PTUJ, 20. avgusta 1970 LETO XXIII., št. 32 CENA 0,60 DIN 0LA9ILO SOCIALIST I ONB ZVBZB DELOVNEGA LJUDSTVA po pripojitvi ptujske Panonije k ljubljanskemu Mercatorju bo zgrajena v dveh letih sredi Ptuja velika trgovska hiša Včeraj Panonija, danes Mercator Člani delovne skupnosti TP Panonija iz Ptuja so se na referendumu, ki je bil prejšnjo sredo v tej delovni lorganizaciji z izredno viso- kim odstotkom izrekli za pripojitev k eni najmočnej- ših trgovskih hiš v Sloveni- ji — k ljubljanskemu Mer- catorju. Za pripojitev se je izreklo 92,0G odst. glasoval- cev. O rezultatih referenduma in o nadaljnji skupni poti Panonije in Mercatorja so seznanili novinarje in druge zainteresirane na tiskovni konferenci, ki je bila v če- trtek v ptujskem hotelu. O načrtih sta spregovorila di- rektor Panonije Branko Gor- jup in direktor Mercatorja Adolf Osterc. Poleg drugih predstavnikov obeh delovnih organizacij sta bila na ti- skovni sonferenci tudi pred- stavnika ptujske kreditne banke direktor Viktor Cvirn in njegov pomočnik Jože Belšak. Direktor Panonije Branko GORJUP je med drugim de- jal: »Tudi v trgovini so v se- danjem času integracijski procesi ekonomska nuja. Te- g smo se zavedali tudi v VREME do nedelje, 30 avgusta lOlO Zadnji krajec bo v nedeljo, 23. avgusta ob 21.34. Napoved: Ves čas bo lepo in Woče, okrog 30 stopinj C. Le ^ četrtek, 26. avgusta so ®ožne nevihte. Alojz Cestnik Ptuju, žal pa do integracije trgovskih podjetij v okviru naše občine ni prišlo. Začeli smo gledati nekoliko dalje. Na osnovi tesnega medseboj- nega sodelovanja in dobrih poslovnih odnosov smo se začeli pripravljati na pripo- jitev k Mercatorju. K temu nas ni silila ekonomska nuj- nost, saj bi lahko naše pod- jetje tudi v bodoče samo- stojno uspešno poslovalo. Bili pa smo premajhni, da bi lahko z lastno akumulacijo uresničili želje in potrebe po hitrejšem razvoju. Ptuj po- staja odprto mesto in prav tega smo se zavedali ob na- šem integracijskem procesu. V novem poslovnem sredi- šču Ptuja bomo do spomla- di leta 1972 zgradili novo tr- govsko hišo s 3800 kvadrat- nimi metri prodajne površi- ne. Z deli bomo pričeli še le- tošnjo jesen. Prav tako bo zgradilo naše, sedaj združe- no podjetje, 5000 kvadratnih metrov skladiščnega prosto- ra, ki nam je nujno potre- ben za uspešno poslovanje. Vrednost te naložbe bo nad 25 milij. danarjev Dve tretji- ni bosta delež Mercatorja in Panonije, ena tretjina zne- ska pa bo kredit ptujske kreditne banke. Tudi na po- deželje ne bomo pozabili. Obnovili bomo naše doseda- nje trgovske prostore in zgradili nekaj novih. Naše naloge so obsežne in prepri- čani smo, da jih bomo z zdru- ženimi močmi tudi uresni- čili .. Direktor Mercatorja Adolf OSTERC: »Naši integraciji ni botroval noben politični forum, niti kdo drugi izven obeh delovnih organizacij. Integracija je izključno plod dobro preučenega in korist- nega medsebojnega sodelo- vanja. To se je pokazalo pri vseh dosedanjih 23 integra- cijah z drugimi trgovskimi podjetji v Sloveniji. V no- vem Beogradu gradi naše podjetje trenutno največjo trgovsko hišo. Naše podjetje ima sirom po Sloveniji 427 trgovin, od tega 51 samopo- strežnic in 6 blagovnic. S tem pa še nismo izrekli svo- je zadnje besede. Predvide- vamo, da bomo imeli letos skupaj s Panonijo 1 milijar- do 263,912.000 din prometa. Ptuj je že 17. slovenska ob- čina, kjer smo uspeli z inte- gracijami, ki so se doslej do-s bro obnesle. Seveda so tudi težave, povejte mi pa, kje se ne srečujemo z njimi...« Integracija Panonije z Mercatorjem nam obeta tudi morda nekoliko boljše mož- nosti pri prodaji kmetijskih pridelkov, vsaj tako nam je zagotovil predstavnik Mer- catorja. V Ptuj je torej prišla nova in priznana trgovska firma. Integracija bo omogočila močnejši razmah Panonije, pa tudi potrošniki ne bodo razočarani. Prav ti novi o- beti pa so bili vodilo delov- nemu kolektivu Panonije, da se je tako enoglasno izrekel za pripojitev. J. S. TE DNI DOMA IN PO SVETU VODITELJI Z VSEGA SVE- TA V NEW YORKU Oktobra bo v New Yorku ob 25-letnici OZN zasedanje generalne skupščine, ki se ga bodo udeležili tudi mnogi voditelji držav z vsega sve- ta. Svoj prihod je že napo- vedalo več kot 60 šefov dr- žav, ki bodo vodili svoje de- legacije ter pred generalno skupščino tudi spregovorili. Pričakujejo, da bo zaseda- nje, ki bo od 14. do 24. okto- bra, eno največjih srečanj državnikov doslej. Na zase- danju bi morali sprejeti splošno deklaracijo, ki bi potrdila načela ustanovne li- stine OZN. Sprejeti pa na- meravajo še deklaracijo o drugem desetletju razvoja, deklaracijo o prijateljskih odnosih med državami in še nekatere druge. OFENZIVA FNO Južnovietnamske osvobo- dilne sile so pričele z novo ofenzivo v severnih pokraji- nah Južnega Vietnama. Ze prvi dan napada so v demi- litarizirani coni s topovi uni- čili pet ameriško-sajgonskih oporišč. Istočasno pa so iz Phnom Penha sporočili, da so v odsotnosti spet obsodi- li 17 ljudi, med njimi tudi Sihanukovo ženo. VELEPOSLANIK IZ KITAJSKE V ponedeljek je v Beograd prispel novi veleposlanik LR Kitajske Tseng Tao. Doslej so imeli Kitajci v Beogradu le odpravnika poslov. , Vse kaže, da se je tudi ta stran jugoslovansko-kitajskih di- plomacijskih odnosov napo- sled le uredila. PREDSEDNIK RIBiClC OBISKAL TUDI SVEDSKO Predsednik zveznega iz- vršnega sveta Mitja Ribičič, ki se je mudil na neuradnem obisku na Norveškem, je o- biskal tudi Švedsko, kjer se je sestal s predsednikom vla- de Olafom Palmejem. Oba predsednika sta se pogovar- jala o odnosih med Zaho- dom in Vzhodom ter o neka- terih aktualnih mednarod- nih vprašanjih. ULTIMAT IZ IZRAELA V Izraelu so sporočili, da bodo zavlačevali mirnovna pogajanja, če ne bo prišlo do menjave kraja pogajanja., Izraelcem New York nam- reč ne ustreza, zahtevajo pa tudi umik egiptovskih raket, ki so postavljene 19 km od Sueškega prekopa. Izraelci so tudi objavili, da bi se v tem primeru bili pripravlje- ni pogovarjati na^ Cipru, in sicer na ravni zunanjih mi- nistrov. Na drugi strani pa je predsednica izraelske vla- de Golda Meir pozvala vse Žide po svetu, posebno še v ZDA, da v letu 1972 zberejo milijon dolarjev pomoči Iz- raelu, MANJ TURISTOV JE PRI- NESLO VEC DEVIZ Menda je že jasna stvar, da_ je nadvse pričakovani le- tošnji turistični »boom« spla- val po vodi, kljub lepemu vremenu in navkljub dej- stvu, da smo sredi turistič- ne sezone. Podatki zveznega zavoda kažejo, da je bilo v Jugoslaviji v juliju 12,5 mi- lijona nočitev, kar je za šti- ri odstotke manj kot v tem mesecu lansko leto. Zmanj- šalo se je tudi število noči- tev tujih gostov za sedem odstotkov, domačih pa za dva. Letošnji devizni priliv pa znatno presega lanskega. V prvem polletju smo dobili 34 odstotkov več deviz kot v istem obdobju lani. To zvi- (Konec na 3. strani) tSTIlAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 20. avgusta 1975 Tovarna »kie Kerepčič« bo Sedaj še v stari zgradbi. Pred dobrim mesecem dni smo v Tedniku zapisali z ve- likim naslovom Bo tovarna »Jože Kerenčič« gradila?, in danes lahko odgovorimo pri- trdilno. Sanacijski načrt pod- jetja predvideva popolnoma novo tovarno, ki bi naj bila v celoti zgrajena do konca le- ta 1975. Na površini 4,2 hek- tarja bodo v tem času zra- sle štiri večje in tri manjše tovarniške dvorane z uprav- no zgradbo. Vsa poslopja bo- do centralno ogrevana s ka- loriferji. V letošnjem letu so pred- videli gradnjo prve hale s 1200 kvadratnimi metri ko- ristne površine in bo pod streho decembra letos. Poleg tega bodo letos zgradili še kotlovnico, transformator in vratarnico. V halo bodo pre- selili vso dosedanjo proiz- vodnjo plastike in dokupili še nekaj strojev za izdelavo plastične embalaže za tekoči- ne in stroje za izdelavo pla- stičnih drenažnih cevi. Pro- jekt je izdelal Projektivni biro Ptuj v sodelovanju s Projekt-metalom iz Ljub- ljane. Dela bo izvajalo pod- jetje Kemo-oprema, Trebnje. Tovarna »Jože Kerenčič« dela skoraj v celoti za svo- je kooperante. Z Vodno skup- nostjo Drava — Mura Mari- bor imajo desetletno pogod- bo, ki zagotavlja 75-odstotno izkoriščenost strojev za pro- izvodnjo drenažnih cevi. Stroški, ki so predvideni za prvo fazo gradnje in prese- litev obrata plastičnih izdel- kov, znašajo 1 milijardo in 200 milijonov starih dinar- jev. V tej veliki vsoti je 700 milijonov Kerenčičevega de- narja, ostalo pa so ugodni krediti. Kljub tej investiciji ki je za ta 250-članski ko- lektiv velik uspeh, so letos dvignili osebne dohodke za 22 odstotkov in je poprečni osebni dohodek sedaj 95.000 starih din. Kadrovska struktura je v tej tovarni sorazmerno do- bra, kar je v Ormožu red- kost. Vsak član kolektiva ima možnost, da se strokov- no izpopolnjuje na delovneiti mestu ali izven njega. Teža- ve imajo s štipendiranjem. Pa ne zato, ker ne bi bilo de- narja za štipendije, ampak zato, ker kljub razpisom ni štipendistov. Do leta 1975 bo Ormož do- bil veliko novo tovarno »Jo- že Kerenčič«, ki bo stala juž- no od ceste Ormož — Sredi- šče^in bo poleg že zgrajenih turističnih in gospodarskih objektov, stanovanjskih hiš in številnih zasebnih hišic pri- čala o napredku »zaostalega« Ormoža. jr Pii KK PTUJ SO ZAČELI OBIRATI KMELi Za Savinjsko dolino, kjer so hmeljišča oživela že prej- šnji teden so začeli v tem te- dnu obirali hmelj tudi na Dravskem polju. Pri kmetij- sliem kombinatu Ptuj so za- čeli obirati hmelj v ponede- ljek na svojih obratih v Tur- nišču, v Dornavi Ln v Mar- ko vci h. Danes pa bodo zače- li obirati tudi v Zavrču in na Ravnem polju. Hmelj obeta letois v , Savinjski dolimi iz- redno bogat pridelek, računa- jo, da največji v zadnjih pe- tih letih. Hmelj izredno lepo kaže tudi v hmeljiščih KK Ptuj. V Slovenskih goricah in Halozah je te dni zapustilo svoje domačije staro in mla- do. Od nekaterih hiš so od- šli obirat hmelj skoraj- vsi člani družine. Mnogim prina- ša obiranje hmelja edini vsa- koletni sezons.ki zaslužek. V delovnem vrvežu sredi hmeljišč, se je torej začela vsakoletna bitima s časom in vremenom. Urni prsti trgajo zlatorumene kobule, šolar si po natrganih mericah raču- na, če bo dovolj denarja za šolske potrebščine, kmečka družina, če bo dovolj za eno akontacijo plačila dnažbenih obveznosti, stara babica, če bo dovolj za zim.ske čevlje in toplo naglavno ruto..., sicer pa kdo bi mogel našteti vse želje tiste velike in male ti- he želje, ki se vrtijo med ur- nimi pi^^ti, ki jih s.pax-.Ti šelestenje vetra in želja/ bi bilo v času obiranja i, vreme in tako seveda tud;] zaslužek. V tem delov^ vzdušju in vrvežu je tu| tam slišati pritajeno p^. in smeh, roke pa seveda tem ne mirujejo. '>-Cas j^j to<\ pravijo kmeljarji, pg di hmeljarska pesem p ».. .ko v soncu blešči se; leno zlato ...« Lani smo, j pisali hmeljarsko report pod naslovom: >->-Med obij ci zelnega zlata pod dežn| upamo in želimo, da nam tos tega naslova ne bo tn spet uporabiti. j. s Pomafijkljivosti kmetijstva (Nadaljevanje in konec) Za izboljšanje organizira- nosti v kmetijstvu je potreb- no dopolniti ustrezno zako- nodajo in oblikovati načela poslovnega povezovanja in samoupravnega združevanja kmečkih proizvajalcev tako v okviru kmetijskih zadrug, kmetijskih in gozdnih delov- nih organizacij, kakor tudi CHnogočiti povezovanje in združevanje v drugih obli- kah. Za pospešeno prestruktu- riranje kmetijske proizvod- nje je potrebno tesneje .pro- gramsko povezovati pospeše- valno službo, jo racionalizi- rati in utrditi sistem financi- ranja ter z ustrezno organi- ziranostjo zagotoviti hitrej- še prenašanje dosežkov so- dobne znanosti v proizvod- njo. Davčno politiko moramo razvijati kot instrument e- konomske politike, ki naj spodbuja večanje proizvodnje in uspešno tržno usmeritev. Dajatve za proračunske po- trebe naj se načeloma ne po- večujejo, pač pa naj v skla- du s povečanjem dohodka kmečkega prebivalstva po- večujejo prispevki za potre- be socialnega varstva in za druge namene v skladu s politiko preusmeritve kme- tijstva. Davčna politika naj bo diferencirana tako, da bo- do imeli prednost tisti, ki jim je kmetijska dejavnost osnovni vir preživljanja. Za- vira naj nadaljnji proces drobitve zemljiške posesti in stimulira racionalno izkori- ščanje kmetijskih zemljišč in gozdov. Na področju zemljiške po- litike je potrebna glede na programirano preobrazbo za- sebnega kmetijstva spre- memba ustrezne zakonodaje, ki naj s spremembo zakona o dedovanju in s pospeševa- njem agrarnih operacij (za- menjava parcel, arondacija) omogoči postopno sanacijo razdrobljene posestne struk- ture z namenom zaokrože- vanja zemljišč. Ob nadaljnjem družbenem in ekonomskem razvoju, bo povzročal odliv deb sile iz vasi na druga gos darska. področja in zai krepitve blagovne proizv nje v kmečkem gospod stvu, bo postalo vpraša socialnega varstva na ostarelih kmetov pa še sebej, tako iz socialnih ekonomskih vidikov, bolj aktualno. Zato je potrebno nadi razvijati sistem zdravst nega varstva kmečkega j bivalstva, kar bo v ve meri doseženo z uvajan obveznih oblik zdravstve ga varstva. Prav tako pa je neobho( že v bližnji prihodnosti, v kakor pa do konca prih njega srednjeročnega pli zagotoviti minimalne obl starostnega varstva kmei kakršnega omogoča ekon( ska zmogljivost kmeta in lotne družbe. V tem smi sta zagotovitev socialn varstva kmetov in njegov spešen ekonomski razvoj ( med seboj pogojena procf Odločneje moramo pri^ piti k organizaciji uspešD šega osnovnega kot tudi ( polnilnega izobraževal kmetov. Na izrazito kmet skih območjih naj se ofl goči poučevanje določei osnov s področja kmetijsl ga gospodarjenja že pri I uku v osemletki. V nekaj nadaljevan smo skušali zajeti del obS ne kmetijske problematik« Sloveniji. Smernice, ki nemalokrat prihajale iz ski ščinskih klopi, bodo smef ce ostale, če jih ne boi skušali obdržati »pri živi nju« v resnični praksi, odgovornih dejavnikih v < činah, posebno pa še na ' šem področju, kjer se s kH tijstvom preživlja dobri del prebivalcev, pa osta ali bomo resnično kos vS nalogam, ki nam jih zasW Ijajo najrazličnejši progrS za izboljšanje kmetijske P' izvodnje. Predpisi in praksa Zasebna stano- vanja, lastniki in najemniki Neurejeni odnosi med last- niki zasebnih stanovanj in njihovimi stanovalci ustvar- jajo mnogo nesporazumov, sporov in napetosti, ker je mnogo predpisov, ki urejajo te zadeve, že zastarelih, in so kot takšni neporabni. Stanje v teh odnosih ima kot posle- dico številne zahteve lastni- kov zasebnih zgradb in sta- novanj, da se uredijo te za- deve z zakonom. Predvsem zahtevajo, da se omogoči u- poraba zgradb in stanovanj zasebnim lastnikom, ker jim to pravico zagotavlja že sa- ma ustava. Lastnik, ki zatr- juje, da stanovalci v zaseb- nih stanovanjih le-te slabo vzdržujejo, mnogi med nji- mi imajo podstanovalce, ka- terim zaračunavajo visoko najemnino. Mnogo je tak- šnih, ki so dobili stanovanja od države, pa zasebnega sta- novanja ne izpraznijo, tem- več v njem pustijo sorodni- ke sli posamezne člane svoje družine. Na ta način, poudar- jalo lastniki stanovanj, one- mogočajo lastnikom, da bi realizirali svoje z ustavo za- gotovljene pravice. To je ena stran medalje. Druga stran so pritožbe sta- novalcev zaradi odnosa last- nikov stavb proti njim. Sta- novalci se pritožujejo, da jih lasiniki maltretirajo, zahte- vajo previsoke najemnine in jih vznemirjajo na razne na- čine. Nekaterim lastnikom služijo stanovanjske zgrad- be za osebno bogatenje, za- trjujejo najemniki. Kot je iz tega razvidno, zasebne zgradbe in stanova- nja v njih kot tudi odnosi med lastniki in najemniki, povzročajo resne probleme. Tak zaključek izhaja iz ve- likega števila pritožb repu- bliškim komisijam za proš- nje in pritožbe lastnikov in stanovalcev. Zato je spre- jemljivo stališče teh komisij, da je treba podrobno analizi- rati vso to problematiko, da bi potem poiskali konkretne rešitve. Najboljše bi bilo ce- lotno zadevo rešiti z zako- nom, zato bodo verjetno dali tak.šne predloge republiškim skupščinam v obravnavo. [pmik — Četrtek, 20. avgusta 1970 STRAN 3 UDROGRAFSKA AKCIJA PTUJSKI OBČINI jtupščina občina Ptuj or- pi^ira od 26. avgusta do septembra 1970 v sodelo- pju z Inštitutom za tuber- jozo in pljučne bolezni na ,i5iicu fluorografsko akcijo ;rse občane od 24. leta sta- [ti dalje. Vsi občani te sta- ^ bodo dobiili pismena l^a, ker pa so nekateri ^tem časom menjali svo- jbivališča in morda vabil I bodo dobili na svoje se- mnje naslove, velja ta obja- I v časopisu prav tako kot [bilo za fluorografiranje. (Egled je obvezen in brez- ^čen. Vsak neopravičen i- Btanek se kaznuje z denar- } kaznijo do 100.000 S din. Tiiberkoloza je kot množi- la bolezen ljudstvu in po- imezniku najbolj nevarna. (Ogroža samo posameznika, »pak škoduje celotnemu na- du in narodnemu gospo- |rstvu. Ni nevarna samo za- |di tega, ker za njo mnogi |wije umirajo, ampak tudi io, ker je zelo dolgotrajna I povzroča bolnika in nje- ivi družini veliko trpljenje. Človek, ki je obolel za tu- berkolozo, mnogokrat prepo- zno opazi, da je bolan. Ba- cil tuberkoloze je v pljučih že pričel svoje razdiralno de- lo preden čuti človek kakšne bolečine. Morda si tudi ti okužen in nosiš v sebi bolezen, ki se še ni popolnoma razplamtela in ti še ne povzroča nobenih te- žav in bolečin? Fluorografski pregled po- meni zgodnjo ugotovitev ne samo tuberkoloze, temveč tu- di pljučnega raka ter raznih drugih pljučnih in srčnih obolenj. Množično rentgensko slika- nje (fluorografiranje) if: o- niogoči, da se popolnoma brezplačno prepričaš o svo- jem zdravju in o zdravju tvoje družine. Zato ne odla- šajte in se udeležite pregle- da! Razpored fluorografskih pregledov objavljamo v da- našnji številki Tednika, za druge kraje pa jih bomo ob- javili prihodnjič. J. S. V torek se je mudil na zasebnem obisku v Ptuju p&dpredsednik vzhodnonemške vlade Gerhard Schlrer V torek popoldne je pri- spel — po večdnevnem biva- nju v Jugoslaviji — na za- sebni obisk v Ptuj podpred- sednik vzhodnonemške vla- de Gerhard Schlrer s sopro- go in spremstvom. Gostin- sko podjetje Haloški biser je pripravilo visokim go- stom na ptujskem gradu svečano kosilo. Gostje so si ogledali Ptuj in njegove zgo- dovinske znamenitosti, za tem pa so jih povabili tudi na vinsko pokušnjo v kletar- • ski obrat Slovenske gorice. J. S. IZBmA je odprla včeraj v Tunišču novo samopostrežnico Trgovsko podjetje Izbira Ptuj je včeraj odprlo na TTrrnišču pri Ptuju novo sa- mopostrežno prodajalno, ki je bila že dolgo časa želja tamkajšnjih prebivalcev. Prodajalna je izredno lepo o- premljena, v njenem sesta- vu pa je tudi bife, kjer so včeraj svojim prvim gostom brezplačno točili nekatere alkoholne pijače. Nekatere izmed prvih kupcev v novi samopostrežnici, je podjetje presenetilo s praktičnimi da- rili. TP Izbira gradi novi samo- postrežnici tudi v Juršinc'h in na Vičavi. J. S. UDA PROMETNA NESREČA Rl SLOV. BISTRICI V Spodnji Ložnici pri Slo- fcnski Bistrici se je v sobo- ^ob 14.35 na cesti I. reda npetila huda prometna no- Avto R-16 nemške re- pracije je vozil iz Sloven- Ph Konjic proti Slovenski ^rici in naprej proti Ma- in Nemčiji, kjer so oi- ' potniki zaposleni. Avto je vozil Miograd Vo- ®ovič, sopotnika pa sta bi- ' njegova žena Vojislava in »van Veljkovič, vsi so iz "lederevega, začasno pa [Posleni v ZRN. Nesreča se ■Pripetila v dosedaj še ne- ^ssnjenih okoliščinah. Naj- ^ietneje je Miodrag Voji- na ravnem delu ceste j^Podnji Ložnici pričel pre- ,^vati osebni avtomobil. ®nda je ravno takrat do- ^še neznan voznik začel ^itevati avtobus. Vojino- ® je hitro zavil na desno ceste, od tu pa je vozilo Ir^lo na njivo, kjer se je '^ikrat preobrnilo in ob- na kolesih, jfj tem so bili vsi trije ^ki poškodovani in so jih prepeljali v mariborsko bol- nišnico, kjer so ugotovili, da je dobil Jovan Veljkovič le lažje poškodbe, medtem ko je 51-letni Miodrag Vojinovič podlegel poškodbam. Tudi njegova žena Vojislava je bila težko poškodovana Nekaj trenutkov po tej hu- di nesreči smo bili na pri- zorišču, ki je nudilo tragično podobo. Rešilni avto je od- peljal proti bolnišnici, na njivi pa so ostale razbitine R-16, ki je bil povsem uni- čen na levi strani. Povsod naokoli so ležali deli prtlja- ge, potovalke, lubenice, pa- prika, salame, kar je bil oči- ten d)kaz, da so se potnik; dobro z.^ložili pred povrat- kom na delo. Organi UJV iz Maribora pozivajo neznanega voz.iika, ki je prehiteval avtobu-;, da se javi zaradi pojasnil, v kakšnih okoliščinah se ie ne- sreča pripetila. Na vozilu je nast il) za o- koli dva milijona starih di- narjev škode. -d f»gičcn Izid nesreče pri Slovenski Bistrici: mrtev voznik fazbit avtomobil R-16. TE ONI DOMA iN PO SVETU (Nadaljevanje s 1. strani) šanje pa gre predvsem na račun povečanja turistov iz zahodnoevropskih držav. Kljub vsemu pa ostaja veli- ko odprto vprašanje, za ko- liko smo ostali prikrajšani, potem ko smo precej povi- šali cene turističnim stori- tvam. KONCANO BALKANSKO PRVENSTVO V ATLETIKI V Bukarešti je bilo bal- kansko prvenstvo v atletiki, na katerem so jugoslovanski atleti in atletinje v obeh konkurencah osvojili tretje mesto. Naši atleti pa so kljub temu dosegli enajst zlatih kolajn, štiri srebrne in de- vet bronastih. Prihodnja Balkaniada bo v Zagrebu. grafiranja ¥ občini 26. 8. 1970 GRAJENA št. 19 pri Ivanu KAMENSKU: Grajena ob 7. uri. Mestni vrh 7.30. — GRAJENŠCAK št. 20, pri Francu GRANDLU: Grajenščak ob 7. uri, Krče- vina ob 8.30. 27. 8. 1970 TRUBARJEVA UL. pri transf.: Trubarjeva ob 7. uri, Levstikova ob 9. uri, Krambergerjeva ob 9.30. Cojzova ob 10. uri. — VICA- VA pri Belšaku: Krčevina ob 7. uri, Orešje ob 7.30 Štuki ob 8.30, Vičavska pot ob 9.30. 28. 8. 1970 PREŠERNOVA UL. pri transformatorju: Na- selje bratov Reš ob 7. uri, Rajčeva ob 8. uri, Na gradu ob 8.30, Na hribu ob 9. uri, Grajska ul. ob 9. uri, Drav- ska ul. ob 9. uri. Muzejski trg ob 9.30, Prešernova ul. ob 10. uri (do 13. ure). ŽELEZNIŠKE DELAVNICE ob 6. uri. — BOLNICA dr. Jožeta Potrča ob 11. uri. 29. 8. 1970 SRBSKI TRG pri transformatorju: Rabelč- ja vas ob 7. uri, Volkerjeva ob 8. uri. Panonska ob 8. uri. Tiha pot ob 8.30. Pletarska ob 9. uri. Med vrti ob 9. uri. Ob Grajeni ob 9. uri, Miklo- šičeva ob 9..30. Bezjakova ob 10. uri, C.-M. drevored ob 10.30, Srbski trg ob 13. uri. 29. 8. 1970 LACKOVA UL. nri kreditni banki: Sloven- ski trg ob 7. uri, Trstenja- kova ob 7.30 Zelenikova ob 8.30, Vodnikova ob 9. uri. Trg svobode ob 9. uri. Trg MDB ob 9.30, Murkova ob 9.30, Krempljeva ob 10.30, Lackova ob 11. uri. Ormoška ob 12.30. 31. 8. 1970 Cesta dr. Jo- žeta Potrča pri hiši št. 20 b: Potrčeva ob 7. uri, Gregorči- čev drev. ob 10. uri. 31. 8. 1970 VRAZOV TRG pri transformatorju: Murši- čeva ob 7. uri, Vošnjakova ob 7.30, Hrvatski trg ob 8. uri, Cankarjeva ob 8. uri, Cvetkov trg ob 9. uri. Ja- dranska ob 9. uri. Aškerče- va ob 10. uri, Vrazov trg ob 10.30. 31. 8. 1970 CUCKOVA UL. na dvorišču mlekarne: Cuč- kova ob 11. uri, Rogozniška cesta ob 11. uri, Znidaričevo naselje ob 11.30, Zdravstve- ni dom ob 11.30, Mlekarna ob 11. uri, Osojnikova ob 13.30. 1. 9. 1970 SPUHLJA pri Rosenfeldu: Souhlja ob 7. uri. — BRSTJE pri transfor- matorju: Brstje ob 11.30, Bu- dina ob 12.30. dina ob 12.30. — RAJSPOVA na dvorišču SIGME: Sigma ob 6. uri, TAP ob 10. uri. No- va cesta ob 12.30, Rajšpova ob 13. uri. Na Tratah ob 13.30. 2. 9. 1970 MLINSKA CE- STA na dvorišču TAP: TAP ob 6. uri. — ZADRUŽNI TRG: Elektrokovinar ob 7.30, Mlinska c. ob 8.30. Ob želez, ob 9. uri. ^ 2. 9. 1970 ZADRUŽNI TRG Na obrežju ob 9.30, Ob Dr3- vi ob 9.30, Ob Studenčnici ob 9.30, Spolenjakova ob 10. uri. Rogaška c. ob 10.30, Za- grebška c. ob 11. uri. Zadru- žni trg ob 12. uri, Maribojr- ska ob 12.30. — KIDRIČEVO v tovarni TGA ob 6. uri, in ob 14. uri. (Nadaljevanje prihodnjič) tSTIlAN 4 TEDNIK — ČETRTEK, 20. avgusta 1975 Obiskali! smo nekatere gostilne v Slov. Bistrici m okolici, najbolj pa so nas zanimale cene ^ Ugotovitev, da ni tako drago je kar malce presenetljiva Dolge kolone avtomobilov že tedne preplavljajo naše ceste. Najbolj zapleteno je seveda na mednarodnih ce- stah v mislih imam posebno tisto, ki od Šentilja popelje sinjega Jadrana željne turi- ste, domače in tuje, proti obali, druge pa spet s pri- jetnimi doživetji proti domu. Zanimalo nas je, kako so bi- strišld gostinci pripravljeni, da pogostijo pisano množico. Najprej smo obstali tam, kjer bistriški svet prehaja v konjiškega, na Prelogah pri »Danici-«. Gostilno lahko po- potniki zagledajo že od daleč in potem premišljujejo, ali bi se ustavili ali pa bi »^po- tegniJi kak kilometer<<. De- jali pa smo že, da so nas to pot najbolj zanimale cene pi- jač in jedač, prav gotovo pa ne bomo pozabili povedati vmes še kaj drugih 2:animi- vosti. V poprečni oceni bi pivci pri Danici-« kar prišli na svoji račun. Cena vinom je kar nekje okrogla, okoli star tisočak je treba odšteti, pa najsi bodo bela ali črna pa še buteljke po vrhu. Za pol del žganih pijač boste od- šteli 150 dinarjev mimogrede naj še povem, da bomo za- radi boljše preglednosti upo- rabljali kar stare denarce, ki tako imajo malce več zlate {x>dlage. Tudi pri hrani smo lahko ugotavljali zmerne ce- ne: dunajski zrezek 900, prav toliko naravni za piščanca pa je treba seči globje v žep, toda ne pregloboko, le po 2800 dinarjev Pripravijo pa vam tudi posebno specialite- to — piščanca na pariški na- čin, le ta pa velja 3400 dinar- jev. Vaš obrok boste lahko pospravili v dokaj lepo ure- jenim prostx>rih, postregli pa vam bodo tudi v prijetni o- kolici gostilne, kjer imajo za nameček še svoj ribnik. Na novo preoblečena a.sfal- tna ob!eka nas je potem vo- dila proti Vrholam, kjer se- veda ni mogoče mimo ^>štajer- skih Trojan,tako so gostil- no na vrhu pač imenovali, verjetno že ne brez vzroka. Lepo urejeno gostišče ima se- veda svoje stare obiskovalce, le-ti pa so že velikokrat po- vedali, da se radi vračajo za- radi dobre kuhinje, v kateri je cvrčalo tudi ob našem obi- sku. Zrezl^i veljajo tod 900 dinarjev, nekoliko več pa je treba odšteti za tiste ►^speci- kot so ljubljansid, po- horski in naravni z gobicami. Ti so po 1300 dinarjev. Seve- da vas bodo na Vrholah po- stregli z najrajzličnejšimi specialitetami na žaru, med katerimi stanejo ražnjiči 900, čevapčiči 700, pleskavica pa 1100. Mimogrede pa naj še zabeležimo, da je pleskavica pri »Danici-« na Prelogah menda najcenejša na vsej či-ti proti Jadranu, saj jo boste zaužili za 700 dinarjev. Pa se povrnimo spet na Vrhole. Ce je čas za to, vam bodo pri- pravili tudi žabje krake po 1200 dinarjev. Poleg jedil se boste lahko posladkali tudi s sadnimi kupami, veljajo pa od 400 do 450 dinarjev, prav toliko pa tudi kava ala Vrho- le. Od vseh teh pregledih cen pa ne smemo pozabiti, da je vrholsko gostišče najbolje urejeno v vsej občini. Tudi na naši sliki lahko vidite okusno opremljeno sobo, ki lahko zadovolji tudi najbolj petične goste. In spet smo se podali na pot. Privabil nas je bife ->Sa- bina<-', ki pa je najbolj zna- čilen po tem, da je najbolj poceni od vseh daleč naokoli. Pri »Sabini-« imajo tudi vrt, najbolj pogosti gostje pa so delavci, vojaki, prav blizu je namreč vojašnica, pa tudi mladeža nikoli ne manjka. Ljudje že vodo, kje se naj- bolj poceni pije in tam jih je zagotovo vodno tudi največ. Dobrih 200 metrov proti središču Slovenske Bistrice smo se ustavili v gostilni «Pri Avguštinu«, kjer se tudi po- našajo z vrtom, le da jim večkrat po na gaja j o nail vse priprave in kasnej- J gradnjo. Sklenil je po- dbo s studeniškim samosta- da je odstopil na Boču del zemljišča, dovolil zgradi- tev poti ter daroval les za gradnjo koče in stolpa. Z de- li so pričeli šele v začetku meseca julija, kljub temu pa je bila koča zgrajena še pred začetkom jeseni. Ob otvori- tvi je Martin Žekar govoril približno 50 navzočim o po- menu koče in planinstva kot pomembnem stebru sloven- stva v tem predelu. Ob kon- cu je ta veliki narodnjak iz- ročil kočo Slovenskemu pla- ninskemu društvu. Stala je tik pod vrhom v višini 960 metrov. Bila je šti- ri metre široka in prav toli- ko dolga, s podstrešjem, ki je bilo povišano in prireje- no za ležišča. V bližini koče so pripravili zelo originalen stolp. Močni bukvi so pose- kali rogovilaste veje, name- stili nanjo lesen oder, vse skupaj pa pokrili s streho. Dostop so uredili z lestvijo, na stolpu, s katerega je bil lep razgled, pa je bilo pro- stora za deset ljudi. Po Zekarjevi smrti 1902 je začela koča propadati. Na- slednje leto jo je prevzela dravska podružnica SPD s sedežem v Rušah in spet je minilo leto dni, da so se do- govorili o obnovi. Širši razmah je doživelo poljčansko planinstvo leta 1927, ko je bil pri kulturnem društvu Zvon ustanovljen planinski odsek. Glavni po- budnik je bil Miro Ritonja s sodelavci, med katerimi je bila ustanovljena samostoj- na podružnica Slovenskega planinskega društva, za pr- vega predsednika pa so iz- brali dr. Arturja Hronov- skega., O »resničnih« začetkih društva pa bomo kaj več po- vedali prihodnjič. (Nadaljevanje) Priredil: D. Utenkar Dolina pod Bočem BRATOV FRANCA IN MARTENA ViNOiŠ 11 LESKOVCA NI VEČ Leskovec. V zadnjem času smrt neusmiljeno kosi v na- šem kraju. V predzadnji številki Tednika smo brali o smrti Janeza Kozela. Komaj smo ga zagrebli, že je 30. 7. črevesni rak končal življe- nje Martinu Vindišu, nato pa 9. 8. rak v požiralniku njegovemu bratu Francu. Lepo bratsko sta živela v so- seščini na prijaznem griču v Trdobojcih, prav tako lepo v soseščini pa zdaj počivata na domačem leskovškem po- kopališču. Kot pokojni Ko- zel sta tudi ta dva posvečala premalo pozornosti zahrbtni bolezni, ali pa je bil tudi pri njiju vzrok v pomanjkanju časa. Prebivalci Leskovca in o- kolice smo si nekoliko od- dahnili, ko je bila 9. 8. 1970 odprta v našem centru zdrav- stvena postaja, ki bo olaj- šala pristop do zdravniške pomoči. J. M. Drobsie zanimivosti TOPLOTNI UMKl - INDIKATOR BOLEZNI Po toplotnih žarkih, ki jjh izžareva človeški organizem, je mogoče soditi 6 njegovem zdravju. To kažejo rezultati raziskav, ki so jih objavili v Leningradu. Znanstveniki so opazili, da oddajo posamezni deli tele- sa, če zbolijo, drugačne to- plotne žarke, kot sicer. Pri vnetju kostnega mozga (os- teomielitis) se močno poveča izžarevanje toplotnih žarkov na obolelem mestu. Podobne pojave so opazili pri holeci- stitisu in pri žolčnih kam- nih. Sovjetski znanstveniki mi- slijo, da bi s pomočjo ob- čutljivih indikatorjev bilo mogoče razširiti takšno di- agnostiko. Čeprav še narava teh pojavov ni popolnoma razjasnjena, se že uporablja v medicinski praksi. mšKl ~ »NOSEČNIK« Nek študent iz Ernakula- ma v jugozahodni Indiji, ka- terega imena niso objavili, je bil »noseč« od svojega rojstva pa vse do dneva, ko so v 19. letu njegovega živ- ljenja odstranili zdravniki fetus iz trebušne votline. Zdravniki so ugotovili, da je nosil mladenič v svoji trebušni votlini svojega dvojčka, ki se iz neznanih razlogov ni razvil, temveč je vrasel v njegovo telo. Mladenič je ves čas svoje- ga življenja tožil zaradi »bo- lečin v želodcu«. Čeprav so ga večkrat pregledali, je bila stvar šele sedaj pojasnjeng- Zdravniki izjavljajo, da je takšen primer zelo redek v zgodovini medicine, ni pa izjemen. Nekatere značilnosti novega za!esti in se na- slonila na ledeno steno. V očeh so me pekle solze, a ni- ti ena ni spolzela po licih. V dolini je zarmlo žvižga- nje. Zobje so mi zašklepetali. V meni so razcvetele ledene rože. Tednik, Rezervirano za Lujzeka DOBER DEN DROGI PRLE- KI NO FSA REZERVIRANA ŽLOHTA Z MOJEGA RE- ZERVIRANEGA KOTA! Jojmene, pomogajte, tak sen gnes nekšne slabe vole no boleni, ke sploh več ne ven, če mo še dugo med ži- vimi zemloni fpisani. Ja, ja, leta me že fejst fkiip kloči- jo, te pa še nekšni betegi no fse sorte karštige so se na mene spravle. Najhujša be- tega sta »mali penzionitis« no »vejki davčitis«. To sta dvo betega sodobnega cajta, prvi montra upokojence, driigi pa kmete. Hoda sen že k večin dohtaron pa mi še nibeden neje zato provega vroštva predpisa. Fsoki mi reče: Stric potrpeti je treba, saj de t se toti beteg pomalen zvro- ča son od sebe. Jebal ga na motkin štil, tak dugo že čo- kan pa se še nič neje izbolj- šalo. »Davčitis« me iz leta v leto boj montra, »penzioni- tis« pa mi dela najhujše kr- če prta zodjemi v mesci. Mi- slin si ali, ke me razmite kaj za eni hujdi betegi so to. Ce smo že pri teh, van moren še povedati, kokšna razlika je med storimi penzionisti no med jajcami? Jajca forbamo samo enkrat na leto — no- vadno za viizen, store pen- zioniste pa forbamo skos ce- lo leto. S kmeti pa tak vete, kak je. Tote smo že tejko- krot »naforbali«, ke se jih več niti forba ne prime. BOG NAS OBVAill DOBRE LETINE Poletje tak pomalen vrag jemle no smo iz dneva v den bliže jeseni, ki nan na po- deželji prnese fsemogoče do- brote pa tiidi vejke montre pri prodoji kmetijskih pri- delkof. Na mojen griintiči, ki neje glih preveč vejki, dela pa mamo glih zadosti, leto.