POGED PO SVETU Nekaj drobtin od kruha dogod- kov, s katerimi smo se hranili zadnje dni: Oživitev ustaškega in emigrantskega krdela na prvi po- gled preseneča. V resnici pa gre za onemogel poizkus zavreti rast našega mednarodnega ugleda. Ni- mamo še pri roki podatkov, kaj hodo ukrenili v Zapadni Nemčiji, da prepričljivo obsodijo in kaznu- jejo fašistične hitlerjevske kola- boracioniste, ubegle vojne zločin- ce, vendar so se to pot energično zganili in posvetili riašim zahte- vam primerno pozornost. Pravza- prav bi poleg obsodbe morali za- deti ustaški in četniški izrodek še z dejstvom, da končno izplačajo našim žrtvam fašizma zahtevano odškodnino, kakor so to pred kratkim storili italijanskim. Potovanje predsednika Tita v SZ je našlo na Zapadu veliko pu- bliciteto. Kako tiLdi ne, saj gre pri tem za velike stvari. Naše teze so dobile brez posebnih besed potr- dilo od tiste strani, s katere je v stalinski dobi ni bilo nikoli priča- kovati. V Bolgariji, na Češkem, na Madžarskem se je okrepil an- tistalinizem, ločnica, ki se je tam potegnila ob Jugoslaviji, danes govori za nas, za naše zunanje- politične koncepte. Na kongresu KP Italije, ki ji je svet posvetil izredno pozornost, je prišlo po- novno na dan, da se KP Kitajske s svojo nemogočo kritiko jugoslo- vanske partije obrača na SZ, SZ pa Kitajski to vrača, kadar govori o poniglavnih razmerah i) Alba- niji. Vse to na prvi pogled ni raz- veseljivo, ves ta spor v delavskem gibanju, toda boju za resnico se ni mogoče izogniti. Prav pravi podpredsednik Kardelj, ki je te dni odpotoval v Indonezijo, kate- re partija je močno pod vplivom Kitajske, da se danes kitajska strategija moči, sile in zastraše- vanja lahko postavi ob stran naj- bolj ekstremnemu desničarskemu pohlepu po terorju. Aktivna, mi- roljubna koeksistenca govori za nas, pridobiva na terenu in zato je potovanje maršala Tita v SZ v svetovnem tisku danes na pr- vem mestu. Pred nami leži deklaracija o razorožitvi, skupna deklaracija ZDA in SZ, ki ne izključuje mož- nosti, da bi do nje res utegnilo priti postopoma in seveda zelo počasi, kajti v bistvu se vlaka še nista premaknila, le volja obeh postajenačelnikov je tu, da se si- gnal odpre. U Ta nt je tretji mož v OZN in ni naključje, da je do- ma iz neangažirane dežele. Vloga OZN se je okrepila, U Tant je ponudil posredovanje v vseh pro- blemih med Vzhodom in Zapa- dom. Ne nazadnje v berlinskem vprašanju in v kubanski krizi, kjer se je uravnavanje kompro- misa zadnje čase ustavilo. SZ je po Kozlovu na kongresu KPI po- novno zatrdila, da je za mir, ven- dar ne tako, da bi to pomenilo znamenje slabosti. To pomeni, da pričakuje koncesije na zapadu, če pa jih ne bo, se »novi val« lahko umakne staremu. Ni nobenega razloga, da bi se napredne sile za vsako ceno lAmaknile, imajo le pravico, da se razvijajo po nače- lih, ki jih je postavila ustanovna listirui OZN. Tako je po dveh mesecih že jasno, da je zmagala revolucija v Jemenu, kljub jordanski in šaud- ski intervenciji. Kljub angleški in ameriški potuhi propadli monar- hiji se je republika toliko okrepi- la, da ne potrebuje egiptovske vojske in da so jo de facto prizna- le ZDA in VB, čeprav se je z zma- go jemenske republika sveti sta- tus quo vendarle porušil. Okre- pitve vojske v Izraelu in na an- gleških položajih so samo dok^z, kako kolonializem težko umira b misli na ekstraprofite iz naftnih polj Arabskega polotoka. Nafta je eno tistih razdornih jabolk, ki onemogoča svetovni kompromis, čeprav ga svetovna ekonomika zahteva. Zanimivo je, da sovjet- ski naftni »dumping« v letu 1962 zamira na točki, ki jo je v krat- kem času v svetovni ekonomiki dosegel. — Poročajo, da je pro- padla spet ena od ofenziv na gi- banje Vietkong, čeprav je bila tehnična pomoč in pomoč v ame- riškem oficirskem kadru zelo močna. Ni mogoče prerokovati, toda dosedanji dogodki na tej stalni alergični točki sveta po drugi svetovni vojni kažejo, da si intervencija zoper napredne sile lomi zobe, pa če je še tako dobro opremljena. Na kitajsko-indijski meji so se stvari ustavile in se zavile v me- glo, ki je menda taka možna samo v tem čudnem svetu. T. O. V počastitev dneva JLA Kakor že vrsto let nazaj, tako bodo tudi za letošnji praznik 22. decembra, za dan Jugoslovanske ljudske armade, pripravljene šte- vilne prireditve in proslave. Ni naključje, da bo tudi tokrat v njih imela glavno besedo mladina. Ta- ko je dala komanda celjske gar- nizije pobudo, da je svet za šol- stvo pri občinskem ljudskem od- boru v Celju razpisal natečaj za pisanje šolskih nalog o pomenu, nastanku in vlogi Jugoslovanske ljudske armade. Po dve najboljši nalogi iz vsake šole, oziroma nje- na avtorja, bosta prejela nagradi, razen tega pa bo komandant celj- ske garnizije povabil vse pisce teh najboljših nalog skupaj z ostalimi pionirji na sprejem, ki bo na sam praznik 22. decembra v opoldanskem času. To bo prisrč- no srečanje pripadnikov celjske garnizije s pionirji, srečanje, v katerem bodo nekdanji borci pri- povedovali o ljudski revoluciji in borbah, pionirji pa o svojih dolž- nostih v šoli in organizaciji. To srečanje bodo celjski pionirji iz- koristili še za to, da bodo pred gostitelji nastopili z raznimi pev- skimi, recitacijskimi in instru- mentalnimi točkami. Isti dan, to je 22. decembra, vendar z začetkom ob 12. uri, bo pri spomeniku NOB na Slandro- vem trgu svečanost z govorom ter krajšim umetniškim programom. Ob tej priložnosti bodo pripadni- ki celjske garnizije JLA ter druž- benih in političnih organizacij po- ložili k spomeniku vence, enota JLA pa bo v spomin na vse žrtve ljudske revolucije izstrelila čast- no salvo. Na to svečanost vabimo vse prebivalce celjskega mesta ter zlasti še šolsko mladino. Kot običajno bo tudi letos ure- jena v izložbenem oknu enega iz- med celjskih trgovskih podjetij razstava fotografij o delu in živ- ljenju v ljudski armadi. Spored prireditev v počasttiev 22. decembra pa bodo izpopolnila še številna športna tekmovanja. Tako bo že v nedeljo, 16. t. m, na vrsti tradicionali patruljni tek ne samo pripadnikov JLA, temveč tudi vseh športnih in družbenih organizacij. Razen tega bo do 18. tega meseca končano tekmovanje v streljanju, šahu, odbojki in keg- ljanju med člani Zveze rezervnih oficirjev in podoficirjev, invali- dov, Zveze borcev ter strelcev. Zmagovalna ekipa bo prejela pre- hodni pokal komande celjske gar- nizije JLA. Poleg tega pa so na sporedu še številna druga športna srečanja med pripadniki celjske garnizije ter mladino. Pomembno bo tudi sodelovanje vojakov celjske garnizije na slav- nostni proslavi ob 20-letnici mla- dinskih delovnih brigad, ki bo že jutri popoldne v dvorani Narod- nega doma. OBCAN o NOVI USTAVI Postavitev direktorja VPRAŠANJE: Kako je z volitvijo direktorja gospodar- ske organizacije? ODGOVOR: Kakor pred- osnutek zvezne, tako tudi re- publiške ustave ne predvide- va volitev direktorja gospo- darske organizacije, pač pa njegovo postavitev. Direktor- ja gospodarske organizacije, ki se uvršča poleg delavske- ga sveta in upravnega odbo- ra, med organe upravljanja, postavlja na podlagi javnega razpisa delavski svet v so- glasju s pristojnim organom družbeno politične skupnosti, in ga tudi razrešuje. Izjemo- ma se lahko z zveznim zako- nom določi za ^samezne vr- ste gospodarskih organizacij drugačen način postavitve. Direktorja se postavlja za štiri leta. Njegova ponovna postavitev ni omejena, kar pomeni, da je lahko vnovič postavljen na isto mesto tu- dii po preteku prvega mandata. ODLICJE ZA TRI CELJSKE MLADINSKE DELOVNE BRIGADE Z ukazom predsednika republi- ke Josipa Broza Tita so bile za posebno vnemo in izredne uspehe, dosežene z veliko požrtvovalnost- jo pri graditvi odseka avtomobil- ske ceste »bratstva in enotnosti« od Paračina do Osipaonice odli- kovane 104 mladinske delovne brigade, med njimi tudi tri iz celjskega okraja. Tako sta Red dela z zlatim vencem prejeli sred- nješolski brigadi »Dušana Finž- garja« in »Borisa Kidriča«, med- tem ko je Red dela s srebrnim vencem dobila kmečka brigada »Karel Destovnik-Kajuh«. TRETJA IZMENA Na nedavnem roditeljskem se- stanku na prvi osnovni šoli v Slovenskih Konjicah so med dru- gim obravnavali tudi pereče pro- bleme, ki nastajajo zaradi pre- majhnega števila prostorov. Šte- vilo učencev narašča iz leta v le- to, prostori pa ... Tako so morali uvesti že tretjo izmeno v nižjih razredih. Ti so praktično zasedeni ves dan. Vodstvo šole pa je starše sez- nanilo tudi s težavami šolske ku- hinje predvsem zaradi stalnega naraščanja cen živilskim artiklom Zimska slika iz Slovenskih Konjic Odbori zavarovancev pri občinali Tudi clrug'o zasedanje skupšči- ne komunalne skupnosti social- nejra zavarovanja za občine Ce- lje, T.aško. Šentjur, Šmarje, Slo- veniske Konjice in Mozirje je po- kazalo. da gre tokrat za samo- upravni org:an. ki hoče odlooilno poseči v politiko socialnega in zdravstvenega zavarovanja, na tisto področje, ki razpolaga z ogromnimi sredstvi. Ta priprav- ljenost in odgovornost članov skupščine tako do organa, v ka- terega so bili izvoljeni, kot do gosipodarskih organizacij in za- varovancev je najbolj prišla do izraza v razpravi o poslovniku skupščine. Značilno je namreč, da so čla- ni v tej razpravi zahtevali in predlagali vrsto ukrepov, s po- močjo katerih bi dosegli višjo stopnjo sodelovanja pri uprav- ljanju, več neposrednega vpliva zavarovancev sanuih pri vodenju in izvrševanju politike socialne- ga zavarovanja. Zato so z veli- kim odolbravanjem sprejeli vest, da bodo tudi pri oibčinah usta- novljeni tako imenovani odbori zavarovancev, ki bodo lahko tu- di s pomočjo ustreznih komisij ali podobnih teles spremljali ce- lotno dogajanje na tem področju, opozarjali kolektive na morebit- ne probleme in podobno. Zaradi tega ustanovitev in delo komu- nalne skupščine socialnega za- varovanja ne pomeni koraka na- zaj v upravljanju s sredstvi vseh skladov socialnega zavarovanja, marveč kvečjemu narobe. Kajti z novim organom se v ničemer ne jemlje pravica zavarovancev, da sodelujejo pri upravljanju sred- stev, ki j)rcsegajo milijardo in več. Njihov vpliv bo v prihodnje prav gotovo večji, zlasti pd po novem lotu. ko bo uveljavljen spremenjen način plačevanja bo- lezenskih izostankov od dela in ko bodo kolektivi, to pa je zava- rovanci. najbrž bolj pazili na ti- ste. ki so doslej več ali manj redno v določenih obdobjih iz- ostaiali od dela. Gre torej za vpliv, ki ga naj člani delovnih kolektivov oziroma zavarovanci sami izvajajo znotraj kolektivov tor s pomočjo vseh političnih or- ganizacij. zlasti pa sindikalnih nodružnic. M. B. OBCNI ZBORI ZVEZE BORCEV V teh dneh se bodo v konjiški občini začeli občni zbc>ri organi- zacij Zveze borcev. Med prvimi ga bodo imeli v Ločah, kjer je v to organizacijo vključenih nad sto dvajset članov iz tega kraja in bližnje okolice. PROGRAM DELA Na zadnji seji predsedstev ob- činskega sindikalnega sveta v Slovenskih Konjicah so med dru- gim sprejeli sklep, naj vse komi- sije sindikalnega sveta izdelajo program dela za prihodnje leto. O vseh teh programih bo zatem razpravljalo predsedstvo tega sveta in jih med seboj vskladilo. Po navedenih spremembah delu- je pri občinskem sindikalnem svetu sedem komisij z nad šti- rideset člani. PRED DNEVOM JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE Kapitulacija je zločin Ce pozorno proučimo vsak člen osnutka nove ustave, lahko ugo- tovimo globoko vsebinsko sliko tega dokumenta — sliko naše se- danjosti in prihodnosti. Vzemimo za primer samo 242. člen, v katerem je napisano: Nih- če nima pravice podpisati ali priznati v imenu Federativne so- cialistične republike Jugoslavije kapitulacijo ali okupacijo države. Pri tem se nehote spomnimo na usodno 1941. leto, na kapitulacijo stare jugoslovanske vojske, na iz- dajstvo bivše vlade in kralja ter končno na njihov strahopeten umik čez mejo. Tedaj je bilo ljud- stvo prepuščeno samo sebi, na mi- lost in nemilost okupatorju. Spom- nimo se tudi na tisti dogodek, ko je skupina generalov kraljevske vojske hlapčevsko in ponižujoče stopila pred nemškega komandan- ta, da bi slišala pogoje kapatula- cije. Kapitulacija pred napadalcem — to je bil nesramen in izdajal- ski akt peščice strahopetnežev — oficirjev in politikov. S tem so z eno samo potezo zbrisali vse svet- le zgodovinsike primere in vso vo- jaško slavo naših prednikov. Za- dostovalo je samo nekaj podpisov in kapitulacija, kakor jo je zahte- val okupator, je bila sprejeta. Iniciatorji kapitulacije in nji- hovi privrženci so pozabili na dolžnost; čast pa poteptali. Na predajo so pristali v trenutku, ko še zdaleč niso bila izkoriščena vsa obrambna sredstva. Razen tega niso upoštevali najmočnejšega orožja, to je volje ljudstva, da se bori proti napadalcu. Ljudstvo pa je v teh usodnih dnevih vzelo svojo usodo v svoje roke ter pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije izbojevalo popolno so- cialno in nacionalno svobodo. Uresničile so se besede Ivana Can- karja: Narod si bo pisal sodbo sam... In če danes po tolikih letih po- gledamo nazaj, lahko ugotovimo, da je bil oborožen upor proti oku- patorju edina pravilna pot. Ko se je oborožena vstaja razplamte- la v največjo širino, so morali Nemci angažirati dosti več svo- jih enot, kot so jih potrebovali te- daj, ko so napadli našo državo. Kakšni so bili argumenti teda- njih vojaških voditeljev, ki so tr- dili, da je prišla armada v tak- šen položaj, iz katerega je vsak nadaljnji odpor nemogoč? Večina teh ljudi je po svoji miselnosti živela v preteklosti, ne pa v se- danjosti. Znano je tudi, da so v preteklosti vojne vodili kralji in vlade, kakor da je šlo za neko njihovo podjetje; na ljudstvo se ni oziral nihče. To je zdaj za nami. Pred 21. le- ti so vojaški in politični voditelji bivše kraljeve vojske kapitulirali pred napadalci. Toda ljudstvo se s tem ni pomirilo, pa čeprav je ostalo osamljeno, golih rok in brez orožja. Ljudstvo je želelo in hrepenelo po uporu in svobodi. Položaj je bil izredno tež-ak; toda ljudstvo je ostalo zvesto tradici- jam svojih prednikov in samemu sebi. Navzlic težavnemu in navi- dez brezupnemu položaju, se je našel tudi izhod. Ta ni bil samo na začetku ljudske vstaje, amoak tudi na Neretvi, Sutjeski, Kozsri ter v vseh tistih bojih, ki so jih borci bojevali v štiriletni narod- noosvobodilni borbi. Boj je bil te- žak in krvav; to je bil brezkom- promisen boj. Vseljudska vstaja se je razširila v vsak gozd, na vsako planino, v mesta in vasi. Ker bivša jugoslovanska vojska ni mogla držati fronte, so ji vo- ditelji izdali povelje naj kapitu- lira in položi orožje. Razumljivo je, da so se izogibali gverilskega — partizanskega vojskovanja. Ni- so imeli poguma, da bi dvignili ljudstvo proti sovražniku, ker so se bali, da bo prav to ljudstvo obrnilo orožje tudi proti njim. Zato so ostali zvesti ideji kapitu- lacije. Takšne ideje so z vso vne- mo zagovarjali tudi diplomati in pravni svetniki velikih imperia- lističnih držav, ker so jim šle v korist. Zato ie razumljivo, da so te ideie našle svoje mecto tudi v kodeksu mednarodnega voja- škega prava. Takrat so legalizi- rali načelo, da ljudstvo nima pra- vice do samoobrambe in do vsta- je, če je vlada izdala odlok o ka- pitulaciji. To so dobro vedeli tudi tisti, ki so kapitulacijo podpisali in zbežali v tujino. Takole so ra- čunali — po vojni se bomo znova vrnili v domovino, v kateri bo medtem vladal mir. To je bil tu- di eden izmed razlogov za april- sko kapitulacijo. To je bil tudi razlog, da se nobena buržoaz- nih političnih strank ni hotela an- gažirati v vstaji proti okupatorju. Od tod je razumljivo sovraštvo četnikov do partizanov in na kon- cu tudi njihov izdajalski konec. Kot rečeno, ljudstvo ni moglo sprejeti takšnega stališča, naj- manj pa kapitulacijo. Tedaj je na- stopila KPJ, ki je organizirala in vodila delavski razred in vse na- še ljudstvo v boju proti okupa- torju ter domačim kapitulantom in izdajalcem. Medtem pa je okupator nepre- stano koristil akt o kapitulaciji in se skiceval nanj. Kajti gledano formalno, po predpisih medna- rodnega vojaškega prava, ki so veljali v prvi polovici tega sto- letja, je bila kapitulacija, ki jo je podpisala vlada ali kralj, obvez- na za vse ljudstvo; zato po njej ljudstvo ni imelo pravice do le- galne vstaje. Tu je tudi začetek raznih težav za priznanje naše borbe in statusa naših borcev. Za- to pa je bila ljudska revolucija tembolj veličastna. Miniti so mo- rala štiri leta, da je primer naše herojske borbe zablestel po vsem svetu. To ni bila samo vojaška zmaga na bojnem polju, pač pa prav tako zmaga moralnih in etičnih principov pravice naroda za svoj obstanek in svobodo. In šele tedaj, ko je v tej borbi padlo na stotisoče najboljših si- nov in hčera, ko smo z borbo do- kazali, da ima vsak položaj tudi svoj izhod in ko so se po našem zgledu dvignili v oboroženo vstajo tudi drugi narodi in sta prišli zmaga ter svoboda, se je uvelja- vilo novo načelo in novo gledanje^ na pravico ljudstva do vstaje, do partizanske vojne. Po ženevski konvenciji 1949. leta je partizan- ska borba priznana kot legalni način bojevanja. Istočasno pa so bile razveljavljene odredbe haa- ške konvencije iz prejšnjega sto- letja, po katerih ljudstvo ni ime- lo pravice do borb proti okupa- torju, če je vlada odločila, da ka- pitulira. Po predpisih mednarod- nega prava, ki so uveljavljeni po drugi svetovni vojni, je napadal- na vojna proglašena kot kazensko delo zločina zoper mir. Vse, kar izvira iz takšne vojne — sem pri- števamo tudi kapitulacijo in oku- pacijo — je nezakonito in se kva- lificira kot zločin. Na ta način je herojska borba naših narodov da- la pobudo za uveljavljanje takš- nih mednarodnih pravnih načel, ki olajšujejo borbo proti okupa- torju. Popolnoma razumljivo je, da naša nova ustava kodificira takš- ne pridO'bitve, zlasti pa te, ki iz- virajo iz zgodovnie, iz naše na- rodnoosvobodilne borbe in tudi ostalih najnovejših vojaških izku- šenj. Kapitulacija pred napadal- cem ne bi bila samo zločin proti lastnemu ljudstvu in kršitev naše ustave, temveč bi bila tudi v na- sprotju s sodobno vojaško teorijo in še posebno z današnjim med- narodnim pravom, ki kvalificira napadalno vojno kot zločin. Zato je povsem razumljivo, da vsak naš človek z vsem srcem in razumom osvaja 242. člen osnutka zvezne ustave. Naša ustava je pr- va na svetu, ki ima takšen člen; verjetno pa ne bo dolgo edina. V zavesti mnogih milijonov ljudi, zlasti pa v tistih deželah, ki so se pred kratkim osvobodile, ali ki so na tem. da se bodo, prevladuje misel, da morajo biti osvajalne vojne za vedno izbrisane iz živ- ljenja človeštva. To pa pomeni, da je dosedanja zgodovina vojn šele prazgodovina človeštva in da prava zgodovina, ki ne bo pisana z orožjem, šele prihaja. Vsekakor bo na tej poti naš primer bogat prispevek. F. F. PLUS-MINUS BOLNIŠNICA IN KREDITNI ZAVOD Neverjetno, pa vendar resnično. Po računih na paipirju izlvazuje celjska bolnišnica prav lep }>resežek dohodkov, v resnici pa je ta zidrav- stvena ustanova postala že kar močan kroditni zavod, saj so mu nokateri plačniki — med njimi prevladuje šentjursika občina — dolžni nad 120 milijonov dinarjev! Razumljivo je. da ta položaj ni zavidljiv, zlasti še, ker dolžniki na vsa opozorila uprave lx»lnišnice sploh ne reagirajo. Ce pa je bolniš- nica komu dolžna, se hitro najdejo pota. da se zahteve realizirajo, računi pa plačajo. Nasprot- no. pa bolnišnica nima moči, da bi uveljavila svoje zahteve. Ugotovitev je zaskrbljujoča. Mar naj bolnica zaradi tega stanja sprejema samo tiste bolnike, za katere bo vedela, da bodo njihovi plačniki v redu in pravočasno poravnali vse nastale ob- veznosti? Mar naj, na primer, bolniku, ki bo .privšel iz šentjurske občine in za katerega bo stroške zdravljenja moral plačati ljudski odbor, reče: — Dragi prijatelj, tobe ne moremo sprejeti, ker tvoja občina noče (ali ne more) plača-ti zate strošikov zdravljenja v naši ustanovi. Ali naj celjska bolnišnica zaradi takšnega stanja im nenavadnega odnosa nekaterih plačni- kov uvede tak način sprejemanja bolnikov, po katerem bodo morali le-ti ]>rinesti ob prihodu v to zdravstveno ustanovo ]>otrdilo pristojnega organa, ki se bo obvezal, da bo ])oravnal tako no sprejemu računa nastalo obveznosti? Mar ne bi bilo to smešno in ponižujoče? Pa vendar, nokaj bo treba narediti, da se bolnišnica ne bo na vsem lepem znašla v nič kaj zavidljivem noložaju in zlasti še. da ne bo delala konku- rence kreditnim zavodom. -mb