večina vaših pristašev naveličala požirati to neckiisnost. Še malo, pa lahko daste vašemu listu naslov Kikiriki, pišete že popolnoma v njegovem duhu. Pričakujemo, da bodo satuo-stojneži, ki imajo po njihovem mnenja vso oblast v parlamentu v rokah, izdali poslancem KLS povelje, naj se vsak pri njih z globokim poklonom javi, če se sme nasmejati, čeprav io tudi otročji nezrelosti samostojnih poslancev. Pomislite prej, kdo je bolj preizkušen diplomat dr. Korošec ali vi, ki vam je parlamentarno delo španska vas!? Ali mislite da vus ljudstvo zato plačuje in vzdržuje v Belgradu, da mu skrbite za smeh? Predpust je minul, nehajte z neumsostini!
PtflisIČRe.
p Resnice sc boje. »Jutro«, slovensko glasilo ministra Pribičeviča, poroča, da bo cenzura zopet poostrena in to zavoljo prevelike odkritosti klerikalnih listov, ki nočejo priznavati, kakor svobodomiselci zahtevajo, da je belo, kar je v resnici črno, Nič ne de, saj bele lis« včasih bolje pridigu-jejo kot vsi članki.
p Slovenski oodltrafj. Za predsednika deželne vlade za Slovenijo je imenovan dr, Viljem Baltič, S tem je vzeta Sloveniji zadnja mrvica samostojnosti in Slovenec je izgubil v»« pravice, da kolikaj sam odloča o svoji usodi. Pri nas ima govoriti le še Belgrad, Volivci, zahvalite s« liberalcem in samostojnežem.
p Volitve v občinske zatiope bodo menda meseca aprila. Po kakšnem voliv-nem redu, sam Bog ve. Sicer je bil novi občinski volivni red — najmodernejši -h že od r«g«*t* potrjen ia v Uradnem listu
>bjavljen, toda sedanji svobodomiselni rladi ni bilo všeč, da bi imela volivno pra-rico verna slovenska žena. In ker držav-ie postave niso za to, da bi bile v prid ljudstvu, temveč da so v korist svobodomiselnim bankirjem in verižnikom, je vlada že potrjeni občinski volivni red zopet ukinila.
p Vojska proti Rusiji? V Belgradu se govori, da se antanta močno trudi, da bi poslala naša država močno armado proti Rusom. Mi pa mislimo, da je skrajni čas, da doma red napravimo, Rusi ga bodo že sami naredili, kadar jim bo prav. V njihove razmere se ne bomo vtikali, milijone pa, ki jih imajo francoski kapitalisti na Ruskem, naj pa gospodje Francozi kar sami rešijo.
p Grozovitosti v Macedoniji. Prištin-ski orožniški poveljnik je pod pretvezo, da zasleduje roparje, odredil, da se izvrši več orožniških obhodov. Na teh obhodih pa orožniki niso preganjali roparjev, temveč požigali hiše in vasi nedolžnemu prebivalstvu, ropali in ubijali žene in otroke. V vasi Blepolja so zažgali 6 hiš in ubili 23 ljudi. V vasi Šarban so umorili 24 oseb, med njimi 19 žena in otrek. Muslimanski poslanci •so vse to poročali demokratom in radikal-cem ter odločno protestirali proti takemu ravnanju.
OoinHčc povice. d Politični odbor SLS v Novem mestu naznanja svojim zaupnikom, da se za 21. t. m. nameravani sestanek vrši dne 28. t. m. ob določeni uri v pisarni tajništva SLK v Novem mestu. Udeležite se ga vsi. — Tajništvo SLS v Novem mestu.
d Poletni čas. Zopet nas lahko izne-nadi poletni čas, prava nepotrebna muka našega kmeta. Dobro bi bilo, če bi kmetske zveze sklenile v najkrajšem času primerne resolucije, ki naj bi se poslale v Belgrad, če imajo tam doli še kaj ušes.
d »Gavrani«, tako zmerja neki srbski list katoličane. Čisto prav: čim več pritiska in čim več zmerjanja, tem hujši bo odpor, tem bolje za ka.toliško stvar.
d Vojnim invalidom v Sloveniji. Po dopisu Gozdarskega oddelka dež. vlade za Slovenijo, •dsek: ravnateljstvo drž. gozdov in domen št. 217 od 8. febr. t 1. se bo otvoril pri gozdnem in graščinskem oskrbništvu v Kostanjevici na Dolenjskem trimesečni tečaj za gozdne čuvaje začetkom marca tekočega leta. Za službo gozdnega čuvaja se zahteva sledeča fizična sposobnost: itoge, vid in sluh popolnoma v redu, pliuča in srce dobra. Manjše poškodbe na rokah aH drugod dopustne, vendar se zahteva sposobnost uporabe orožja in orodja za zna-menovanje lesa. Vsi invalidi, ki ne izvršujejo in ne morejo izvrševati nobenega poklica in bi prišli v poštev, naj nemudoma vlože prošnje pri podpisanem oddelku, najdalje do 26. febr. tek. leta z zdravniškim spričevalom, d;» so sposobni za službo gozdnega čuvaja. — Dež. vlada za Slovenijo, poverjeništvo za socialno skrb, invalidski oddelek.
d Za doktorja prava je postal na kr. zagrebškem vseučilišču jurist g. Makso Peterlin (Komenda). Čestitamo!
d Ljudsko štetje v Ljubljani. V Ljubljani so našteli 53.072 prebivalcev; od teh je 26.268 moških in 26.804 žensk. Žensk je torej 536 več kot moških. Katoličanov je 50.323, ostali so različnih ver, brez vere se jih je vpisalo 59. Nemcev je 1690. Pred vojno je bilo v Ljubliani na vsakih 100 Slovencev 5 Nemcev, sedaj so samo še trije. 61
d Osmini bankam je g. Ribnikar zasegel pisarniške prostore, ker še niso začele zidati svojih hiš, kakor so obvezane po naredbi dr. Gosarja. To je Ribnikar dobro naredil. Zanimivo je, da se je poslužil ravno tiste naredbe, zoper katero so liberalci ves jugoslovanski liberalizem upre-gli. Zanimivo je tudi, da je g. Ribnikar nekaj liberalnih bank prezrl,
d Državni avtomobili. V Belgradu je vsega skupaj 585 avtomobilov; od teh jih je 400 državnih, s katerimi se vozi državna gospoda s svojimi gospemi. Lansko leto je samo bencin za to gospodo stal državo, oziroma davkoplačevalce 44 milijonov K. Avtmobili so sicer pametna reč, mislino pa, da bi se dalo več kot polovico prihraniti, če bi gospe soproge imele malo manj besede pri državnih avtomobilih.
d Spomenik padlim vojakom. Poroča se nam: Ko sem se v nedeljo 6. t. m. udeležil pogreba Jožefa Avguština po domače Kalana iz Gorenje vasi, v našem okraju dobro znanega uioža poštenjaka, sem ugledal na pokopališču v Retečah pri Škofji Loki spomenik posebne vrste. Sko-ro sredi pokopališča stoji visok lično izdelan kamenit spomenik. Na spomeniku je okusno razvrščenih in vklesanih osem fotografij s slikami devetih padlih vojakov. Pod vsako fotografijo je ime, dan rojstva in smrti padlega voiaka. Na spomeniku, je tako napisanih 15 junakov. Iz napisov sem spoznal, da so iz ene družine padli trije bratje, iz dveh družin pa po dva. Zapustil sem pokopališče z mislijo: Primeren spomenik, dobro so jo pogodili. Čast in priznanje njim, Ki tako svoje padle sorodni-ke-junake časte.
d Ponarejeni 1000 dinarski bankovci so se pojavili na Češkem, kjer zato teh bankovcev ne sprejemajo. Na to opozarjamo one, ki potujejo na Češko.
d Sokolski duh. Nekaj vrhniških sokolov je ukradlo pri Hočevarju na Vrhniki 50 steklenic vina. Stvar bi se kmalu nad vse žalostno končr.la pred sodiščem, toda ker je Hočevar sam sokolskega mišljenja, se je zadeva mirnim potom poravnala. Kakor se vidi ima pa sokolski duh pri svojem delovanju najširše polje.
d Otroka je ukradel v Ljubljani neki potepuh z imenom Rudolf Satler. Dne 16, t, m. je prišel na ljubljansko vadnico ter prosil učiteljico, naj takoj izpusti domov sedemletnega Pollakovega sinčka Tončka, ker da se je oče smrtno ponesrečil. Učiteljica je možu verjela — ropar je odšel z dečkom. Pred pošto je še nekemu postre-ščku odal pismo na dečkovega očeta, v katerem zahteva za svojo žrtev 60.000 K odkupnine, ki naj se pošlje v gostilno Ker-šič v Šiški, G, Pollak je seveda takoj alarmiral policijo in poslal svoje uslužbence iskat dečka. Našli so ga v Šiški, Policija pa je izvedla popoldne pogrom za roparjem, ki ga je detektiv Fr, Cankar aretiral v gostilni pri Sartoriju na Žabjeku štev. 3.
d Tudi v Zagrebu so poštni uradniki kradli dolarje in se z avtomobili v družbi slabih žensk vozili po izletih. Zavoljo neke nesreče, ki se jim je primerila z avtomobilom in pri kateri se je eden teh tatov ubil, je prišlo do preiskave, ki je prinesla vso zadevo na dan.
d Komunisti kot vlomilci. Nedavno je bilo v Valjevu izvršenih več vlomov, med drugim pri urarju Milivojeviču, kateremu so vlomilci odnesli za 24.800 dinarjev vrednosti, Kot storilce so izsledili in zaprli tri izučene delavce iz valjevske kurilnice, vsi doma iz bližnjih krajev. Pri hišni preiskavi so našli še za 20.000 dinarjev ukradenih medmetov. Vsi trije vlomilci so bili člani komunistične organizacije. Eden izmed njih — livar Franc Pečič — je v preiskovalnem zaporu izvršil samoumor,
d Krava porodila 4 teleta. Izvanreden slučaj se je zgodil v četrtek dne 17. februarja t. 1. v Kožarjih pri Ljubljani. Srednje velika krava posestnice vdove Marije Kušar, p. d. pri Primžarju, je porodila ?tiri teleta še precej močna, toda mrtva. Krava je zdrava.
d Volčja nevarnost. Gozdar Auersper-govega revirja v občini Koprivnik je ustre-lil 9, februarja 44 kg težkega volka. V ob. čini Koče-Gotenice je pa bila zastrupljena volkulja, ki so jo šele po nekaj tednih našli. Ležala je že tako dolgo v gozdu, da so jo lisice že skoraj popolnoma'snedle. Odbor za pokončavanje volkov je dal za vsako žival 1500 K nagrade. Ko je zadnji sneg zapadel, so lovci po sledovih dognali, da se klati še najmanj 15 volkov po kočevskih gozdovih. Zatekajo se seveda tudi v sosednje šume. Napravili so že mnogo škode med divjačino kakor tudi kmetom, ki jim trgajo drobnico. Velika nevarnost so tudi za ljudi, ki morajo skozi kočevske šume hoditi, V nekaterih krajih starši le še s težavo spravijo otroke v šolo.
d Odgovor. Na notico »S sejma« v 6. št. »Domoljuba«, ki nam jo je poslal naročnik lista, odgovarja kmetsko dekle tako-le: Dovolite, blagi neprijatelj nališpanih kur, da odložim poleno iz roke in piimem za pero, da vam odgovorim na vaš članek v šesti številki »Na sejmu*. — Če govorite zaradi nevoščljivosti tako, je zelo grdo to, ako pa se bojite, da bi radi pompardurce katera samica ostala, se pa gotovo zato, ker se vam zdi, da je že gosposkih dosti. — Hvala za pozornost! Ali res sedaj v tem času r.e prisojate kmetskemu dekletu drugega v roke kot poleno? Prav. Obljubimo, da odzdč.j naprej, da ugodimo vam, bomo nosile nališpane kure polena ob sejmu v rokah. A, potem pa gorje vam, če vas dobimo.	Micka tudi v imenu Metke,

Iz naših društev,
MORAVČE.
Kat. slov. izobraževalno društvo fe imelo na praznik Sv. Treh kraljev občni zbor, kate-icga se je udeležilo nad 100 članov. Iz poročil predsednika, tajnika in knjižničarja smo izvedeli, da je društvo v preteklem letu dobro delovalo. Predsednik »Orla« Mavricij Bergant poroča, da se je orlovski odsek nanovo poživil in upa, da se bo z vztrajnim delom vseh članov veliko doseglo. Nato predava Jož. UrbanHa »O čitanju knjig in o ravnanju z njimi,« Njegova izvajanja sprejmo navzoči z velikim odobravanjem. Za predsednika je bil izvoljen Vin-cencij Javoršek, posestnik v Moravčah, podpredsednik je organist Aleš Copadar, tajnik —■ Franc Fajfar, blagajnik — Martin Urbaniia in knjižničar Anton Prosenc. Ženski odsek zastopajo: Ivana Groboljšek, Juliiana Barlic, Ivana Roglič in Frančiška Klopčič. — V prepustnem času je društvo priredilo v nedeiio dne 30. jan. in na Svečnico zelo dobro ob* iskano predstavo s petjem n čarobno burko »Lumpacii Vagabund«. Na Svečnico je bil Prl
predstavi tudi srečolov, ki le društvu prinesel £p gmotni dobiček. Ne smemo pozabiti na po-Iftvovalne darovalce dobitkov — zato se tem potom odbor društva vsem dobrotnikom prav prisrčno zahvaljuje.
VODICE.
Za predpustno nedeljo smo si priredili primerno zabavo za ta čas. Spored fe bil: Nastop pevskega društva, ki je zapelo par lepih pesmi z najboljšim uspehom. Potem ie sledila fantovska igra »Občinski tepček«. Igralci so prav dobro izvršili svoje vloge. Končno ie bila dekliška predstava, in sicer; »Pri gospodi«. Naj-iskrenejša zahvala vsem pevcem in igralcem za njih požrtvovalno delo) (Kaj pa s predavanji? Op. ured.)
BRDO PRI LUKOVICI.
Izobraževalno društvo sklicuje v nedeljo t. j. 27. t. m. po popoldanski službi božji v stari šoli občni zbor. Dnevni red: Poročilo na-čelstva, volitev predsednika, tajnika, blagajnika in odbora, raznoterosti. Po dolgem vojnem času vsi na dan, posebno fantje in dekleta, pa tudi možje in žene ne smeio manjkati. Skupaj na delo za blagor naše mladine)
TRŽIČ.
^ Zadnji čas so imela razna društva svoje občne zbore. Ti so podli jasne slike o mnogovrstnem delu. Društvo sv. Jožefa s svojimi odseki fe priredilo mnogo predavanj, iger fantovskih in dekliških večerov, izletov, javnih nastopov telovadcev in telovadkinj, okrožni orlovski tečaj i. dr, — Jugoslovanska strokovna skupina ima do 500 delavk in delavcev krščanskega prepričanja organiziranih. Priredila je več shodov in se pogumno zavzela za pravice raznih strok nasproti kapitalistom. Ta organizacija se je izkazala kot edina prava zastopnica delavskih slojev. Na tisoče kron se je izplačalo bolnim članom in članicam. — Dobrodelna društva kot so Vincencijeva družba, Elizabetno društvo, otroško zavetišče s šolsko kubinfo in sirotišnico so izdala v podporo delavske mladine nrd 90.000 kron. — Posojilnica in hranilnica v kaplani;! je imela prometa nad 2 milijona, kar kaže na veliko zaupanje, ki je imajo ljudje do tega našega denarnega zavoda. — Konsum na trgu se lepo razvija. Manjka mu samo udobnejših prostorov. O časopisju prihodnjič. Vsem somišljenikom kličemo: Svoji k svojim)

'COOOOOOOCOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOO,
mmž)
CtospocIorsSci ©tSKorraiSc.
icoc eogcoooo>x>ooo<x< ccooooocc ooocecoc'
IMS!
KONEC PAPIRNATEGA DENARJA.
Ija službeno: Na podlagi poročila generalnega inšpektorata finančnega ministrstva odreja finančni minister nastopno: Nobena državna blagajnica ne sme od enega in istega vlagatelja sprejeti na enkrat več kot 50 kron v bankovcih po eno ali dve kroni. 2. Pri sprejemanju teh eno- in dve-kronskih bankovcev morajo državne bla-gainice sprejemati samo one, ki so i sane z žigom kompetentnih državnih oblasti. 3. Pri sprejemanju teh bankovcev je paziti na to, ali so nežigosane ali pa so žigosane z brezdvomno ponarejenim žigom. Te se morajo odvzeti vlagateljem in odiposlati kompetentnim političnim oblastem, ter naznaniti vlagatelja, da se pride na sled ponarejalcem žigov. 4. V najkrajšem času se bo končnoveljavno pričelo odvzemanje teh banovcev iz prometa. Kakor hitro bo to mogoče, bo generalni inšpektorat izdal potrebne naredbe v tem zmislu. — Iz generalnega inšpektorata finančnega ministrstva št. 5831 od 15, februarja 1921.
ZA OGLJARJE IN ROPARJE, PA TUDI ZA DRUGE.
»Trgovski list« piše v 7. številki t. 1„ da preti radi visoke carine na oglje (10 dinarjev za 100 kg oglja) koparjem in ogljarjem nesreča: prenehati bodo morali s kuhanjem oglja in usahnil bo njim in njihovim družinam vir dohodkov.
Kakor posnemamo po imenovanem listu, je tega kriv Belgrad, po domače pa centralizem. Gospodje v Belgradu o naših razmerah niso zadosti poučeni. Verjetno. Belgrad je daleč. Niti misliti si ne upam, da bi se kakemu ministrskemu uradniku poljubilo, da b" prišel pogledat naše kraje in pregledat naše bukove gozde. To bi bilo preveč milosti.
Gospodje v Belgradu poznajo mace-donske razmere in to je zadosti. Kakor v
Macedonijit.tako v Sloveniji, pa je mir besedi. »Ponovne naše prošnje,« piše omenjeni list, »se rešujejo na način, ki jasno kaže, da imajo v važnih narodno-gospo-darskih zadevah nestrokovnjaki odločilno besedo,« Mi bi dejali: trmasti ljudje, ki verujejo samo v svojo lastno modrost in si ne dajo ničesar dopovedati,
»Tako se je na primer,« piše isti list, »naša vloga glede znižanja izvozne carine oglja zavrnila s pripombo, da se lesno oglje dobavlja na škodo gozdarstva. Imeli so pri tem razmere v Macedoniji pred očmi, kjer so zares vsled brezpametnega izdelovanja oglja uničili cele gozdove; mi pa moramo odločno ugovarjati, da se naše razmere sodijo po razmerah nekulturne Macedonije.«
Gotovo bodo »Trgovski list« brali tudi poslanci stranke JDS in SKS, Njih srce pa bo kljub temu gorelo za centralizem. Saj oni nimajo nobene škode, ker ne kuhajo oglja. Dnevno plačo imajo pa vseeno dobro, če delajo za narodov blagor ali pa za svoj žep,-
Ravno isti list piše, da velja v Londonu stara srebrna avstrijska krona 11 naših papirnatih kron, v Italiji pa 2 liri, kar bi bilo približno ravno toliko. Naše menjalnice pa plačujejo za srebrno krono
6 papirnatih kron, kvečjemu 7 in pol. Potem ni čudno, če naši ljudje kontrabanta-jo. Kdo jih sili? Tujci, ki naše blago višje cenijo, kakor ga znamo ceniti mi...
Naši državniki menda iščejo med nami državi sovražnih ljudi. Gospodje! Saj naše države med nami nihče ne sovraži. Ne moremo pa molčati, če »državotvorna« gospoda strelja take kozle. Ne moremo molčati, ker preveč ljubimo svojo državo in se bojimo, da jo bodo »državotvoritelji« pahnili v prepad. Na mejah ste že itak mnogo zapravili, med mejami pa sejete nezadovoljnost in tirate ljudi v revščino in v pomanjl
Gospodarski in tržni pregled.
g Ljubljanski trg. Tržno življenje je bilo pretekli teden živahno. Pomanjkanje govejega mesa je povzročilo mnogo razburjenja. Kakovost govejega mesa posebno na trgu je bila čez teden zelo slaba, vsled česar se je prodaja ukinila, sobotni trg je bil pa dobro založen z blagom za ceno 1. vrste 30 K in II. vrste 28 K. Telečjega mesa se dovaža na trg toliko, da krijemo potrebe po 26 K prve in 24 K druge vrste. Slanina je bila preteklih šest tednov, ker je preostajala mesarjem mnogo cenejša. Zadnji teden posebno na sobotnem trgu se je pokupila vsa slanina že v jutranjih urah. Nove carinske naredbe za izvoz klavne živine bodo brez dvoma skrajno slabo učinkovale na domači trg, osobito izvoz težkih prašičev je tako olajšan, da plača izvozničar sedaj po novi carinski tarifi za težke prašiče od 2000 do 4000 kron za vsakega prašiča manj carine kot preje. Istotako je izvoz goveje živine izvanredno olajšan, ker se bo transporti-rala živa in je pri tem še carina znižana. Vsled znižanja carine se bodo brezdvomno zvišale cene živi teži. — Sadni trg je zelo dobro založen. Na kmetskem trgu je bilo pretekli teden posebno veliko jabolk po 8 do 10 K kilogram. Kakovost je bila šibka. Ponudb za večje množine jabolk slabejše vrste je mnogo, pa primanjkuje odjemalcev. — Jajc je na trgu izredno veliko po 1 K 50 vin. za kos. — Glede moke ni pomanjkanja po osnovni ceni 18 K za moko št. 0, primanjkuje pa slejkoprej dobre črne krušne moke. — Z mlekom je Ljubljana preskrbljena v zadostni meri.
g Podraženje mesa v Ljubljani. V Ljubljani veljajo po vseh mesnicah naslednje^ mesne cene: goveje meso I. vrste 30 K, II. vrste 28 K, telečje meso I, vrste 26 K, II. vrste 24 K.
g Mariborski trg. Meso in špeh za 1 kg: Svinjski špeh 38—48 K: svinjska mast (pušča.) 50—56 K; svinjski ocvirki 30—32 K; svinjsko meso 30—36 K; svinj-, ska glavina 16—22 K; svinjsko meso (pre-kajeno) 38—56 K; goveje meso 20—22 K; goveji jezik 22—24 K; telečje meso 21-—22 K; ovčje meso 1&—20 K; loj 20—30 K. — Perutnina za komad: Purani 100—180 K; goske 80—140 K; piške 20—60 K; domači zajci 10—60 Kj jajca (cela) 1 80—3 K; jajca (zdrobljena) 80 vin. — Žitoinpše-n o za 1 liter: Koruza (rumena in bela) 4—5 Kj ječmen 4 50—5 K; oves 3 K; ajda 3 K; pšenica 6—7 K; ajdovo pšeno 10—11 K; proseno pšeno 7—8 K. — Druga živila: Bučno olje 1 liter 54—60 K; bučne prge (oljnate) 1 kg 4—5 K; zelje (glave) 1 komad 2—3 K; zelje (kislo) 1 krožnik 1 K; bela repa 1 komad 50 vin. do 1 K; bela repa (ribana) 1 kg 2 K; bela repa (ribana) 1 krožnik 1 K; rumeno korenje 1 komad 50 vin. do 1 K; rdeča pesa 1 komad 1—2 K; krompir 1 kg 2—2'20 K; krompir 1 merica 15—16 K; čebula 1 kg 5—6 K; solata-endivija 1 komad 2—3 K; jabolka 1 kg 6—8 K; orehi 1 kg 16—17 K. — M 1 e-k o in mlečni izdelki: Mleko 1 liter 4—5 K; surovo maslo 1 kg 55—60 K; sir 1 kg 9—10 K; smetana (kisla) 1 liter 20 K. — Drugi predmeti: Brezove metle 1 komad 3—4 Kj spleteni jerbasi 1 komad
6'
6—30 K; škaf (navadne velikosti) iz smrekovega lesa 40 K.
g Na zadnji mariborski svinjski sejem je bi!o prignanih 35 preSičev. Cene so se dvigale cd 26 do 30 kron za kilogram žive teže. Zunanjih kupccv ni bilo, pač pa so domačini iz bližnje okolice več kot polovico prignanih prašičev pokupili.
g Celjski trg. Cene na trgu v Celju so sledeče: Repa, trije komadi 1 K; korenje, 3 komadi 1 K; krompir, 1 lrg*2 K 60 vin.; zelje, 1 krožnik 1 K; zelje, 1 kg 4 K; repa, 1 krožnik 1 K; koruza, 1 liter 4 K; oves, 1 liter 3 K; ječmen, 1 liter 5 K; prero, 1 liter 4 K; orehi, brez Jupin (zrnje) 1 liter 23 S; orehi, celi, 1 liter 6 K; čebul, 1 kg 5K; limona, 1 komad 2 K; česen, 1 kg 26 K; mleko 1 liter 6 K; fižol, 1 liter 6 K; jajca, 1 komad 2 K; govedina, 1 kg 18 do 20 K; teletina, 1 kg 22 K; slanina, sveža, 1 kg 56 K; svinjina, sveža, 1 kg 36 K.
g Na zadnjem živinskem semnja v Ptuju eo se prodajali pilani in srednje re- i jeni voli po 15—17 K žive teže. Lahko bi j se tudi živina prodajala po prodajalnih za- j drugah in bi čisti dobiček ostal v rokah • kmetovalcev!	j
g Vinske cene v Evropi. V češkoslovaški velja 1 hI vina 1000 do 1200 češkoslovaških kron (1750 -2500 naših kron), na Madžarskem 2800—3000 madžarskih kron (SCO—900 naših kron), na Francoskem 60—90 frankov (650—900 naših kron), v Jugoslaviji pa 1400—2000 kron. krona 1 K 75 vin.
g Nova klavnica na Vrhniki, Ljubljansko izvozno in uvozno delniško društvo »Impex« ustanovi na Vrhniki svojo posebne klavnico, kjer sc ho klala živina, določena za i?.v oz.
g Promet naših bankovcev. Po izkazu Narodne banke je bilo 8. januarja t. 1. v prometu 3370 milijonov 587 tisoč 145 dinarjev. Od 1. do 8. januarja se je zvišal promet ncvčanic za 26 in pol milijona dinarjev.
g Koliko jc vreden deaar drugih držav? Ameriški dolar 143 kron 50 vin,; av- j r.trijska krona 23 vin.; ruski carski rubelj 60—65 vin.; francoski frank 10 kron 30 vin.; nemška marka 2 K 40 vin.; rumunski lcj 1 K 98 vin; italijanska lira 5 K 24 vin.; bolgarski lev 1 K 70 vin.; češkoslovaška
looooooooooooo^ooocooooooocoooooo^g'
Bflasiiig nsircsiaa Referila.
Dobitki drugega razreda: Stev. 98284 dobi 70.000,— D'n 23307	30.000,-
„ 60188 „ 20-000.— „ » 70759 „ 10.001).-» 22555 „ 2.000.-» 48370 „ 2.000—
6210 „ 1.000,- " „ un 58 „ 1.000.- " » 25763 „ 1.000.-„ 76576 „ 1.000— ^ Ostalih izžrebanih 2490 številk je izloženih v izložoi, Gajeva ulica St. 8 Naslednje žrebanje 7. in 8. marca t.l Srečke se dobivajo pri Državni glavni kolekturi, Medjunarodna banka d. d Zagreb, Gaj ara ul. 8,
Ženski vestnih.
ŽENSKA VOLIVNA PRAVICA — ZOPET ODPRAVLJENA,
Znano je, da je Slovenska ljudska stranka svoj čas priborila vsemu slovenskemu ženstvu volivno pravico v občinske zastope. To postavo je sprejel ministrsKi svet, jo je podpisal regent in je bila objavljena v Uradnem listu. Občinske volitve bi imele biti že razpisane, toda svobodomiselna vlada v Belgradu, ki je ravno prišla zopet do'besede, je volitve prepovedala.
Sedaj pa se poroča, da je vlada postavo, katera daje slovenskemu ženštvu volivno pravico v občinske zastope, preklicala. Ženska je torej po liberalnih zaslugah in s samostojno potuho zopet izgubila, kar si je s trudom pridobila,
Tako grdo se nikjer ne igrajo z državnimi postavami in ljudstvom kot pri nas. Državne postave niso več tu radi države in v prid ljudstvu, temveč samo zaradi cr.e zastarele, nazadnjaške stranke, ki se boji ženskih glasov. Državni zakoni morajo danes služiti nc več ljudstvu, temveč svobodomiselnim kapitalistom, Z nobeno stvarjo pa vlada tako ne izpodko-puje lastnega ugleda in nc seje takega nezaupanja v državno oblast kot s tem, c!a danes da zakon, jutri pa ga prekliče, zato ker gotovim ljudem ni všeč.
Mi pa pravimo: vsak lonec je enkrat poln, če se vedno vanj vliva.
Boj za žensko volivno pravico pa se bo brezobzirno nadaljeval.
ŽENSKI SHOD V LJUBLJANI.
V nedeljo ob 5. uri popold. s® je vršil v veliki dvorani »Uniona« protestni shod, ki ga jc sklicala Krekova prosveta, proti odpravi ženske volivne pravice. Shod je posetilo nad 3000 zavednih žena in deklet.
Ženska volivna pravica v občinske za-slope v Sloveniji je sklenjen zakon in podpisan od vladarja. Zato ne samo, da čin vlade, ki nima zdavna ne večine narocia za seboj, ni le protidržaven, ker izpodko-pujejo tako mahinacije ugled državi, nego je to upor naše najvišje državne oblasti, ki gre preko vladarjeve sankcije.
Žena ima pravico do udejstvovanja v javnem življenju in to:
1.	Kot s
o ustanoviteljica države. Žene so bile tiste, ki so v dobi majniške deklaracije širile idejo jugoslovanska od vasi do vasi, od mesta do mesta. Žene so bile, ki so v odlični meri so-zgradile našo državo. In če so ji polagale temelje, imajo tudi pravico, odločevati o njeni notranji ureditvi,
2.	Žene kot delavni člani družbe in države morajo imeti pravico, odločevati ▼ državi. Ne predstavlja par tisoč bankirjev države, p»č pa jo predstavlja delovno l)udstvo, in sem spada tudi žena, ki ji vendar niti demokrati ne bodo mogli odrekati človeškega dostojanstva. In vo-lja tega delavnega ljudstva ie volja države
kdor je proti nji, je veleizdajalec.
3. Žena kot mati sploh ne mo« vršiti te svoje najvzvišenejše naloge sjflf v ozkem družinskem krogu, nego jo sili pač poklic materinstva v javno sodelovanje. Žcna-mati danes ne more odločevati o usodi svojega najmilejšega, kar ima, svoje dece. Njeni dcci vsiljujejo vzgojo, ki je protivna njenim naukom, njeno deco hočejo naučiti, da zaničuje nauke materine, in naučili bi jo, zaničevati tudi spomin krščanske matere. Kako naj mati brani svojo svetinjo, svojo deco, če nima pravice, v javnosti soodločevati o usodi njihovi?! — In ne samo v ožjem smislu mati, žena je pozvana v to svoje materinstvo v širšem smislu, da so ji vsi otroci naroda in človeštva sploh — kakor njeni lastni.
Zato zahtevamo, da dobi žena enaka prava v javnem življenju, zato ker vemo, da bo žena s svojo čuvstveno naravo vplivala na bojevito inožko politiko tudi v to smer, kot se je v naprednih državah zgodilo v času svetovne vojne; ker baš države, ki imajo v njih žene enake pravice kakor možki, so se občuvale konfliktov in vojsk.
Ker hočemo svobodo in ker hočemo mir — zato zahtevamo, da imej žena pravico clo iavnega političnega življenja.
Če so ženske šc nezrele, se bodo priučile, kot so se tudi možki priučili. Ne more pa biti merilo za politične pravice visoka naobrazba, ker ta nalaga le dolžnosti. Edino merilo je delo v korist družbi, in če hočemo delati lazliko med ženskami, bi jo morali uelati tako, da bi imela ženska, ki dela in s tem koristi družbi in pa državi, večje politične pravice, kot ona, ki je absolvirala vse šole, pa ne dela prav nič ali manj družbi v korist.
To je vsebina izvajanj govornikov, ki so govorili na zborovanju: poslanec dr, Gosar, Zabrcst, zastopnica služkinj tov. Zupanova ter zastopnik Delavske zveze tov, Sušnik. Shod je otvorila in vodila gdč, Vi-demšek, ki je predlagala sledečo
resolucijo ministrskemu predsedniku!
V imenu slovenskega ženstva odločno protestira 3000 slovenskih žena, zbranih na javnem shodu v Ljubljani dne 20. februarja 1921 proti ukinjenju ženske volivne pravice v občinske zastope, ki jim je bila dana po sklepu kraljeve vlade in s podpisom samega regenta. S tem ukinje-njem podkopuje današnja vlada avtoriteto države in regenta. Krekova prosveta.
S
issi
Povest. Fo resničnih virih npiaal * * (Dalje.)
Ko so jih pričeli loviti in izpraJevati o dogodkih nedeljskega večera, tedaj so neustrašeno zahtevali, da naj se jim pove naravnost, kar jih dolže skrivaj. Župan jim ie moral povedati, da je v noči od nedelje na ponedeljek nekje na Rebri izginil Remčcv m da so osumljeni uboja.
»Ali norite?« —. se je raztogotil Plantar-iev Janko in tudi njegove tovariše je razvnelo kriv? sumničenje in neo#novan» gor»rlc».

— so videl,
se je izgovarjal
so se
»Mi n« norimo,« — ga je zavrnil Hribar-iev Peter, — ampak zmešalo se je tistemu, ki Je napadel Luka...«
»In ta te bil...? Povej, govori!« silili Zapotčani v Petra. — »Kogar si tega si moral tudi poznati.«
»Tema je bila .,.« — Peter.
»Torej nisi videl nikogar...« -srdili fantje ter mu žugali s pestmi.
Župan in Pelin sta s pomirjevalnimi besedami ohladila razdraženo mlado kri, zakaj pravkar sta dospela pred hišo orožnika, ki sta z naglimi koraki zavila naravnost v vežo.
Zapotčani pa se tudi mož postave niso ustrašili. Osrčevala jih je zagovornica — mirna vest, ki jim je jamčila, da se jim ne more zgoditi hudega. Zavedali so se nedolžnosti, zato se niso marali preveč zagovarjati, saj bodo govorili drugi ter izpričali, kar se njim ne verjame.
Orožnika sta zahtevala dokazov, s katerimi so jim fantje lahko postregli. Povedali so, da so v nedeljo zvečer še pred mrakom odrinili v sosednjo vas, kamor so jih povabili prijatelji in da jim je popolnoma neznano, kdo je v njihovi odsotnosti prepeval po Za-potju, ker so se šele pozno v jutro vrnili domov. Svoje trditve so opirali na priče: kr-čmarico »Ančko« in druge Slivnjane, s katerimi so prepevali na Slivni.
Da se prepričajo o resničnosti teh izjav, so se podali vsi skupaj na Slivno, v vaško krčmo. Tam so čuli iz ust krčmarice same, da so fantje govorili čisto resnico. Orožnika sta sestavila zapisnik, priče so se podpisale in Zapotčani so si umili roke. Njih čast je bila rešena.
Hribčanom so se obesili nosovi. Poparjeni so se vračali proti domu, različni po mnenju, vsi pa so bili edini v misli, da je Luka žrtev roke brezvestnega morilca. Peter je še vedno trdil, da so Zapotčani v zvezi z njegovo usodo; pritrjeval mu je Jernej, Nace je melčal, Pelin pa je skomizgnil z ramo ter dostavil
vabila v hišo, kjer ga je na inizi čakal polič mošta in Velik kos kruha, kot nameček za kupčiio.
Jaka je ob pijači prezrl, da nastopa mrak. Prosil je za prenočišče, ki mu ga je Plantarica rada dovolila, v nadi, da jim bo pravil povesti, kakršnih zna le on, ki se je postaral v domišljiji.
Pri Plantarju se je zbrala malone vsa vaška mladina in »leseni« Jaka ji je prepeval ter ja zabaval s smešnicami in dovfipi. Pravil je o bogastvu Slivnjanov, ki imajo mesa kot drv, o revščini Srakarice in Seljanke, ki si šele zvečer na peči pogrejeta želodec, o sko-posti Senčanov, ki berače z vodo polivajo ter jih pode od hiše. Končno je označil Remče-vega Luka kot največjega navihanca na Hrib-cih; Remko, Hribarico in Čopkarico pa je primeril triperesni detelji, poudarjaje, da so si ženske povsod enake, kakor brezov^ listje.
»Nai bo tako, ali tako, vse pride na dani Ce ne danes, pride čez deset, petnajst let,,. Zločinca, ki je pred leti vrgel kamen v Mih-
čevo gostilno, tudi nismo mogli izslediti. A prišla mu je zadnja ura in na bolniški postelji je odkril svoi zločin ter nas je prosil odpuščanja .,. Smrt se pozabi in rane se zacelijo, .vest pa ne utihne ,,.«
»Ne utihne ,..« je polslišno ponovil Jernej. Hotel je še nekaj dostaviti, a posilil ga je kašelj, ki ga je vedno huje nadlegoval, Nace ga je mislil vprašati po bolezni, česar pa ni Jtoril, ker je pravkar zagledal moža, prihajajočega po Rebri,
»Jaka je,« jih je opozoril Peter na priha-jalca s krošnjo na hrbtu, ki se je krivil pod bremenom brezovih metel,
»Bog daj srečol« ga je nagovoril Pelin, ko so se srečali. Jaka se je ustavil ter se je naslonil na palico.
»No, kako ste opravili?« je izpraševal radovedno prišlec.
-Slabo, Jaka, slabo,« je potožil Pelin, »Naša pot je bila zastonj.«
»Vest^, li vi kaj o njem?« je vprašal Nace, misleč, da se je Luka morda le našel y njih" odsotnosti.
»Ničesar,« je odvrnil odhajaje. »Pa se bo izvedelo, vse se bo izvedelo,« je ponavljal godrnjaje, dokler ni izginil za ovinkom, kjer se
Ie ob pogledu na Zapotje zatopil z misli na tupčijo,
. »Kako se mu mudi,« fe omenil Peter, ki bi bil rad Jaku naročil, da naj še on poizveduje po Luku, po svojih potih,
"Pustimo ga,« je rekel Pelin in zopet so pričeli stopati po klancu. Le semintja so izmenjali kako besedo, zakaj globoko so čutili žalost Remčeve družine, kateri ne prinesejo tolažimega sporočila.
p Y Zapotje je bil Jaka namenjen tisti dan. rovabila ga je Plantarica, naj ji prinese metel, česar Jaku ni bilo treba dvakrat reči. Pa tudi drugi so potrebovali njegovih izdelkov, zato mu je hitro pošla zaloga in krošnja je bila Prazna. S kupčijo je bil Jaka zadovoljen; plačah so mu, kolikor je hotel in nihče se ni Pogajal za cen«, Končno ga je Plantarica po-
JtinaMnfa iz Štajra.
Povest. Prevaja" *"
Nepremično je obležalo na ležišču dolgo raztegnjeno telo. Izpolnjena "je bila človeška postava, vsled katere je moral umreti morilec
Sedaj je oče vzel v roke njegovo glavo po kateri so se vlekle škrlatastordeče lise lik: krvava trnjeva krona, njegove ustne so pritiskale vroče poljube na jasno mučeniško čelo, in vroče kakor raztopljeno železo so lile njegove solze na sinove prsi.
Ko je nekdaj tako ponosni mož klečal pri bornem ležišču mladega mrliča in v nedopovedljivi žalosti držal v rokah glavo svojega otroka, je pozabil na meniha, na kelih, na ves svet. V spomin mu je prihajala ona ura pred enoindvajsetimi leti, ko je njegova nežna ljubljenka trpela bolečine, njegova — sodnikova — mati pa je ponosno in veselo prišla k njemu, položila mu je v roke dete z živimi, črnimi očmi in je rekla: Hvala Bogu, sin je. Dal Bog, da postane pravi Hendel, On pa-je šel k svoji trpinki in jo je poljubil na rolce in na ustne, o kako velike bolečine ie trpela zanj! Nato je poljubil svojega novorojenega sina.
In sedaj tukaj leži mrtev, njegov sin, luč njegove hiše, za katerega je on, njegov oče, do zvezd zidal hišo, čegar ramena naj bi nekoč odeval plašč moči in slave, ki si ga je
Stfcfll.
Mrtev leži tu, potem ko je visel na križu nedopovedljivih muk — mesto očeta, ki je kriv smrti Zelerjeve, onih štirih in Štefanine, da, vsi ti so bili žrtve sovraštva in meča mogočnega moža, najplemenitejša žrtev pa je ležala tu pred njim, bila je njegovo lastno meso in kri.
Okoli mrliča, ki je bled in tih ležal na krvavem suknu, so jele vstajati in se gibati blodne podobe. Stari opat iz Garstena je svojemu sovražniku, ki ga je spravil v grob, zasmeh-ljivo metal v obraz pepel, na katerem je umrl, Obešenci v Štajerdorfu so dvigali svoje pesti in so tulili: Proklet bodi! Mnogo menihov, ki so v beraštvu konec vzeli, je kričalo: Proklet bodi! Štefana s cvetliškim vencem na glavi se •nu je molče približala in mu je kazala svojo srčno rano. Kakor dim, kakor megla, ki se vlači nad ponočnimi gozdi, se je nato prikazala Henrikova mati, mlada žena iz Genove, ob mrtvem truplu svojega otroka, je dvignila svoje roke in je pred nebesi tožila njega, ki ga za živih dni tako ljubila, očeta svojega otroka, ker on ji je otroka pahnil v muko in smrt.
Preganjan od teh strahov ie s krivdo obteženi mož kakor blazen planil po konci, strašno je gledal okoli sebe in je kričal: »Je-li mrtev, ne more biti! Zdravniki, kje so zdravniki!« Menih je mirno naprej molil molitve za mrtve, in vedno bolj so se poteze smrti vglab-ljale v krvavi obraz rajnika, okoli katerega so ihteč se klečali strelci.
Tedaj se je zadnjikrat ojunačil silni mož in je rekel: »Danes je umrla Hendelnova hiša, kar preostane, je prah in pepel.« Potem se je obrnil proti menihu. V tem trenutku je stopila v sobo njegova žena, z robcem si je pokrivala oči, prosila je in je klicala njegovo ime,
toda on se ni menil zanjo, marveč je hripavo iz raztrganih prsi vprašal meniha:
»VI" ste bili pri njem v njegovi zadnji uri, je-li.,, veliko ,., trpel?«
Menih je zaprl ohrednik, iz katerega je molil, in mu je odgovoril: »Ni tožil o bolečinah,« Hendel je še vprašal, kaj je ie govori!, se je-li pritožil nad njim, očetom, da ga je obsodil na smrt,
Albert je rekel: »Kaj še, rekel je, da je bila sodba pravična. Sicer je še nekaj govoril pri izpovedi, toda kaj, tega vam ne smem povedati. — Nikogar drugega ni tožil, kakor sai mega sebe.«
Hendel se je nagnil na mladega mrliča, obup mu trga srce, nikogar drugega, kakor samega sebe.
Toda mrtev leži tu, in sedaj, Hendel, si zares ubog.
Nasršil je obrvi, krvaveča bodala, proti menihu, ki je s palico udaril njegovega umirajočega otroka, in še takrat je vzplamtelo v njem že onemoglo sovrašt.vo proti Rimu, trhlo in gosf>odovalno je vprašal:
»Menih, si li mučil mojega otroka, ker je bil moj sin? Ako si ga mučil in trpinčil pri izpovedi, naj te udari Bog, čeprav bi bil desetkrat pregnal kugo iz Štajra.« Albert je odgovoril mirno in dostojno:
»Gospod Hendel, kot duhovniku mi je enak vsakdo, ki zahteva od mene zakramente, najsibo knez, kmet, kužni mož, ali pa morilec. Kar je bilo potrebno vašemu sinu, da si pridobi kraljestvo božje, sem mu preskrbel po svojih močeh, sicer nisem tako finih šeg in navad, kakor ste vi in je bil vaš sin, ker sem kmetski sin z dežele, toda za to ne gre, temveč za duhovno pomoč, in to je dobil.«
Zopet je v Hendelnovi divji duši zlezla vase in se je potuhnila hidra s kačjimi glavami. Mrtvi sin. ki je tako mirno, lepo in potrpežljivo ležal tu v svojem izpremenjenju, je prav dajal menihu, našel je kraljestvo božje, katoliški menih mu je je odprl.
Zopet je zmagala nad njim Cerkev, ki jo je zaničeval in sovražil. Toda nič več ni dvigal v divjem srdu pesti proti nebu, nič več ni bruhal kletev iz porušenih prsi.
Toda ne zato, ker je zlomljena njegova volja in njegova moč. Saj lahko še nanovo vstane, kakor je vstal Nabukodonozor po svojem padcu. Marveč zato, ker je njegovo sovraštvo zadeto v peklenski korenini.
Nikdar ne bo hodil Hendel po tej poti; — nikdar, nikdar se ne bo uklonil svoji pre-magovalki, Cerkvi, kakor se je njegov sin;1
nikdar ne bo prestojiil praga njene hiše ako-vno je njegova razpadla v prah in razvaline, Toda ta bledi trpin, čigar glava je počivala na njegovih prsih, tega je Cerkev sprejela pod svojo streho, ko so ga vsi pahnili od sebe, ko ga je moral obsoditi njegov lastni oče, odela je razgaljenega s svojim skrivnostnim plaščem in mu je s svojimi čarobnimi besedami osladila krvavo smrt.
Hendel bo vedno ostat Hendel, na prestolu svoje moči in v pozabljenosti in nizkosti, ki bo sledila njegovemu sijaju, tode hidra njegovega sovraštva v prsih, ki ie meso od sata-' novega mesa, duh od satanovega duha, ta naj umrje s sinom njegove ljubezni, najmlajšim sinom katoliške Cerkve. Svoje vere Hendel ne bo zapustil, toda svoje besno sovraštvo proti Cerkvi polaga v krsto k svojemu mrtvemu ljubljencu.
. . . Cerkev, Cerkev. Njegova sovražnica, da, kakor je on njen sovražnik. Toda, je li ona res Babilon? Je-li ona res pošast, ki jo je treba pokaditi? — Kakšne nesramnosti pa ji lahko danes vrže v obraz? Ni - li plemenitega srca, čeprav je njegova sovražnica? Kaj hudega je storila Cerkev zadnje dni v Štajru? Odvrnila e kugo od Štajra, iz nežne deklice ie napravila unakinjo; daleč proč od ljudi je v samoti stregla kužnemu bc laiku, in je obsojenega grešnika' iz trnja, v katero ga je pahnil svet, peljala v vrt nebeških radosti. To je storila njegovemu sinu, sinu njega, ki se je z vsem orožjem boril zoper njo. Je-li to pošast, je-li to Babilon? Ali >a je s Cerkvijo enako kakor s Štefano, ki jo e Hendel imenoval vlačugo, pa je bila sveti niča?---
m
v,

JOOOOOOOOJ^J^oooooooooooooooooo^J^^
Dobre knjige-
DRUŽBA SV. MOHORJA.
V Ictošniem Glasniku prosimo g (j. poverjenike, da naj blagovolilo nabiranje družbenikov skleniti z zadnjim dnevom meseca Icbru-arja; vpisovalne pole z denarjem vred pa pošljejo Bružbi zanesljivo do 5. marca t. I.
Ako gg. poverjeniki naši proJnu ugodilo, boderno letos zopet po starem redu mogli pričeti z odpravo družbenih knjig že meseca sep: te;rbra. Vse naše člane pa prosimo, ca se pri og. poverjenikih zgiasiio še teko;n meseca februarja. — Zahteva se od več strani, da nai zagotovo obljubimo za cios tri družbene kniijje in to v časnikih objavimo. — Kadi bi željam ustrojili, vsaj re delamo za dobiček, temveč za idealne namene. A pri tem nismo inerodajni mi, ampak družbeniki. Čim več č;a-nov se zglasi tem več knjig moremo izdati. Draginja je velika in omiliti io snorc samo veliko število članov. Najbolj ss jc podražil papir, Pred prevratom smo plačevali za t kg papirja 80 vsa. in manj, zdaj pa 39 kron in več. Zato bi bili morali minulo eto izdati za vsako družbeno knjigo in siccr: t. Za .Koledar 1921, 7.1 papir 5 k<-on, za stavek, tisk in knjigoveško de'o 2 K, skupaj 7 K._— 2. Za V boj za krščanske resnice, za papir, 7 K, z.a stavek, tisk in knjigoveško de!o, 2 K, skupaj 9 K. — 3. Za Kako si ohranimo ljubo zdravje, ?a paoir 3 K, za stavek, tisk in knjigoveško delo, 1 K, sknnaj 4 K. Vscia skupaj 20 K.
29 kron bi bi!e družbene knjige stale v vsaki drugi tiskarni. Družba pa je zahtevala samo 10 kron. In to nam je bilo mogoče le radi tega — ker smo pred novim zvišanjem cen še pravočasno bi i naročili papir.
Radi bi izdali letes tudi še četrto knjigo, a le tedaj, ako se priglasi v vsaki župniji 50 % članov več od lanskega leta. Kjer se jih je lansko leto priglasilo 50, sc jih mora letos zgSasiti 75. Ako pa se jih priglasi 100 % za polovico večr moremo izdati tudi peto knjigo in obsežnejši koledar.
Pri doplačilu dosmrtnikov naj sa pazi na številke. Dosmrtniki do številke 3222 doplačajo letos 8 K, dosmrtniki nad številko 3222 do 3276 pa 6 K.
Ste preveč občutljivi za mrzli zrak? Vsakovrstne bolečine se takoj pojavljajo? Slabost? Oj, kako tu ublažujejo bolečine 111 utrjujejo telo masaže s Fellerjevim pravim lilza-fluidom! 6 dvojnatih ali 2 špeeijalni steklenici 42 kron. Dr*avna trošarina posebej.
Potrebovali bi odvajajoče, žclodcc okrep-čnjoče sredstvo? Poslužito se le Fellerjevih pravih Elza kroRljiel C. škatljic 18 kron. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. — Eiificn V. Feller, Stubica doni a, Elsa trg št. 16, Hrvatska.	F.
Varčna gospodinja rabi edino le
GflZELfl MILO
ki je najboljše in najceneje.
Frančiška Šinkovec, pošta Šmartno pri Kamniku t toda parcelo lepih bukovih drv._«.>0
linnrnta cn 1 d ]ar.uarja IU15 takratni voiak rUylEjfl Mj Andrej Osredkar, ki ie tedaj služil pri 27. pešpolku, B. stotn, vojn. pošta «1 v Ga-liciii, pozneje je prišel kot ruski vojni vjemik v Nižji Nevgon d. Kdor bi kaj vedel o njem, nai proti dobremu plačilu sporoči njegovi, ženi Katarin. Osredknr, posestniCi v Osojntc; p. Žlil nad Skofjo Loko.	_
LsiiiM mm. sr.&Nr^M
zadnja poAtn Nota vas tez Ve1. LiSfe e izgubil dne 16. februnria t. I. na poniji doleniske >elezn ce v Ljubljani pred rdbodoni di teniške a \lakn okrog 7 uie zvečer istega 1 ne. to je pri pl«čilu voznegu listka, listni o, v koil e b Io okrog ?7 COO K denarja ter razne listine nanj g'a e(e in rfizna po{tnn potrdil 1 Prosi se vsa dobia^in krš<a ska srca, ako je komu o tem i a| znai eqa oziroma kdo bi bil listnico z deir r e pobrrl nin sporoči oziroma odda imenovanemu proti lepi na,dnini (nagradi) Itojn se tnlfoi pri vinilvi izplnča.	<46
ffflt/iiniTfl z dvema ognjema, s kovR^kun/irrd-fiuVGlliitu jem in stanovanem s l-uhinio 1 clda v najem Ver se 'zve pri Jozeii Irankovlč. Sv. niii pri KostnnjeViC .	659
Mm '09 mm (Miie. SHiS1
ne nepremični e p< d vi. št. 1)2 d. o. arovsko predmo-lje. sostoivce z hiše št. £8 na Dolenjski costi in slavbišča za izk icno ceno -50.(00 K so vrši dne 7 mnrca 15)21 ob pol 3. uri popoldne v Maieočelovi gostilni i:a Dulen sKi cesti 16. Dražbeiii popoii sc lahko vpoglcdao v pisarni sodnem kvruitarja no.arja Iludovei nika, Sodna ulica 6.	608
Zenitna ponudba.
Kmečki funt srednje starosti ki ima prihranjenih 4-0 000 kron v gotovini, se želi seznaniti s po-temni dekleti m pr meri e starosti. Ki ima ali bo imela v bližnji bodočnosti svojo 1 ose>tvo ali kako drugo imetje. Katero veseli,
naj piše, in če mogočo priloži svojo sliko, na naslov: „ZKN 1N blt>, uprava Domoljuba. L uliljana".
(trčan) garantirani čebelnl pitanec, med [tlCU za pecivo, namizni med, & kg 50. K pošilja se po pošti kakor tudi po železnici. A. Maček, čebelar. Vrhnika 24S
rdeče, prvovrstno blago se dobi pri Fran Pogačniku, Ljubljana, Du-
najska cesta štev. 36.
za pokopališka dela
so sprejme. Vsa oskrba v hiši. Plača po dogovoru. Osebno se je predstaviti pri
upraviteljstvu pokopališča Sv. Križ, Ljubljana.

Kdor si hoče
i
za Veliko noč
kupiti Uno fn trpežno ob eko in prav krasno svileno ruto, naj si ogleda naj. večjo izbiio svilenih rut ter ra nega sukna za moške in v.dneneta blaga za ženske obleke v najmodernejših barvah in po jako znižanih cenah
•sc^ „Prf Ivanki" er^s
v Ljubljani, Sv. Petra cts*a Stev. 29. |
Prvovrstna švicarska svilena
(pajlelni), kakor tudt pristna vomeua sila, 21 lu cm široka, pripoioča trgovi' a
Avecs! Cadež, Ljubljana, Kolodvorska ulici
nasproti „Staie lišlareve gostilne"
Sprejme -o N	Pismena
več dobrih ofliiarjev. 8v,™a
na upiavo Domoljuba pod oznabo: Og.iar C37,
ter vse dele in opremo priporoča
J. GOREČ, Ljubljana
Gospoavetska cesta št. 14.
Posestvo naprodaj
krog 15 oralov, od tega polovica gozda, ostalo njive ln travnikT tor hiša z g' spodarskimi 1 o-slopii. Cena 65.000 K. Posredovalci izključeni. Naslov pri upravi Domoliuba pod: „St. 6"0'.
2 Sliši naprodaj
v eni je klnvnica, mesnica in prekajevalmcn, druga je dvonadstropna z velikim vrtom, pripravna za vsako obit, obe v KANDIJI pri Novem mestu.
J. Planinšek.
Pekovskega vajenca
močnega, ne pod 10 leti. iz pošteno htše, sprej-mo HINKO ŠAŠELJ v Mokronogu.
Kupim teraeve droge
JOŽEF PET£RCA koiar, KOSEZE 10 (Šlskn pri Ljubljani).
Schicht
99
Pozdrav iz starih časov
Je, le od nekdaj kot najboljše priznano In prelikuieno, pravo
Schichiovo mi!o"
z znamko „Jeleu",
kolero nom prlhtanl ves trud In v»o skrb pri pranju denes loko dragega perila. Milo t
.JELENOM* dobiva »e v poznali, Uvntnl kakovosti v naslednjih vellkojlih: »/t kg komadi, Z-debii.	i/, kg komadi, 4-dcIni.
Zastopstvo to Slovenijo Ima tvrdka J. Globočnik in drug v Ljubljani.
Je lz?el. ter ga pošiljamo __________zastonj. PiSite ponj. Trgovina s f omeni SEVER & Komp. v Ljubljani, Wollova nI ca (it 12.
tekstilne stroke!
JRgenti
Velika izdelovalnica češko-slovaških bomhaZevin (blaga za hlačei oddaja svoje zastopstvo prvovistnim agentom, ki so dobro vpei nni pri grosistih. Ponudbe z navedbo referenc in i opisom zastopstve-nega okraia pod šifro: oErstklasstges Haus 3934» na anončno ekspe-dicijo Kowcy & Schnelder, Warnsdorf, Češko.
Trst—Amerika
Angleška perobrodna dražba
CUNARD LINE.
Zastopstvo za Jugoslavijo: Jngslnvenska banka, d. d., Zagreb.
Odprava potn°kov I., II. in III. razreda preko TRSTA in CHERBOURGA v NF.W YORK. Sprejema naročila za prostore naparnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko ter obratno za Jugoslavijo.
Natančna pojasnila daje:
CUNARD LINE, ZAGREB,
VRHOVCEVA ULICA 15.
Proda se
lepo posestvo
v hribih, vse obsejano in z vsem orodjem. Poleg hiSe je 64 ornlov zemlje in sxer 20 oralov njiv in ttavnikov ter 44 oralov gozda Po asnila daje J. Podobnik v Novem Vodmatu St. 1 «5.
♦ ♦
! t
t ♦
t
ERJAVEC & TURK
: TRGOViNA Z ŽELEZNICO : pri »ZLATI tGPftTi" preje HammersthmidS (Hllhielsen)
Ljubljatra, Valvasorjev trg St. 7, — nasproti Kriianike cerkve. —
W Zaloga cementa.
Na prodal je
v Sp. Šiški, Sv. Jerneja c. 58:
1.	Hrastov pod za mlačvo žita, cel, s streho, še dobro ohranjen, ki bi se dal lahko prestaviti.
2.	4 p edsli za žito iz trdega lesa, vsebina približno 80 mer. ikov.
3.	Več poljskega orodja, kfkor plugi, brcne, čistilnik za žito, 1 konjska oprema i. dr.
4.	Proda se tudi senožet v izmeri 8940 mJ, ležeča v Čurnovžu biizu posta e Brezovica. 653
domače izdelave v vsaki velikosti priporoča po najnižjih cenah
IVAN KAPELJ, kofiar
Vevče 18 pri Llublfanl.
priporočamo svojo veliko zalogo razlčneea angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za mošKe lu ženske oblene, različno perilnoJjiago, Kakor platno, šilo e, cefirje, tis«aoino v noinovejših vzorcih in bogati izbiri, dalje različne volnene in Šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste robce za na glavo itd. Opozar amo tudi na laznovrstne ostanke po zelo znižanih cenab.
It
fUetrnin z roma-
4 milijone kron
zadene v najbolj srečnem slučaju igralec državne razredne loterije.
Novo žrebanje
se vrSi že 7. in 8. marca. Kdor v drugem razreou ni zadel, mora zamenjati srečke II. razreda za nove srečke III. razreda vsaj do 2. marca. — Nova srtčka stnne kolikor stara: cela 192 K, polovica 96 K, četrtinka 48 K, osminka 24 K. Kdor doslej še ni igral, a hoče igrati v tretjem razredu, mora plačati irečko L, II. in III. razreda, torej trikratni iznos.
Zadnja prilika 1
Nekaj srečk ima še na razpolago
Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Dunajska cesta 38, I.
PRAGE (ŽWBlaric>
3 borove, bukove in hrastove drva in Oftlje, S kupi po najvišji ceni Fr. Skrbeč, Jfiiklo-" Sičeva cesta 8ti. (nasproti hotela Union.)
Ban MBII	l,ll,,B«lv,.|;tl!itn(«|ba
Proda se radi opustitve febelarstva r;izno
raj
veC praznih panjev kranjičev Gerstung In Kund-schak. Cena po dogovoru. Poizve se v trgovini Duna'ska cesta 10, Ljubljana.
tapetnekajza Vas!
Muci li Vas glavobol? Trganje po udih? Gihtinrevsiiatizem? Prehlajenje?Nsspa-vanje? Nervoznost?
Poizkusite tudi VlFeller-lev pravi Elsa Fluid. Čudili se bodote m hvalili Felloriev Kisa Fluid kot dobrega prijatelja v liudib časih! 0 dvojnatih ali 2 velihi specialni stekle-' niči 42-- K. Eevma prašek in tablete zoper revma 15'- K. Aspirin praski 15 - K..
Ali kašljate?
Sluz odstran uje in kašolj tolaži Zagorski prsni sok 9'- K. Ho g a-ploščice (prsne pastilie »oper kašelj) 7*60 K. Bonboni ie slada in trpotca od 3-- K naprej. Prsni čaj proti kašlju 8'- K. Fiakerski prah 8 - K. Guajakol sirup na zdravniški predpis 40 - K. Lipov čaj 8.-K.
Glavobol?
.Ravno tako pripraven, kakorzanesljiv v uporabi je Felleriev mentolm črt-nik „Elsa" 12 - K. Prašek zopor glavobol 15-- K. Kinin prašek, prašek zoper mrzlico S0-- K.
Zobobol?
Zobne kapljice 5*- K. Zeleno olje 30 - K. Očesna ▼oda 5-- K.
Srbečica, garje.
Mazilo zopor garje 12--K. Naphtolno mazilo 16 - in 20 - K. Zvopljeno mazilo 12-- K. Vsa ostala mazila kakor Zinkovo mazilo, bolo svinčeno mazilo, aromatično mazilo, lavo-rovo mazilo v škatljah po 3 -, 7 -in 12*-K. Mazilo za rane 15*- K. Otročje mazilo in kalrni evet 11- in «0 - K. Mazilo zoper ozeblino 16 - K. Diahilon ob-liž, repni obJiž 2 - in 4-- K. Cvet in mazilo zoper golšo 15-- K.
Zdravila za 2ivlno.
£iv-nski prah i skatlja 7*60 K. Mazilo za konje 25--K Arnika6--in30 -K. Grenka sol 3-- K. Kreolin 15*- K. Terpenlino\o olje 6 - in 30 - K. Gosti ter-pentin 6-- in I0-- K Mazilo zoper uši 3 - in 12 - K,
Pri vprašanju
naj so p r i 1 o t o poštne znamke za odgovor.
Ali Vam želodec ni v redu ? ToZka prebava V Nimate teka?
0|, kako bodetc zadovoljni, če poizkusite Feller-leve prave Klsa-krogljice! To so resnično dobre! 0 škatljic 1K-- K. Sagrada Barbar 12-- K. Želodec okrepčujoča d v e d s k a tinktura 20 - K. Baisam in Življenski esono A*- K. Pravi Seeholerjuv baisam IV- K.
Za prebavo!
Prebavni prašek K. Soda bicarbonica I'- Ji. Otvarjaj -ca želodčna sol 6- K. Karlsbadska sol 6*- K. Kegenerol enamlta .Kegn" {fiziološke «oli po prot. Neusner-ju) 1 skatlja 25- K. Najfinejšo rlci-novo olje «■- in IO'- K. Tamarinden pnstil.o 2-60 K. Caj aa čiščenje krvi 8 -K. Senesovo lisrje in lluterbleter od 8-- K naprej.
Slabokrvnost?
Tekoči želeisni ekstrakt iO-K. Železni albumlnat 40-- K. No zdravniški predpis Arsolerrintekto-I ettes z. lekarne k sv.Ouhn na Ilunaju 2fi- K Hega-torrin K. Apneni ze-leani sirup 20 - K. Blaud-tckiclettea iv- K. Pravo najfinejše ribjo oljo .Elsa* 85*- K.
Sreastio zoper gliste!
Blsa glistovni sladkorji I vrečica 7 SO K, sladkano ali listo glistovno seme na tehtnico od 4- K na* prei.
Proljev, dlareja?
Bastlerjeve kolera kapljice 15- K. Krene kap-lllce 10'-K. Cimetova kapljice, Mali so v cvet, hamilčne kapljice, Kim-love kapljice, Promjn-reve Kapi ioe, Baldr an kapljioe. Hotimanove kapljice mala steklenica J - K. velika ao - K. Bobrove kapljioe(Bjbergeil-troptfn i aa *ene S - K
Državna trošarina
ua radona pri alkobolath preparatih posebno, ampak samo po lastaem strošku.
Ofnot In poštnina
sa računa posebno, toda najceneje. Priporaca ae več na enkrat naročiti, kajti stroški na več roba raadeliem, n anj snašaio.
II. NaroČila se adresirajo na;
EVGEN V. FELLER, lekarna,
Stnbioa donja, Elsatrg 16. Hrvatska.
Poroč. prstani Doufole \erižice S enske Uie Bu^Hke Že » e ure Uliani Nsjttrrejli trgovin? ur, zlstnlrein irrtnin p ČUDEN
LJUBLJANA 22, Prešernova 1.
Zfhtevate ponudbe!
■^otiud.fe ose neparsbno |9F" zlato m srebro sšar ižnsr, ta.arja, srebrnike, z antike itd. ker Vam ose no leži dama o shrambi brezobrestno, tortikl
SSTMT !. Hnpislis,
l;abi aoa, BunaisEsa cesta sžeo. 36.
IV. JAX IN SIN
Dunajska cesta it. 15, LJUBLJANA ŠfoataJ Elrsji hi stroji za pletenj.
Izbornt konstrukcija in elegantna izvršitev iz to-ii M varne v Lincu. — U$'anovl enj 1. 1867. — Do5l-i ie iavno»»r večje Število strojev za
vsako obrt. Vezenje poučni« brezplačno. PisrIrJ ctrufl ..ADLER". Ceniki zastonj In franko. Koles« 1* prvih t«varn: Dfirkopp, Sijjrla, Waffenrzd.
Sniii »iim1
Ljubljana, Krem trg št 10
Ioap«fe vse vrste
klavno živino in prašiče
po najvl$|l ceni.
v krmo, angleški krmilni prašek za živino, po pusti 5 zametkov po 1, kg
_________za 50 kron. Glasom ukaza deželne
vlade v Ljubljani smejo prodajati Alastin lekarnarji, trgovci, kiamaru, kmetijske in konsumne zadruge. — Dalje oo teh zuhtevujte:
hrana za dojenčke, za o.ioke. Krepek zajulrek za odrasle, daje bolnikom kri, me č, zdrav,e. Z njegovo upoiabo se pribrom mleka in sladkorja. To dokazu e n» thoče zahvfln h pisem. Po poŠti 5 zamotkov po 'l, kg 100 kron.
kraste, lišnje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez auha in ne maže perila. — 1 lonček za eno osebo po poŠti 15 kron pri
11
E
Menjalnica
Slovenske eskomptne banke
LJCIBLjRMR
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute : po najugodnejših dnevnih cenah. :
Ima srate M otftisi. Prsnesi r.i bseene nesla.
Telefon Stev. 3.
Manuffakturno
blago
se kupi najceneje pri Angeloslav Hrastnik
Karlevska cesta 8. Jernniif.	^
tt iii - pcubse« stenice - ščurki
in vsa golazen mor« poginiti ako porabljate moi« najbolje preizkui. in splošno hvaljena sredstva kot; proti poljskim mišim 12 K, za podgane in miši 12 K, za ščurke, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stenice 12 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši pri iivini 6 in 12 K, prašek za uii v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu no sadju in na ie. lenjadi juruč. rasti.) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjam 14 K.
Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. JONKER. Petriniska uL 3, ZAGREB 1.
Mlatilnice
poljedelski stroji za ročni in vrat!lnl pogon, vraHa, čistilnike, slamorezmee za pogon na roso ln silo, sadra In vins e stiskalnice, sadna mline, brzoparilnike, bakrene (kufrene) kotle za žganjeknho m druga stroje ima vedno v veliki izbiri lastnica po umrlem soprogu
Franca Hitti,
Edini »logi poljedelskih strole? ttornlce 1'ra.i & Komi,
iiajtineli
tihi i^rflitidcivninf
v jutavrečah, oddaja Glavno zastopstvo »SPLITA" za Slovenijo: Dr. F. Jelka, Snpcirf ft Ehsputt, Ljubi Jasa, Krekov trg 10, L nadstr. desno.
Agitirajte za
.Domoljuba'
	
	<D
	a
	<B
	O
	o
	o
	rt
	XSJ
	o
	N
TRGOVINA
»PRI ŠKOFU" V LITIJB
priporoča po izdatno znižanih ceneh svojo veliko zalogo sukna za n ošk« in ženske obleke, svilnatih rut, hlačevine, kotenine vseh vrst, kovtrov, klobukov, žametnih kakor navadnih, različne že-leznine, špecerijskega blaga itd, Blsgo priznano dobro in trpežno
ZADRUŽNA BOSFDDARSKfl BANI D.O. v Ljubljani
posluje začasno v prostorih Zadružne zveze, Dunajska c. 38|I.
Pedrainlcii
SPLVT.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombar-dira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
FoGblBieni prodajalec srečk Državne Razredne Loterije.
Izplačuje svojim klijentora vsak znesek brez odpovedi o gOtODllsl.
izdaja konzorcij »Domoljuba«.