Poštnina vta&tiMl ▼ sruluvhiL Leto Ka, št, 48 (^jutrc* svs^ «.17*«) Ljnbljana, ponedeljek 30« novembra I936 Cena 2 Dir cgliUijiUia, O IHtllJflV> uuca U — feieron St. 31X4, 8128, 8JU4, <125, 3126. LnseratrU oddelek: L,ju bi Jan a. Selen-t»ui gova ul — Tel. 84824 ln 24»2. Podružnica Maribor: Gosposka ulica »t 11. — Telefon St 2455. Pociružmca Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Fodru±ntc& Jesenice: Prt kolodvoru st. ioa Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiSi dr. Baum-jjnn-nerla. Ponedeljska izdaja »življenje in svet1^ jUredniatvo: Uabtiana: Knafljeva ulica 6. Tttefon gt_ 8122, 8128, 8124, 3125 tn 8128. ysak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej to velja po poŠti prejemana Din 4*-, po ramaftai-dh dostavljena Dtn 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11, TeUCoa St. 2440. , . « CelJe: StroasmayerJe*a vL 1. TaL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Ogtesf pc tarifo. Preokret v španski državljanski vojni: Nacionalistom prede vedno bolj trda Neuspehi zadnjega tedna so hudo demoralizirali vojsko generala Franca, ki se na vsej fronti vedno bolj umika in ji grozi nevarnost obkoiitve novembra. AA. S>abo je kakor poudarjajo re- London, 29 vreme v Španiji publikauski listi, prava sreča za republikansko vojsko. Marokanci pa tudi drugi oddelki nacionalne vojske so zaradi njega malone popolnoma odpovedali. Vladna vojska pa je ostala kljub temu v akciji in včeraj je republikansko topništvo ves dan obstreljevalo vseueiliški okraj v katerem so se zabariKadirali nacionalistični oddelki. V zadn jih 24 urah se je vojaški položaj na madridskih frontah docela sprevrgel v korist republikanske vojske. Poročilo vodnega ministra Al a dr: ti, 2M. novembra. AA. Vojno ministrstvo je snoči izdalo komunike o položaju na posameznih bojiščih, v katerem pravi med drugim; Na sektorju j ižno od Taje čete madridske vlade nadalje uspešno prodirajo. Pri Valdemoru je nasprotnik imel večje izgube. 30 nacionalistov je bilo ubitih. Na sektorju Guadajalare so čete republikanske vlade zavzele S.imtolin in ffiesabe-Kadas. Na madridskem sektorju so s pomočjo topništva izvršili napad n.i nacionalistične postojanke in razpršili nacionalistične čete. ki so se koncentrirale pri francoskem mostu. Na Oudarimi in pri Somo-ei'»ri so očuvale pozicije, ki so si jih prav-kr r osvojile. Madridska vlada je koncentrirala poveljstvo nad vso republikansko vojsko teko. d, se lwio odslej operacije razvijale sistematično. Porazi na aragonski frossta Barcelona. 29. novembra AA. Katalonsko vojno ministrstvo je izdalo komunike v katerem pravi, da je nasprotnik na aragonski fronH I.'-izu Huo*ce naPadel katalonske po-ploianVe v bližini tamkajšnjega jezera, da Pa je bil napad krvavo odbit. Na bojišča je obležalo 37 mrtvih nacionalističnih vojakov ter mnogo ranjencev. Pri Caspj so katalonske *ete izvršile uspešen naPad. Tudi tam je bilo večje število nasprotnikov ubitih. Katalonske čete c*> zaplenile tudi večje število pušk znamke Remington Nacionalisti se pripravljajo na novo ofenzivo Teneriia, 29. novembra, AA. Tukajšnja radijska postaja je razglasila komunike o položaju na fronti pri Madridu: Nacionalisti se sedaj pripravljajo na novo ofenzivo. Kakor se je ugotovilo, je imela madridska vojska pri zadnjem nacionalističnem napadu na Cartageno 18 mrtvih in 48 ranjenih. General Que:po de Liano je davi po radiu sporočil, da so republikanske čete pri Oviedu pričele z ofenzivo. Nacionalisti pa so na prve nap:ide odgovorili s protinapadom in so bili ob tej priliki republikanski oddelki hudo poraženi. Na bojišču so pustili 4f>0 mrtvi'b in večje količine vojnega materijala. med drugim tudi dva oklopna avtomobila. najmodernejšega izdelka. Republikanske čete so poskušale zavzeti tudi postojanke nacionalistov pri Valdemoru. Bra-niteiji pa so jih zdecimirali. Sin Caballera še živ? S e v i 11 a, 29. novembra. AA. General Que:po de Liano je snoči po radiu deman. tiral vest, da bi bil sin predsednik španske vlade Larga Caballera ustreljen. Angleški parlamentarci v Madridu Madrid. 29. novembra. AA. Skupina angleških parlamentarcev se mudi zadnje dni v Madridu. Ogledala si ie me^to in zlasti one okraje, ki eo bili najbolj prizadeti po zadnjih letalskih napadih. Angleži so Proučevali vprašanje evakuacije civilnega Prebivalstva. Parlamentarci so sklenili Prositi angleško in francosko vlado- da bj stavili na razpolago 2000 tovornih avtomobilov za evakuacijo žena, dece in starcev iz Madrida. Vojaštvo generala Franca se pitata Nacionalistična vojska kaže vedno očitnejše znake onemoglosti in pričenjajočega se razsula V a 1 e n e i j a. 29. novembra- AA. Agen-eija Fabrn objavlja rla'jš| službeni Koniu-nike_ kj pravi med drugim: Po vesteh iz La ( orune se je tamkajšnja posadka uprla. \ Ln Coruni je prišlo do pouličnih bojev in je položaj zelo resen. Slišni Položaji so naši a'i tudi v Sevjlji, Iz Gore» na dan. Iz te?a ie treba sklepati. tla delavstvo ni hotelo brez nadaljnega na ki so 2a oblasti organizirale v ob- liki vojaške obveznosti. Včeraj so prelij nacionalisti nov vojni materijal- ki sta ea pripeljali dve ladji pod zaščito neke tfuje križarke. Opaženo je bilo, da sta imeli ladji tudi nenavadno močno Posadko, tako da gre bržkone tudi za od-delke vojaštva, ki se ima boriti na strani španskih nacionalistov. Izvedelo se je, da v n^kih tujih tvornicah izdelujejo letala samo za španske nacionaliste. Tako v eni izmed njih tedensko izdelujejo dve lovski in eno težje napadalno legalo, v drugi Pa po 80 letal na mesec. Vsa ta letala prevažajo nato na Malorco. Relativno zatišje, kj je zavladalo včeraj na niadrids-ki fronti, se tolmači v komunikeju kot izraz onemoglosti nacionalistične vojske- Prj tem komunike opozarja na vesti portugalskih listov, da so nacionalisti dejansko sklenili opustiti nadaljne obleganje Madrida, im se sploh odrekli misli, da bi ga zavzelj z neposrednim napadom. Madrid nameravajo sedr.j obkoliti v širšem obroču in ga prisiliti k udaji. RePublikan»ke čete so izvršile včeraj več usPešnih naPadov v sektorju pri Talaveri. V Asturiji so rudarji pričeli z novo ofenzivo in zavzeli Mon-te de la Fara. Morit p S ime ros ter dei oviel-skega Predmestja Ventamales. Na fronti pri Guisposciu so republikanci zavzeli Verga* mo, Villareal in Villafranco. Republikanski oddelki, kj operirajo Pri Adunu skušajo sedaj priti v teSneJ1^) zvezo z valencijskimi oddelki. Končno pravi komunike, da so vremenske Prilike zelo neugodne, tako da imata nacionalistično Maistvo in vojno bro iov-je hude težave. Do letalsktV) akcij je prišlo samo na odseku fronte Pri Cantabrigneu. ItalifansSsa letala za generala Franca Pariz. 29. novembra. AA- J-OSuvre« je danes objavil daljše Poročilo iz Ženeve. po katerem sta ivorniei letal Breda in Caproni v drugi polovici novembra izdelali za ŠPani-jo preko 50 težkih napadalnih letal. Poleg ielal so poslali v ŠPani.jo tudi mnogo vojnega materijala za borl>o na morju ob vzhodni španski obali. Kaf bo storilo Društvo Španija ima pravico do zaščite, toda BN je brez moči Pariz, 28- novembra. AA. (Havas) »Petit Pa ris i en« komentira noto madridske vlade DN, v kateri zahteva sankcije proti Italiji in Nemčiji Ln piše med drugim: Ali bomo v sedanjem stanju slabosti DN, po strašnih preizkušnjah z mandžurslko afero in z abesinsko zadevo dovolili, da Društvo narodov doživi še tretji poraz, od katerega se morda ne bi več opomoglo? Ali ne bi bilo Potrebno Prihraniti moralne sile DN za težje Primere, ko bo z^ires treba po-staviti jih v službo? Nespametno bi biJour«: Včeraj 80 krožili v Parizu in Londo.iu glasovi, da bo kancelar Hitler sklical danes zastoPnike raihsvera, mornarice in letalstva. Razburjenje je bilo tem večje, ker se je iz raznih virov izvedelo, da namerava Hitler poseči v španske dogodke. Seja madridske vlade Valeneija, 29. novembra. AA. Republikanska vlada je imela danes po sivoji zadnji rekonstrukciji stojo prvo sejo. Na se;o je nepričakovano prišel tudi predsednik republike Azana, ki ga je prebivaMvo mesta sprejelo s silnim navdušenjem. Zunanji minister del Vajo je obrazložil stališče, kj ga 1k> zastopal na Prihodnjem zasedanju eveta zveze Novi Sad, 29. novembra, p. Danes se je vršil tukaj XII. kongres Jugoslovenske Pevske zveze. Udeleži'i so se ga delegati iz vse države, ki jih je pozdravil predsednik Zveze upokojeni general SveUslav Sinumč, na čegar predlog so bile odposlane pozdravne brzojavke Nj. Vel- kralju, predsedniku vlade in prosvetnemu ministru. Po odobritvi poročil o delovanju ZveZe v Preteklem Poslovnem letu se Je razviila obširna razprava o prediosu glede osnovanja enotne Pevske zveze za vso državo, v kateri bi se združili Jugosloveneka Pevska zveza. Južno-slovanska pevska zveza in Hrvatska pevska zveza. Po obširni razpravi je bij ta predlog odklonjen ter je bilo sklenjeno, da se nadaljujejo Pogajanja za osnovanje lige pev zvez, o čemer bo razpravljal prihodnji kongres, Iz upravne službe Beograd, 29. novembra, d. V upravni službi so imenovani: za upravnika policije v Ljubljani dr. Lovro Hacin, dosedanji sreski načelnik v Litiji. Za sreskega načelnika v Mur-iki Soboti dr. Fran Bratl-na, doslej treski načelnik v Lendavi. Za sresiega načelnika v Kranju Gašper Ll-povšek, doslej sreski načelnik v Murski Soboti. Za freskegn načelnika v Litiji dr. Alojzij Gregorin, do le j v Kranju. Za sre. rtcega naSeLndfca v IjbdAavt MTlofi Grabrt-Jan, doslej sresiki podmačelnlk v Murski SobotL Za sreskega načelnika v Murski Soboti Stanislav Vrtovšek, do?lej pristav sre ikega naftelstva v Ljutomeru. Premeščeni so: pristav dr. Pavel Sch\vab od sreskega načelstva v Kranju k sreskemu načel =tvu v Brežicah; pripravnik; Josip Šinkovec iz Banjaluke k sre k emu načel tvu v Konjicah; sreski podnačelnik Domir.ik Dereani iz Konjic k fcanski upravi v Ljubljani, dosedanji srečki podnačelnik Ivan Legat iz škofje Lo_ kte za politično upravnega tajnika pri kr. banski upravi v Ljubljani; političnouprav. ni tajnik Josip Lazar iz Brež c k banski upravi \Tbaske banovine, in Alfonz Troj-nar, pristav pri pred tojništ^u me tne policije v Mariboru k sreskemu načelstvu v BanjaluM. me v zDormco la Lepa manifestacija obrtniške sloge TOI Ljubljana, 29. novembra. Danes so se vršile za obrtni odsek Zbornice za TOI volitve v sedmih volilnih okrožjih, kjer sta bili vloženi in potrjeni po dve listi^ dočim so bile v vseh ostalih 12 volilnih okrožjih vložene le sporazumne liste in so volitve odpadle. Pri današnjih volitvah so v šestih volilnih okrožjih zmagale kompromisne liste, le v enem volilnem okrožju in sicer v Brežicah je zmagala nasprotna lista Pičmanovih pristašev. Rezultati so bili naslednji: I. volilno okrožje: Ljubljana-mesto: Volilnih upravičencev 1.597 oddanih glasov 811 to je 52 odstotkov. Kompromisna lista s kandidatoma Ivanom Ogrinom in Miroslavom Urbasom je dobila 538 glasov, druga lista Josipa Kregarja pa 254 glasov, dočim je bilo 19 glasov neveljavnih. IL volilno okrožje: Radovljica - Škofja Loka: Volilnih upravičencev 1.253, oddanih glasov 631, to je 51 odstotkov. Kompromisna lista g. Andreja čufarja je dobila 392 glasov, druga lista Franca Jemca pa 211 glasov, dočim je bilo 28 glasov neveljavnih. V. volilno okrožje: Kamnik - Litija: volilnih upravičencev 1.265, oddanih glasov 431, to j« 34 odstotkov. Kompromisna lista g. Boštjana Belcijana je dobila 377 glasov, druga iista g. Ivana Praznika pa 46 glasov, 8 glasov je bilo neveljavnih. VI. volilno okrožje: Logatec - Kočevje: Volilnih upravičencev 1.130, oddanih glasov 702, to je 62 odstotkov. Kompromisna lista g. Josipa Rebeka je dobila 437 glasov, druga lista g. Karla Vilarja pa 243 glasov; 22 glasov je bilo neveljavnih- VII. volilno okrožje: Novo mesto - Črnomelj: Volilnih upravičencev 964, oddanih glasov 473, to je 49 odstotkov. Kompromisna lista g. Alojzija Midorferja je dobila 293 glasov, druga lista g. Alojza Grilca pa 158 glasov, dočim je bilo 22 glasov neveljavnih. VITI. volilno okrožje: Brežice: volilnih upravičencev 442, oddanih glasov 243 ali 55 odstotkov. Kompromisna lista g. Andreja Kralja je dobila 68 glasov, druga lista g. Henrika Klabučarja pa 167 glasov; 8 glasov je bilo neveljavnih. XIX. volilno okrožje: Dolnja Lendava: volilnih upravičencev 416, oddanih glasov 317, to je 76 odstotkov. Kompromisna lista g. Štefana Lit ropa je dobila 157 glasov, druga Usta g. Štefana Fritza pa 141 glasov, 19 glasov je bilo neveljavnih. Vsega je bilo v navedenih sedmih okrožjih 7067 volilnih upravičencev, oddanih glasov pa 3-608, to je nekaj nad polovico. Za kompromisne liste Je bilo oddanih 2.262 glasov, za druge liste pa 1.320 glasov, dočim je bilo skupno 126 glasov neveljavnih. Izvoljeni so: v Ljubljani Ivan Ogrin in Miroslav Urbas, v Radovljici - škofji Loki Andrej Cufar, v Kamniku - Litiji Boštjan Belclan, v Logatcu - Kočevju Josip Rebek, v Novem mestu - Črnomlju Alojzij Midor-fer, v Dolnji Lendavi Štefan Litrop in v Brežicah Henrik Klabučar. Pred ureditvijo vprašanja Feniksa Veljavnost uredbe, ki je včeraj potekla, se podaljša do 15. decembra — Nova uredba je v glavnih obrisih že sestavljena Beograd- 29. novembra. AA. Minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič je dal zastopnikom tiska, glede na to, da danes poteče veljavnost uredbe o Fenilksu, naslednjo izjavo: Vprašanje jugoslovenske direkcije zavarovalne družbe Feniks na Dunaju je bilo v zadnjem času v ministrstvu za trgovino in induslrijo vsestransko Proučeno, da bi 6e našla rešitev, Po kateri bi bile vpošlevane 6tvarne možnosti, in da bi se hkratu v či/tn večji meri zavarovali interesi zavarovancev, ki so zaradi težav te družbe že od aPrila meseca t 1. v negotovosti. Problem je težaven in kompliciran iz dveh razlogov, kakor emo to že ob neki priliki omenili- V prvi vrsti so premijske rezerve tulkaj-šnie direkcije Feniksa nezadostne za popolno kritje vseh obveznosti družbe, v drugi vrsti pa je velik del rezerv plasiran v tako zvanih Looingerjevih menicah, ki so bile v trenotku, ko je Propadel dunajski Fenjks, deponirane pri tujih bankah. Naše prizadevanje, da dobimo te PaPirje nazaj, kaže v glavnem na to, da bo uspelo, toda do dane« še ni bilo mogoče te stvari docela urediti. Pri vsem tem je treba upoštevati še tehnična dela, ki 60 neobhodno potrebna za določitev končnega načrta in vseh posameznih Pogojev, po katerih naj bi se to vpraša- nje definitivno uredilo. Projektirana uredba, kj je v glavnih črtah že sestavljena, iz navedenih razalogov ni mogla biti izdana im uveljavljena že danes, ko poteče rok dosedanje uredbe. Zato Je bila dosedanja uredba Podaljšana že za 16 dni, to je do 15. decembra t. 1. Dotlej bodo vsa dela končana in vse Potrebne kalkulacije dovršene, tako da se bo končno definitivno uredilo to vprašanje, ki j« velikega Pomena ne samo s ©tališča interesov tiso-čev naših zavarovancev, nego tudi s stališča mašega narodnega gosPodar®tva jn spričo nujne potrebe, da se očuva ideja zavarovanja. Načelno bj hotel le §e naglas ti, da bomo sikušali najti Tešitev v tej smeri, da bj posebna ustanova, pod stalnim jn neprestanim nadzorstvom države izvedla do kraja po pogojih in modaljletah, ki ln>do z novo uredbo določene, vse Posle, ki jih je s pogodbami sklenila Jugoslovanska direkcija Feniksa Medtem naj bi s« ne sk'ePale nove pogodbe. Tako bi ta ustanova pod nadzorstvom državnih oblasti skušala izPolniti v«e pravice dosedanjih, odnosno sedanjih zavamvacev, na drugi strani Pa bi ee izognili vsem novim režijskim in aikviziterSikim srtroškom, ki bi sicer nastali, pa tudi vsem novim zavarovalnim obveznostim. Mnssolini bo posetil Hitlerja Na povratku iz Budimpešte se bo ustavil na Dunaju, nato pa v Munchenu Budimpešta, 29. novembra, p. Po poročilih madžarskih listov bo italijanski ministrski predsednik Mussolini v začetku junija uradno posetil Budimpešto. To bo prvo potovanje Mussoli-nija v inozemstvo. Na povratku se bo ustavil na Dunaju, kjer se bo sestal z avstrijskimi državniki, nato pa najbrže imel v Munchenu sestanek z nemškim kancelarjem Hitlerjem. Podrobnosti teh posetov italijanskega ministr. predsednika bodo določene pozneje, upoštevajoč takratne politične razmere. Poizkus vojaškega upora na Kreti Pod vodstvom oficirjev se je uprl del garnizije, vendar pa so upor naglo zadušili Pariz, 29. novembra, p. Agencija Havas poroča ij Aten, da je na otoku Kreti izbruhnil vojaški upor. Pod vodstvom oficirjev se je uprl del tamošnje garnizije. Na čelu upora je bil topniški polkovnik Kolderonis. Razvila se je huda borba, ki je trajala nad štiri ure. Vojaštvo, ki je ostalo zvesto vladi, je dobilo pomoč z vojnih ladij, ki so križa-rile v bližini. Po štiriurni borbi, v kateri so padli trije uporniški oficirji ter večje. število vojaštva in civilnega prebivalstva, so se morali uporniki udati. Vsi uporniki so bili aretirani in so zaprti v tamošnji vojašnici. Iz Aten je bilo poslanih na Kreto več bataljonov vojaštva. Uvedena je stroga preiskava. Izgleda, da gre za upor, ki je bil zaneten od zunaj s strani neke države, ki ji grško prijateljstvo i Anglijo ne gre v račun. Anglija se pripravlja London, 29. novembra, d. Snoči Je bH objavljen uradni komunike, po katerem je angleška vlada sklenila takoj uatanorviti poseben urad za prehrano po vzorcu ne-/»ianjega ministrstva za prehrano, ki Je po lovalo za časa svetovne vojne. Novo. csnovani urad ima iste naloge. Skrbeti mora za preureditev pomorskega prometa za primer, da bi prišlo do kakega oboroženega konflikta. Pomorski promet se mora usmeriti v one luke, ki jih sovražnik ne more ogražati. Obenem mora tal urad že sedaj zbrati potrebne zaloge £Ml in urediti njihovo racionalno razdelitev za primer vojne. Za šefa tega urada, ki bo posloval v tesnem sodelovanju z vojnim ministrstvom, je imenovan tajnik kmetij-fikega ministrstva French. Ta sklep an. gleške vlade smatrajo v političnih tn diplomatskih krogih splošno za dokaz, da Anglija zelo resno presoja meinarottad položaj. še pred kratkim je angleška vlada sličen predlog odločno zavrnila, sedaj pa; je svoje stališče očividno temeljito tepre-menila in ni dvoma, da so v ozadju seto tehtni vzroki. Ta sklep Je bil sprejet nai izredni seji mted tr^kega -sveta, ki je bita! sklicana v petek zvečer in je stopil takoi v veljavo. Horthy na Dunaju Dunaj, 29. novembra. AA. Danes c*> HW je prispel na Dunaj niadžar^i guverner Horthy s soProgo, ministrskim predsednic kom Daranyjem, zunanjim ministrom Kaf* n7o ki ostalim spremstvom. Na postaji sat ga pričakovali predsednik republike Miki a® s eoProgo, dT. Schuschnigg, vsj člani ftad^ glavni inspefldor vojske, dunajski žuPan in drugi. Vse mesto je biJ© v zastavah. Na uli» eah so se zbrale velike množice ljudi. 4 &o manifestirale za aivetri/jsko-ogrclko Pri■ jateljstvo. Po ulicah po katerih sta ee ptf ljala oba državna poglavarja, je bilo n«Ta» ščeno vojaštvo v špalir ma obeh straneh cestišča. Horthy se je odpeljal v hotel »LmPe» riak, kje>r so bili zanj in njegovo apreanat^Oj rezervirani apartmand. Za 5aSa »vojega bfc* vania na Dunaju je go®t avstrijske vlada. Okrog 11. ure je bil na Balipiaten in M službeno posetil predsednika »veoHie reP*» blike Mikfesa, ki mu je takoj nato vrnil obieik. Horthy je bil oPoldae e svojim sprem F-tvom tudi na grobu Neznanega junaka in Pri spomeniku Padlim mornarjem av®tr»» ogT«!ke voine mornarice, kjer se je poMont^ Opoldne" sta državni Predsednik MSfcla« i« njegova gospa priredila v čast madžarsko* mu guvernerju in njegovi soprogi kosila« na katero je bilo povabljenih tudi ofcrofj 40 diržavni-kov in drugih uglednih aeefcnofltU Vzhodna Sibirija nepremagljiva Moskva, 29. novembra, br. Na ▼seeorjefe« skem kongresu je bilo podano tudd pki doUioUiik AiiUavz pnuoaujo ntdtijo ves dan obu>kova,i Ljubljančane je buo treba današnjo nedeljo rezervirati za ajtgove nakupe. Trgovine so bile odprte - ui glejte čuito: navzlic Krizi in navzlic teuiu *la iniar lu še dva dni do prvega, so bile trgovine zeiu dobro obiskane. Seveda, mraz jt pritisnil in ljudje hitijo nakupovati poleg Mi-k.avževih daril tiuli najnujnejše potreb-či-ne za zimo. Pa se je današnja nedeija pokazala najbolj primerna za to. Izložbe naših galanterijskih trgovm so bile vet dan občudovane od rojev otrok. Zlasti fiopiidne »o prikukali na dan številni malčki v sp:em stvu staršev, pestunj in drugih varuhov. Poleg jako razveseljivih in živahnih prizorov v nekaterih izložbah so bili popoldne deležni tudi Miklavževe obdaritve. Miklavž se je bil namreč pravkar oglasi! pri Kri3-perju in ko je prišel iz trgovine, je vrgel veliko prgišče sladkorja in drugiti dobrot. To je bilo vrišča. da si še prometni stražniki niso mogli kaj prida pomagati. Skratka. promet je bil prekinjen za cele pol ure. Žrtve poledice V ozračju diši po snegu, ki se že nekaj dni ponuja Vendar pa zaenkrat hlad preprečuje njegov nalet. Nedeljsko jutro je bilo mrzlo, ljubljanske ceste in ulice poledenele. Drevje, vrtovi, strehe, vse je bilo pobeljeno od slane. Huda poledica je zahtevala več žrtev. Prva ae je ponesrečila Marija Kosova z Mestnega trga. 62-letna raz-našalka »Jutra«, ki prodaja časopise največ pred pošto. Zarana je šla s svojim bremenom čez Krekov trg. pa ji je spodrsnilo in si je sirota zlomila roko K sreči so bili reševalci blizu in so žrtev poklica takoj prepeljali v bolnišnico. Takisto ob 5 zjutraj ee je ponesrečila delavka Cirila Musarjeva na Viču. Ko je stopila po stopnjicah. namenjena k rani maši. ji je spodrsnilo in se je močno potolkla. Tudi njo so morali prepeljati v bolnišnico. Tretja žrtev poledice je postal popoldne Pavel Kuliš. 33-letni kroš-njar iz Livna v Bosni. Na Miklošičevi cesti se je zgrudil in obležal. Prenesli so ga na stražnico, od koder so ga reševalci prepeljali v bolnišnico. Potolčen je na glavi, hujše pa so menda njegove notranje poškodbe. V bolnišnici je bruhal; ni izključeno, da ima pretresene možgane. Izven Ljubljane se je posebno budo poškodoval prevžitkar Jožef Gruden, star 77 let. doma pa v Pred strugah občina Videm-Dobrepoije Ko je šel s poda. mu je spodrsnilo. padel je in obležal. Reševalci iz Ljubljane so moraii ponj. V bolnišnici sodijo, da ima zlomljeno hrbtenico. Velik uspeh opere „La Boheme" V soboto zvečer smo imeli v operi pre-miero Puccinijeve »La Boheme«. Za 6icer petdeseto preustavo nam jo je Niko Stritof postavil na oder z novim prevodom, deloma novo mscenacijo in novo zasedbo. Iznova naštudirana opera je privabila v gledališče najizbranejšo publiko in ga napolnila do zadnjega kotička. Gospa Zlata Gjungjenčeva je s silo svoje umetniške potence znala izoblikovati tudi nežno Mirni in je žela spet velik triumf in brezkončne aplavze. Nova je za nas gospodična Zvonimira Zupevčeva v partiji Musette, ki se ji tako pevski kakor igralski res izvrstno prilega. Na drugi strani stoji prijateljska družba štirih mladih bo>hemo\ umetnikov ki jo je letos izpopolni! gospod Aleksander Kolacio in ji poživil z novimi domisleki medsebojno skupno igro Do pevskih viškov ; so se povzpeli vsi zlasti pa g. Gostič kot Rudolf ki je posebno z arijo v prvem dejanju žel velikanski uspeh. Betetto kot Col- ; line je dal svoji znani ariji v zadnjem dejanju poseben čar. Za novo inscenaeijo se je zavze] ing. E. Franz. ^eenerija prvega in zadnjega dejanja je oživljena z nekoliko prijetnimi domisleki jn da slutita ono tip čno ateljejsko ozračje v katerem se vsa beda in pomanjkanje skrije pred optimisf:^nim in mladostnim gledanjem na svet. Mislim pa. da bi se v driurem dejanju dalo z majhnimi stroški napraviti nekaj iz premem h ki bi nam prikazale res košček Pariza z njegovimi tipičnimi strehami in kavarnami. V režiji je skušal g. Niko Stritof prikar zati nekatere nove situacije, no. bistveno se ta stvar ne da izpremeniti in dvomim, da bi prevod kaj pridobil, ako slišimo lz njega sem ter tja domače tone. kakor o dalmatineu. Modi i ptici in takem. V splošnem je pa to gotovo predstava, ki bo po taki premieri doživela največ in tudi najlepše obiskovanilh predstav. Z. A. Slavnosten večer pri šentjakobčanih Šentjakobski gledališki oder je v sobo^ zvečer pomagal šentjakobskotrnovski podružnici Ciril-Metodove družbe do prav dostojne počastitve zlatega jubileja. Pred polno dvorano je z najlepšim uspehom ponovil Klemenčičevo dramatizacijo Tavčarjeve zgodbe o vitezu z vrtnico Ivanu Soncu. Med gosti smo opazili narodnega poslan- ca dr. Fuxa, predsednika ZKD prof. Jera- I na, prvomestnika CMD nadsvetnika inž. Mačkovška in oba častna predsednika moške in ženske podružnice Sv. Jakob — Trnovo, proi. Siča in njegovo gospo. Pred pri-četkom igre je stopil pred zastor predsednik moške podružnice ravnatelj Štrukelj in v jedrnatih stavkih orisa' razvoj delo in pomen praznujoče edinice CMD za šentjakobski in trnovski okraj. Društvo je vneto zbiralo sredstva za obrambo ogrožene slovenske zem'je skozi pol stoletia — vsega je razdalo doslej okrog tnčetrt milijona v ta namen — a med svojimi vodilnimi sodelavci je štelo tudi nekaj vodilnih narodnih mož. Nekaj časa mu je načeloval tudi veliki voditelj dr Gregor Žerjav Govornik je zaključi! svoja izvajanja z geslom CMD: »Mal položi dar domu na altar!« Govor je žel med poslušalci mnogo živahnega odobravanja prav tako pa je napravila najlepši vtis igra sama. ki je po vsebini in ideji dala večeru najprimernejše obeležje. Mladi strojevodja Fran šepec $s j 3 v Postojni Prepeljali ga bodo v Ljubljano, pogreb bo v torek Ljubljana, 29 novembra, Žrtev svojega težkega poklica je postal strojevodja Fran Šepec, star šele 28 let. Ponesrečil se je včeraj popoldne ob 3.30 \ Postojni. Našli so ga z glavo prislonjenega ob tirnico. Ko so ga ja drno hoteli prepeljati v postojnsko bolnišnico, jim je na poti izdihnil. O njegovi nesreči so dognali naslednje podrobnosti: France Šepec je bil doma iz Žirovnice, kot strojevodja si je pridobil ve lik ugled Zaupali so mu velike Bor-sigove stroje, s katerimi je vozil tovorne vlake od Maribora direktno do Postojne. Tam je lokomotivo vsakokrat odpeljal v kurilnico, da jo nakrmijo s premogom in vodo. Pri tem je France Šepec v svoji vestnosti vselej porabil priliko, da je stroj očistil Tako je bilo tudi včeraj Ke se je lokomotiva že vračala v/ kurilnice, da odpelje brzotovomi vlak proti Mariboru, je strojevodji Šencu zaradi poledice, ki je nastala pri čiščenju stroja, spodrsni- lo in je padel iz precejšnje višine na tla. To pa tako nesrečno, da je udaril z glavo ob tirnico in je obležal na mestu nezavesten. Prebil si je lobanjo. Kakor rečeno, takoj so ga dvignili, da ga spravijo v postojnsko bolnišnico. Toda tja so ga prepeljali že mrtvega. Položili so ga v mrtvašnico. Jutri v ponedeljek. ob 16. uri ga bodo iz mrtvašnice prepeljali na postojnski kolodvor, od tam pa v Ljubljano, kjer bo v torek ob 14.30 nastopil svojo zadnjo pot k Sv. Križu. Tragično sporočilo iz Postojne je vzbudilo na ljubljanski železniški direkciji iskreno obžalovanje pri vseh. ki so Frana Šepca cenili kot enega najsposobnejših iz mlajše garde železničarjev. V kratkem bi moral odriniti v strokovni strojni tečaj v Beogradu. Zapustil je mlado vdovo z 11 mesecev starim otrokom Žrtev odgovornega poklica bodo tovariši in pri-jatelii ohranili v naičastnejšem snomi-nu. Žalujočim izrekamo naše iskreno sožalje! arlbor prek® nedelje Maribor, 29. novembra. Prof. dr. Kidrič predava o Prešernu V Ljudski univerzi je predaval pred številnim izobraženskim občinstvom univerzitetni profesor iz Ljubljane ter naš sloviti prešemoslovec dr. F. Kidrič. Potem, ko je predsednik Ljudske univerze inž. Kukoega izbrane telovadne točke bodo sodelovali Ljubljanski Sokol (olani m članice), Sokol I Tabor (člani, članice in oba nara-ščaja) in Sokol Ljubijana^Vič (članice in moški naraščaj). Mimo tega sodelujeUi pri proslavi godba Sokola I in sokolski pevski zbor. ki bo zapel novo Ganglovo sokolsko pesem »Dvignimo srca«. Spored je izredno lep in bo nudil vsem posetnikoan prijeten užitek. Članstvo in naraščaj naj e« odele žita proslave v kroju s vsemi prapori orta li pa v civilni obleki s sokolskim znakom. Vsi telovadni oddelki, ki nastopijo na demiji morajo biti zbrani v slačHniei ot) 19.30. praporščaki s članskimi in naraščaj-skimi prapori ob 19.45 v pisarni Sokola I, sokolski pevci pa ob 19.45 v glasbeni sobi Sokola I (vhod s severne strani nasproti vojašnice). Uprava Sokolske župe priča-knje, da bo vse sokolsko članstvo in naraščaj storilo svojo dolžnost in se udeležilo proslave v velikem številu. Zavedajmo se velikega pomena praznika 1. decembra, ki ga nam je pripravil naš nepozabni VI-teški kralj. Čuvajmo Jugoslavijo! Smrt oglednega gospodarja. V Trebnje® na Dolenjskem je po daljšem bolehanjn irmrl ugledni posestnik, gostilničar in pek g. Alojzij Springer. Moža, ki je znan daleč po Sloveniji, zlasti pa tudi cenjen od popotnih ljudi ln letovišča rje v. ki zadnja leta vedno bolj Čislajo lepi dolenjski kraj, bodo jutri, v torek, ob 10. spremili k ^06-nemn počitku. Rezervne oficirje poziva pododbor, da se udeleže 1. decembra službe božje Ob 10. uri v stolnici ali ob 10.30 v novi pravrjslavnl cerkvi. Obleka je službena s plaščem. Ob 18. uri gre vojaška godba po mestu. Vabi-mo vse, da se povorki priključijo. Oglejte si L decembra razstavo miklavževih in božičnih daril v poslovnih prostorih tvrdke M Tičar, šelenburgova L Zbrati je moral vso moč svoje volje, da je to čarovnijo premagal. Potem je stopil mirno mimo Inda. Toda komaj je pustil za seboj fakir-ja, že je stal skrivnostni možak tik pred njim in ga gledal z istim nedoumljivim pogledom... »Ali bi kaj radi?« ga je vprašal Keith in stopil preden j. Tedaj se je fakirjeva postava iznenada razblinila v nič in Keith je z grozo segel v praznoto. In to se je ponovilo še petkrat Ko je mladi Američan stopil v svojo hišico, ni dosti manjkalo, da ni doživel živčnega pretresa. Vrgel se je na posteljo in si potipal žilo. Ne, mrzlice ni imel. Vzlic temu pa je vzel kinin. Strežnikov k sreči ni bilo v bližini Nihče ni bil priča njegovega napada. »Zrak!« Keithu se je zdelo, kakor bi se bil moral v vročem, skrivnostnem somraku tesne sobe zadušiti Toda kaj je spet to? Sveta nebesa! Pa vendar ni ... Z vrat je nad podboji nekaj viselo. Zelen trak? Ne. Mehur, ki je postajal čedalje večji, napihnjen, zelen mehur, z glavo, rumeno, hudobno glavo ... Kača! Keith je spoznal položaj v drobcu trenutka. Tu ni bilo mogoče najti izhoda. Ali naj bo miren? Seveda. To bi bilo najboljše. Toda Keith je izgubil živce. Vročično je začel iskati orožje. Pograbil je to, kar mu je bilo najbližje. Posodo za voda — Zagnal jo je proti kači Žvenk... črejpin je bo 99 vsote po tfeh. Kača je izginila. Med vrati je stal fakir Rai Madan in se smehljal. »Majhen trik«, je mirno dejal v brezhibni angleščini. »Prosim, sedite!« je zmedeno zajeo-ljal Keith. V tem trenutku se ni mogel spomniti ničesar drugega kakor t® smešne evropske fraze. Fakir je stopil za korak bliže. »Nocoj nameravate vdreti v svetišče svet« kobre?« »Po čem sklepate to?« se je Keith ognil odgovoru. »Svarim vas!« je dejal Rai Madan, ne da bi bil Američanu odgovoril na vprašanje. »Nisem sovražnik tujcev.« »Potem vas bom pa prijel za besedo,« je dejal Keth, ki je spričo Indovega miru postal spet miren in po ameriško hladnokrven. Ta Ind torej ni duh. Zato se bo dalo z njim tudi x>gajati »Če niste sovražnik Evropcev, me nocojšnjo noč varujte. Sklenil sem kot prvi stopiti v tempelj svete kobre, še nikoli nisem nobenega svojega sklepa opustiL še nocoj bom videl tempelj sveta kobre«. »Videli ga boste,« je dejal fakir s skrivnostnim glasom, ne da bi se bfl upiral trdovratnemu Američanu. >Nič se vam ne bo zgodilo.« Fakir se je priklonil in brez glasu izginil. S tropsko hitrostjo je zavila nož Bhopal. Keith je vtaknil nov magazin v svojo pištolo in spustil orožje v žep. Zdaj, zdaj mora priti drobno rjavo dekle, M bo njegova vodnica skod džunglo. — Nekaj je prilezlo T soba Samo ena feč&a i% ezagreGa Z neodločena igro proti Concordiji je Ljubljana končala jesenski del dri, prvenstva -Uspeh Osijcka proti BSK — Katastrofa Hašha v Splitu — Hiig 1 težko ranjen Včeraj smo imeli polno zasedeni spored ligaških tekem. Zaposljenih je bilo vseh 10 ligaških klubov, ki so se z večjo ali manjšo srečo borili za točke. Tudi to kolo nam je prineslo presenečenje. Največje presenečenje pomeni brez dvoma neodločen rezultat, ki ga je osiješka Slavija dosegla — sicer na lastnem igrišču — proti državnemu prvaku BSK. Poročila pa celo pravijo, da bi morala Slavija zmagati. Drugi nepričakovani rezultat je visok poraz Haška v Splitu. Kaj naj rečemo o naši Ljubljani? Ali naj bomo zadovoljni ali ne? Menimo, da ne, zlasti zaradi tega, ker Ljubljančani po došlih poročilih niso pokazali take igre, ki bi odgovarjala zahtevam našega občinstva. Ljubljana je s to tekmo končala jesenski del prvenstva. Ostala je na VII. mestu. To mesto ji more ogrožati samo Hašk, ki je odigral sedem tekem ter ima »na papirju« možnost, da prehiti Ljubljano. Hašk mora igrati še z Jugoslavijo v Beogradu, kjer bo najbrže pustil obe točki, in s Concordio v Zagrebu. Ako mu uspe, da bo svojemu lokalnemu rivalu odvzel obe točki, bo po točkah enak Ljubljani. Vendar pa je Haškova goldiferenca že danes mnogo slabša od ljubljanske, zaradi česar obstoji veli- ka verjetnost, da bo Ljubljana končala jesensko prvenstvo na Vil. mestu. Da bi bilo vsaj tako tudi ob koncu tek-movan j al Ostali dve tekmi sta prinesli zmago favoritoma, in sicer Jugoslaviji, ki je igrala proti Basku, in Gradjanskemu, ki je nastopil proti sarajevski Slavi ji. Tablica se je zopet nekoliko izpre-menila. Sarajevska Slavija še vedno vodi. Sledijo ji trije klubi z 10 točkami. BSK in Hajduk sta napredovala za eno mesto, to je na I. odnosno III Bask pa je padel na IV. mesto. Gradjanski, Jugoslavija in Ljubljana so ohranili svoje dosedanje pozicije. Pač pa se je osiješka Slavija zaradi neodločnega rezultata proti BSK prerinila pred Haška na VIII. mesto. Na koncu tablice — še vedno Concordia. Tablica je sedaj naslednja: Slavija (S) BSK Hajduk Bask Grad janski Jugoslavija Ljubi jana Slavija (O) Hašk Concordia 9 5 2 2 22 : 16 12 8 4 2 2 18 : 7 10 8 5 0 3 19 ; 8 10 9 4 2 3 17 : 16 10 6 4 \ 1 16 : 6 9 ? / 4 0 3 18 : 9 8 9 2 3 4 9 : 14 7 9 2 2 5 11 : 22 6 7 1 3 3 7 ': 20 5 8 1 1 6 8 :27 3 Concordia:Ljubljana 2:2 (0:2) Zagreb, 29. novembra Ker se Concordia ni mogla sporazumeti z Gradjanskim glede dvojne popoldanske prireditve, se je tekma med Concordio in Ljubljano vršila že ob 10. dopoldne. Moštvi sta si razdelili točki, čeprav je imela Ljubljana mnogo prilike, da odnese obe točki iz Zagreba. Kluba sta nastopila v naslednjih po-Btavah: Concordia: Puhar — Beloševič I, Ra-Jlč II — Vučilovski, Jazbec, Aibel, — Veider, Lolič, Martinovič, Paviša, Vidmar. Ljubljana: Logar — Hassl, Jug — Kukanja, Pupo, Boncelj — Janežič, Slapar, Lah, Hortner, Pepček. Nad igriščem Concordie je ležala megla ter je bilo precej hladno. Občinstva je bilo samo okoli 500 Ljubljana ima začetni udarec. V 3. min. prosti strei proti Ljubljani, ki ustvarja nevarno situacijo, ki jo pa Ljubljančani razčistijo. Sledi napad Concordie, nato pa strelja v 5. min. Hortner na gol, toda Puhar odbije žogo v komer. V 8. min. Concordia zopet napada. Logar brani bravurozno ostro, nizko žogo. Pepček dobi žogo v 10. min., vendar ga branilec Conco:xiie foula. Prostega strela Pupo ne izkoristi. Ljubljana napada. V 11. min. napad Concordie, ki ga Ljubljana odbije v komer. Igra valovi iz polja v polje. Nasprotnika sta precej izenačena. V 17. min. napad Ljubljane, iz katerega zabije Lah prvi gol. Puhar lovi n?sigurno visoko žogo Pepčka, ki mu izpade iz roke ter jo Lah pošlje v mrežo. 1:0 za Ljubljano V 20. min. prosti strel proti Ljubljani zaradi foula Hassia. Jazbec zabiie preko gola. Vrstijo se napadi Concordie, ki jih Ljubljana dobro obrani. V 25. min. je imela Ljubljana šanso, ki jo pa Pepček zastreija. Concordia dalje napada. Leva zveza Concordie je pred Logarjem, toda žoga ostane plen ljubljanskega vratarja. Lolič strelja iz daljave 11 m. Logar nesigurrio branL Vrstijo se napadi Ljubljane, ki pa ostanejo neizkoriščeni. V 35. min. strelja Fepček korner, katerega Ljubljana zopet ne izkoristi. V 38. min. oblegajo gostje Concordijino svetišče in Lah po- šlje z razantnim neubranljivim strelom žogo v gornji kot mreže. 2:0 za Ljubljano Ljubljana stalno napada, Corcordia pa se le s težavo otresa teh podvigov gostov. Po menjajočih se napadih enega in drugega moštva proti koncu prvega polčasa se rezultat ne menja. Kako so igrali v prvem polčasu V prvem polčasu je moštvo Ljubljane dobro funkcioniralo. Lah je šel pred golom na vsako žogo. Krili sta bili zadovoljivi, Logar pa ni bi: preveč siguren. Concordia je igrala ostreje kot Ljubljana, toda manj uspešno. Sodnik Ste-fanovič je prizanaša* domačinom glede foulov. V drugem polčasu so se domačini zagrizli in pričeli ostro napadatL V 2. min. komer proti Ljubljani, ki ostane brez rezultata. V 6. min. sledi zopet komer proti Ljubljani, istotako brez uspeha. V 8. min. je bila žoga na poti v mrežo, toda Jug jo pošlje v polje. V 12. min, zopet nevaren napad Concordie, iz katerega sledi korner. Potem zopet nevaren napad Ljubljane. Z daljave 13 m strelja Lah na gol. Strel odbije Puhar v komer. V 20. min. dobi Jazbec predložek. Logar odbije z nogo Jazbecu na prsa in žoga gre v mrežo Ljubljane. 2:1 za Ljubljano Sedaj Concordia ostro napada. Občinstvo, ki se je šele seda., razgibalo, jo močno bodri. V 2:4. urni. strelja Janežič komer, ki pa postane Puharjev plen. V 26. min. je imel Janežič šanso, toda žoga se mu zapleta med nogami. Ljubljana napada. Nato pa v 30. min. Concordia in že uspe Jazbecu, da z daljave 5 m izenači. 2:2 Sedaj Concordia še bolj pritiska. Občinstvo je navdušeno in bodri domače, V 36. min. strelja Janežič korner proti Concordiji, ki pa začne nato stalno napadati ter ustvarjati zelo nevarne situacije za Ljubljano. V 42. min. korner proti Concordiji, neizkoriščen. Občinstvo že zapušča igrišče. Še nekaj napadov Ljubljane, ki pa ne spremenijo rezultata. Drobna roka se je dotaknila Keithove rame. »Pojdi!« je rekla bajadera. Tema džungle je zavijala oba kakor žametov prst. Keith je mrzlično sledil svoji vodnici, ki se je plazila z nezmotljivim nagonom zveri skozi tihi pragozd. Vlažni listi nevidnih ovijalk so zadevali mladega Američana v obraz. Brezkončna je bila pot. Zmerom iznova je čutil grozljivi dotik nenavadnih rastlin, ki so bile kakor človeške roke... Iznenada je ropot bobnov prekinil skrivnostno tišino pragozda. Rdeče luči so povsod pošastno zagorele. S strme-čimi, široko odprtimi očmi je gledal Keith po prostrani jasi. Tisoč ognjev je gorelo tu v noči in ožarjalo strašno sliko. V soju rdečkastih, drgetajoeih plamenov je žarel tempelj svete kobre. Njegova fasada je bila poslikana s smešno strahotnimi spakami Na stotine, na tisoče domačinov je besnelo v divjem plesu okoli templja ob razbijanju bobnov. V notranjosti pa so se zvijale kače. kače, kače.... Plazile so se po gladkih tleh in se zvijale v vozle, ki jih ni bilo mogoče razvezati Čedalje bolj so divjala rjava človeška telesa okoli kač in se zvijala. Keith se jf nehote zgrozil, ko je strmel v nenavadni prizor. Zagledal je poleg sebe dekle, ki je bilo pripravi ^no na skok kakor panter, in drgetalo, s skrivnostnim ognjem v očeh. Tedaj ga je iznenada nekaj pograbilo. Njene ustnice so ga vabile kakor kelih sladke, stru- pene cvetice iz džungle. Keith se je sklonil čez njo ... Blazen, presenetljiv krik kakor krik ranjene živali. Dekle se mu je izvilo. Na stotine ljudi se je vrgio na Keitha. Omahnil je na tla, potem pa so ga zvezali in ga zagnali med kače v templju. In v tem trenutku je zagledal Keith fakirja Rai Madana. Njegove oči so se lesketale od posmeha in maščevanja. »Izdajstvo!« je hoteS zakričati Američan. Tedaj se je ovila okoli njega ogromna, zelena kača s ploščato, pisano glavo. In nekaj skrivnostnega mu je reklo, da je ta zver sveta kobra. Keith se je 'V poslednjem obupu vzpel kvišku, divje udaril okoli sebe — in zadel trdo steno. Bila je stena njegove hiše. Skozi temo sobe se je lesketala bela postava Rai Madana. »Izpolnil sem svojo obljubo«, je rnirno dejal Ind. »Videli ste tempelj svete kobre in nič se vam ni zgodilo.« Bežna kretnja. Keith je bil sam. Trenutek nato je zapadel v globok spanec brez sanj. Ko se je drugo jutro zbudil, se mu je zdelo vse kakor hudobne sanje, zflob-na igra bolno razdražene domišljije. Toda ko je opazoval svojo obleko, se je zgrozil. Na njej je videl vidne sledove strašnega boia. Nikoli ni Keith zvedel, koliko je bilo v njegovem doživljaju resnice in kje so se začeli sanjski prividi, ki jih je zbudila hipnotična moč Inda Rai Madana. Sodnik g. Stefanovič je bil objeikti-ven in ni napravil bistvenih napak. Kaj je bilo z Ljubljano Ljubljana, ki je že sigurno vodila 2:0, ne bi smela pustiti ene točke v Zagrebu. Zato bi bila potrebna samo nekoliko pametnejša igra. Dva gola, ki ju je prejela Ljubljana, sta rezultira-ia iz dveh kardinalnih napak Logarja in Juga, kakršnih rutiniran igralec ne bi smel zagrešiti V ožji obrambi je bil, ako ne upoštevamo te napake, Jug dober. V krilski vrsti je zadovoljil samo Kukanja. Pupo in Boncelj sta se trudila, toda večkrat netočno podajala. V napadu je bil najboljši Slapar. Pridna sta bila Lah in Janežič. Ljubljana je imela toliko šans, da bi bila lahko zabila najmanj pet golov. Dva gola, ki j.u je zabila Ljubljana, sta bila sad neprevidnosti ožje obrambe Concordie. Za spomladansko sezono bo moral trener Ljubljane g. Obitz izvesti precejšnje izpremembe. da bo Ljubljana lahko častno zastopala slovenski nogomet. Izpremembe so potrebne v vseh linijah moštva, zlasti pa v napadu, v katerem morajo biti igralci, ki igrajo z razumom, ki nekaj riskirajo in ki znajo z daljave 5 m potisniti usnje preko golove črte. Nekoliko besed o Concordiji O moštvu Concordie v prvem polčasu ni mnogo povedati. V drugem polčasu so se Zagrebčani precej spremenili in so posamezniki in celota dali vse iz sebe. Zdi se, da je bila njihova kondi-cija boljša, nego kondicija Ljubljane. Gradjanski: Slavija S 5:2 (2:1) Zagreb, 29. novembra Današnja prvenstvena tekma med Grad. janskim in sarajevsko Slavijo je bila živahna in ostra. Slavija je v obeh polčasih igrala zelo požrtvovalno. Publika, katere je bilo okoli 3000, je a kamenjem na. padla goste, a pri tem Slučajno težko ranila branilca svojega lastnega kluba 1-Iil-g.la, ki ao ga marali prenesti v bolnico, kjer je bil takoj na očesu operiran. V 9. minuti je prišlo do prvega uspeha gostov. Htigl je zagrešil foul nad RajM-čem, ki pa je še oddal žogo prosto stoje, čemu Manoli, ki ostro strelja. Urch se vrže, toda žoga v zadnjem trenotkiu spremeni smer in gre v mrežo. 1 : 0 za Slavijo. Gradjanski je začel sedaj nervozno igrata. V 11. minuti je Brozavič lespo od_ dal Lešniku, ki predriblja oba branilca tn izenači V 28. miinutd je Gradjan ki zaradi pogreške obrambe Slavije prišel v vodstvo. Branilec Slavije je dal žogo nazaj vratarju Krstuloviču, ki pa se je zmotil Zadnji čas Je J za tkanine za plašč! Oglejte si lepe, apartne in — kar je zelo važno! — cenene tkanine pri „ManufaJctura" k. d. trgovina, ki vas želi boljše postreči Mestni trg 17 ln Lešnik strelja v mrežo. 2 : 1 za Grad-janskega. V 17. minuti drugega, polčasa. Je napravil Pogačnik težko pogreš ba njegova gola sta padla žele v 42. min. po Lemešiču ia v 43. min. iz prostega strela po Matošiču n>l. V drugem polčasu ®o bile tri četrtine igre v roikah Hajduka. Goli eo Padli v-6. min. po Lemešičn, ▼ 7. min. po Kadi-ielni pomisleki proti ustanovitvi lastne samoupravne lahkoatletske organizacije, odločalo je predvsem vpraširje taktike pri delu v novem podsavezu. Zato končno ni bilo vseeno komu ae poveri nova. odgovorna naloga. Klubi okoli Primorja so bHi tudi tu v večini. Končno je manjšina pristala na sporazum, ker je dobila zagotovilo, da so vsi nagibi za skupno delo iskreni in pošteni. Tako je bila izvoljena z glasovi vseh delegatov nova uprava labkoatletskiv ga podsaveza z geometrom Ce metom na čelu. Novi predsednik je že znan 6fK>rtni delavec in se je aktivno udejstvoval tudi v starem podsavezu. Zato upajo vsi lahkoatletski klubi, da bo znal voditi svoj odbor preudarno, da bo njegovo delo res v korist naši laiiki atletiki V ostalem je potekel oNSni zbor p*»wef mirno. Vodil ga je kot zastopnik JLAS H Zagreba do šli g. Sef Ludvik. V novem upravnem odboru bo poleg geometra Cer-neta (Primorje) še podpredsednika Jugove« (Svoboda) in Lekan (Mamton. Maribor), tajnika Ourda (Prmorje) in Kalan (Planina), blagajnik Polajnar (Tlirij.") in kot tehnični referent OrfirifeM F. (Ilirija). V odboru pa »o Se za Pnmorje Snvo S:in<-?n. ta S!o Perovič. za Korotan Havliček. ra Trbovlje Bosfi5. *a gorenjsko okrožje Cerar Drn-ro, za dolenjsko Deri<-io. za Zasavje Jordan in za Celie Dobnik. Revi7orji Somnda hi Maribora. Raocin Danilo in K^rmavner. Novi odbor je odposlal ministru dr. Ro» giču pozdravno brzojavko. Pri debati o pravilih in kasneje pri 8b*» čajnostih. je bLlo stavljenih več k se bori za samoohrano. v katere službi so naposled tudi vse psih-čne zmožnosti. S tega vidika je ženska prav tako polnovreden činitelj kakor moški. Toda avtor ne zajame človeka kot celote, povezane z življenjem, temveč ga razčlenja izolirano od vsega vzročnega dogajanja. Samo za^o more priti do zakli'učkai da »ženski nedostaje človeške osebnosti, ker ona ne le socialno in gmotno, marveč po svojem najglobljem bistvu teži po zakonu.« Ali more normalen človek to izrekati kot očitek? Ali ni ta težnja v ženski pravir vsega živbenja na. svetu? Seveda odreka VVeininger ženski tudi ge-nijalnost. kajti »genijalnost je višja moškost. ženska torej ne more biti genijalna.« Da bi pa še bolj pon žal žensko in dvignil moškega, se povzpne celo do takele trditve: »...mora pa biti več stopenj genijalnosti, saj nobeno moško bitje ni docela negeni- jalno.« Ah, kako to dobro de! Saj je res: imamo genijalne pijance, denuncijantei pro-dance in drugačne. In niti enega od'vseh teh ne dosega — po VVeiningerju — niti ena ženska Odnos moškega do spolnosti je seveda vse drugačen kakor pri ženski: »Moški se čuti osj amočenega, če ljubi.« Pisatelja nič ne moti, da je nekaj vrst višje napisal: »Nič ne osreči moža tako zelo, kakor če ga dekle vzljubi-« Moški — po Weiningerju — lahko razračuna s spolnostjo in jo jemlje v poštev ločeno od vsega ostalega. Odtod torej toliko mož, ki bi lahko rekli o sebi: ne glejte nas. marveč poslušajte nas! Skladne z ostalimi izvajanji o ženski so tudi ugotovitve v poglavju: Spomin, logika, etika. VVeininger polaga veliko važnost na spomin^ ki je »logičen m etičen pojav«, ženska pa i:na po VVeiningerjevem prepričanju siab spomin, zato laže, zato ji manjka intelektualne zavesti, zato bi pri njej lahko govorili o »logicai insanity«. »Moškega laž-njivca pa praviloma ni«. (Čeprav človek o sebi rajši verjame aobro kakor slabo, vendar upam, da moški sami ne verjamejo tej trditvi, i Tudi avtor sam jo brž pozabi, saj j pravi že nekaj strani pozneje: » ..saj je laž tudi med moškimi dovolj razpasena«. A že na prihodnji strani to trditev še stopnjuje, ko pravi: ».. prav za prav laže samo moški«. Tako slab spomin, kakor VVeininger, ima vendarle redkokatera ženska! Tud. naslednje trdi brez dokazov: »Osebnost in individualnost^ (razumski) jaz in duša. voij.n iu (razumski > značaj — vse to pomeni eno ai isto stvar, tisto namreč, ki pripada v človeštvu samo moškemu in ki je ženska nima.« Res je, »razumski jaz« moškega se je uveljavil zlasti zadnjih 50 let. Ali je koga osrečil? Ali je prinesel človeštvu ie Lroho zadovoljstva, soglasja in miru? Ah ni vse. kar je uosegel, v siužbi sovraštva, poniepa, kuvice, strasti? Ali ne bi bilo bolje čudi nekoliko ženske primitivne čuvstvenosti ki instinktivno odklanja, da se »razumski jaz« igla s človeškimi življenji ? Kakor sma.tra VVeininger moški razum za nekaj povsem dragega kakor ženski, tako tudi domišljijo: »ženska domišljija je zmota in laž, moška domišljija pa je višja resnica.« K temu ni kaj pripomniti, j tako glasno samo govori za avtorjevo objektivnost ;n genijalnost. Višek nedoslednosti pa izsledimo v izvajanjih poglavja »Materinstvo in prostitu-cija<-, kjer žensko obmeče z najgršimi lastnostmi, potem pa pravi: »...nemara ni ženske lastnosti, ki Di se nekoč pod vplivom moške volje ne modificirala, zatrla ali celo uničila.« Tu si da avtor posebno po glavi, saj izreka hudo obsodbo za moža sa-1 mega, ker povsem jasno priznava, da vse, kar je naprtil slabega ženski, izvira od moža in je posledica njegovega vpliva. Po VVeiningerju sta sposobnost in nagnjenje k prostituciji prav tako ko materinstvo podana v ženski organsko že od rojstva. S tern izreka pavšalno sodbo nad vsemi ženskami, kljub temu jih pa pozneje loči, ko pravi, da so pomembni ljudje lju-hili vedno le prostitutke. (S to pomembnostjo se gotovo odlikuje mnogo moških!) Da prišteva tudi samega sebe k pomembnim ljudem, potrdi s sledečo izjavo: »Priznavam, da mi je prostitutka veliko bolj všeč« (kot mati). Dosledno lastnemu stališču do ženske si predstavlja odnos moškega do ženske ta- kole: »Moških je le dvoje: prvi zaničujejo žensko, drugi pa niso o njej nikdar delj in globoko razmišljali.« Preteklost to sedanjost pa uam podajata primere veliko spoštovanja vrednih mož) ki so o ženski mnogo razmišljali in tudi pisah o njej, pa so jo kljub temu cenili. Tako se nadaljuje veriga omalovaževanj, pa tudi absurdnosti, ki ki učinkovale smešno, da ni knjiga pisana z zanosom, ki vsaj prvi hip vpliva prepričevalno, zato pa je njen pomen tembolj negativen. Zlasti nazori o ljubezni in zakonu morajo zapustiti ost cinizma posebno v mladem bralcu, ki še nima ustaljene sodbe. Kako naj se znajde v odnosu do svoje bodoče žene in matere svojih otrok če vzame resno takole izjavo: »Ljubezen je zmerom samo platonska Kar se sicer imenuje ljubezen, spada v svinjak. Ljubezen je samo ena: ljubezen do Bea-trice, oboževanje Madone. Saj za koitus imamo babilonsko vlačugo.« Za kulturni nivo moškega je vedno značilen njegov odnos do ženske, a res je, da Slovenci vprav v tem pogledu nismo na višku. Nihče ne more tajiti, da je pri nas v tem pogledu tako malo prisrčnosti, tako malo spoštovanja do žene in matere lastnih otrok, da mora zakon izgubljati svojo vrednost, namesto da bi predstavljal najlepše tovarištvo. Ce si pri nas zakonski mož drzne spoštljivo govoriti o svoji ženi in upoštevati njene želje v družbi tovarišev, se to lahko smatra kot pravo junaštvo, saj se izpostavi zbadanju in zasmehovanju, češ: baba ga komandira, šlevo. Kako redki so pri nas zakoni, ki temelje na resničnem medsebojnem spoštovanju! Zato je za naše rapmere takšna knjiga, naravnost strup. Toda še v enem pogledu se mi zdi primerno. da Weiningerjevo knjigo odklonimo. Vsi njegovi nazori so poudarjen izliv pesimista, ki — vsaj posredno — omalovažuje ves človeški napor za ustvaritev višje socialne skupnosti v smislu odgovornosti do sočloveka.. Kajti celotna Weinin-gerjeva zamisel o življenju, zlasti pa o ljudeh, kakor jih on ocenjuje v medsebojnem odnosu in v odnosu do skupnosti, pomenja potrncirano samopoveličevanje ter beg od resničnega živi jen ja- Pomishmo, kam vodi poveličevanje ta-kihle naukov: »Odgovoren sem samo sebi, nikomur drugemu ne služim ... sam sem, svoboden in svoj gospod.« To Kantovo etiko imenuje VVeininger »najbolj heroično dejanje svetovne zgodovine«. V resnici pa vodi to v nihilizem, ki bije v obraz vsaki socialnosti, v individualizem. ki v zadnji konsekvenci zanika odgovornost do sočloveka. v egoizem, ki se lahko sme poteptati, če mu je to v napotje. Kam to vodi, nam je v vsej doslednosti pokazal Dostojevski na Razkolnikovem in v bratih Karamazovih. »Jaz je osnovni pogoj za vsako socialno moralo«, pravi VVeininger. Ker današnja družba tudi v resnici temelji na tei morali, zato je danes človek človeku zver. šele kadar bo družba priznala, da je osnovni pogoj socialne morale »mi«, bo postalo na svetu drugače. Vse, kar danes doživlja človeštvo, nam dovolj jasno priča, da pretirani Individualizem in zanikanje socialne etike vodita v propast, da je današnje stanje zadnja kon-sekvenca takšnih načel, ki ustvarjajo bolne megalomane, ki so prava šiba božja današnjega -enlat rdgaotv enlat rdgov cacay izogiben pogin. A. V. za akademsko izobražene ženske žen objavlja, da so razpisane naslednje štipendije Mednarodne federacije uni-verzitetsko izobraženih žen za šolsko leto 1937/38- 1. Mednarodna štipendija (zbrana od Zveze akademsko izobraženih žen v Ameriki). 1 500 dolarjev (prib!. 60 000 din) za eno leto. za znanstveno raziskavanje kjerkoli v inozemstvu, predmet po volji. Kandidatka mora že imeti natisnjena samostojna znanstvena dela. ki jih mora priložiti (z enim izvodom v francoskem, angleškem ali nemškem jeziku, ako original ni v enem teh jezikov). Razen tega podroben načrt za nameravano raziskavanje, curriculu-m vitae in prijavo (vse v prevodu). Prijavo spreime tajnica ga. Zamboni (Beograd, Dobračina 39) najkasneje do 1. februarja 1937. 2. Girton College, Cambridge, nudi štipendijo (Alfred Yarrow Scientific Research Fellovvship), 300 funtov (pribl. 72.000 din) letno za tri leta za znanstveno raziskavanje in sicer matematične, prirodoslovne, medicinske, poljedelske ali elektrotehnične stroke. Prijavo, curriculum vitae. podrobni načrt nameravanih raziskovanj in že natisnjena dela je poslati tajnici ge Zamboni najkasneje do 15. ian. 1937. Prijava in po en izvod natisnjenih del morajo biti prevedeni na angleščino, francoščino ali nemščino. Izbrana štipendistka mora stanovati v Girton Gollegeu. kjer stane stanovanje in hrana okrog 60 funtov letno. 3. Girton College. Cambridge, nudi štipendijo (Pfeiffer Research Fellowship in Arts) 250- funtov (ok. 60.000 din) letno za tri leta za znanstveno raziskavanje iz čiste filozofiie, književnosti, zgodovine ali teologije. Prijave s podrobnim načrtom name- ravanih raziskovanj (v angleščini, francoščini ali nemščini) in z že natisnjenimi deli je treba poslaH ge. Zamboni najkasneje do 15. januarja 1937. štipendistka mora stanovati v Girton Collegeu. 4. Kanadska federacija univerzitetno izobraženih žen nudi gostoljubnost za šolsko leto 1937/38 (oktober-maj za znanstveno raziskavanje ali nadaljevanje študija na univerzi v Montrealu ali Torontu. Prijave z načrtom dela (v angleškem, francoskem ali nemškem jeziku) je treba poslati ge. Zamboni najkasneje do 1. marca 1937. 5. Mednarodna »junior« Štipendija, 250 funtov (ok. 60.000 din), za eno leto, za znanstveno raziskavanje kjerkoli v inozemstvu iz filologije, teologije, književnosti, prava, zgodovine, čiste filozofije. Kandidatka ne sme biti stara več ko 30 let in je morala že začeti s samostojnim znanstvenim delom. Prijavo, curriculum vitae in podroben načrt nameravanega študija je po- I slati ge. Zamboni najkasneje do 1. februarja 1937. 6. Britanska federacija Akademsko izobraženih žen nudi pomoč 100 funtov (ok. 24.000 din) za eno šolsko leto (oktober-ju-nij) za znanstveno raziskavanje v Londonu. Štipendistka mora stanovati v Crosby Hallu v Londonu, kjer stane stanovanje in hrana za devet mesecev 125 funtov. Prijave, curriculum vitae m podatke o znanstvenem delu. v angleškem, francoskem ali nemškem, je treba poslati ge. Zamboni najkasneje do L februarja 1937. Glavna uprava AIŽ priporoča kandidatkam, ki so že prej konkurirale, da ponove svoje prijave. Gimnastika je prav posebnega pomena za ženo in dekleta v poklicu, da se s primernimi vajami izenači enostranski razvoj telesa. Z njo se telo razgiblje, s pravilnim gibanjem in dihanjem se posptršuje krvni obtok, predvsem pa nas obvaruje gimnastika vseh pozneje se pojavljajočih napak v dr/i. Visokim zahtevam, ki jih stavi ja materinstvo, mora žensko telo biti doraslo; po porodu pa se mora okrepi M. da pridobi svojo prejšnjo obliko Pri športu in telovadbi se od žene ne sme zahtevati, kar zahtevamo od moškega telesa Preveč telovadbe na orodju je za ženo škodljivo; izogibati se je treba prekomernemu nihanju ženskega spodnjega dela telesa, ki utegne povzročiti nepravilno lego, znižanje in druge abnormalnosti organov, če pa se z žen- za zen skim telesom dovolj obzirno ravna, so gimnastične vaje in nekaj športa vseskozi pripravne, da se telo utrdi in postane odporno. Ameriška zdravnica ga dr. Bess Mensen-dieekova je iznašla za ženo vsepovsod znani sistem gimnastike, ki temelji na stistema-tični razgibanosti vseh mišic. Ona hoče, da se naučimo napenjati svoje mišice po lastni volji, brez misli na ples ali umetnostne kretnje. V svojem sistemu izhaja iz vsakodnevnih kretenj v življenju, ki naj jih izvajajo le od narave določene mišice. Sistem, ki ga je zgradila gospa Mensendieck. hoče uvesti le tiste izravnajoče vaje, ki krepijo mlahave skupine mišic in tako te lo polepšajo, napravijo vitkega in mu vrnejo prejšnjo prožnost. Niti ples, niti šport ne moreta tele« tako ▼ celoti gojtti. Om pa 90 vse mišioe enakomerno utrjene in če ovladamo kretnje telesa, potem nam noben šport, kakor smučanje, tenis plezanje, lahka atletika itd. ne bo delal težav. Velike važnosti je pri tem pravilno dihanje, kateremu posveča Mensendicekova gimnastika največjo pozornost. Naravno ie te vrste gimnastika prikladna zlasti za otroke, da jft obvarujemo pred napakami v drži, da se jim okrepi celotno mišičevje in poživi splošna cirkulacija k»-vi. V inozemstvu so dosegli z uporabo Mensendieckove gimnastike, pod zdravniškim vodstvom, znatne uspehe pri ukriv-1 j en ju hrbtenice, pri slabostih v času rasti, slabotnih nogah in otrpljenih sklepih pa frakturah. m fSi Geraldina KateHisva Predstavljamo vam šestnajstletno gospodično iz Ljubljane, natančneje pa jo boste spoznali ta trden v filmu »Dekle Irena«. Mlada filmska ujetnica je sicr rasla na Dunaju, toda ost da je Slovenka. Lahko pričakujemo, da jo bomo še mnogokrat videti v iiltriu m Tragediji Habsburžanov se nam obeta v filmu. Napoveduje ga kino Matica. Pilm je bil ustvarjen v Parizu po romanu Claudea Anetja. glavni vlogi igrata Charles Boycr in Danicla Darieux. Dunaj 1888. Samo votli koraki ob vojaških paradah poživljajo mračno dvorišče dunajskega dvora. Cesar Fra ic Jožef se z 58 leti počuti že starega in tiči v :omer v svojem delovnem kabinetu Lepa, nesrečna cesarica Elizabeta se je ta- isto umaknila svetu in živi osamljena na Mar!.in, na Kr-fu, v Niči Nad* o j vodi Rudolf, bodoči vladar monarhije živi jalovo življenje za zi-dovjem žalostne cesarske palače. Lep, mlad mož je, 30 letnik, lahlomise'- in pa svojeglav ob hudi ljubosurr losti soproge, princese Štefanije. Obupa zaradi stalnih spletk in prepirov r..- dvoru sreča nekoč v Pratru mlado leporico. Njej je 16 let. ime-mije se baronesa Marija Vecsera ... Njune Ijubavne borbe slika film zdaj živahno, zdaj sentimentalno in dejanje se razpleta preko vsega vohunstva, ki obdaja oba zaljubljenca in preko nastopov trdega cesarja do usod icga jutra 30. januarja 1889.. ko so v gradiču \laverlingu odjeknili streli iz samokresa in je bila Iju-bavna tragedija princa Rudolfa in Marije Vecsere končana. Mnogo historij smo že brali o tem in mnogo senzacionalnih izpovedi »avtentičnih« prič, mnogo slik smo že videli. Toda film »Maverling« prinaša vso tragedijo po svoje. Prav zato gre kot sen- zacija po Evropi in bo gotovo tudi ▼ Ljubljani deležen velike pozornosti O umetniški vrednosti te«a velikega filma bo pa mogoče govoriti, ko bo film tekeJ v Ljubljani. Plastika kinematografija v Ljubljani Nedavno smo č?tali, da se ie nekima Američanu po-reči'o izdelati način, kako dov-eči na papirju in na Platnu vtis tretja dimenzije. V Hamburgu je ob priliki kongresa za barvo in zvok Pokazal neki Harn-buržan. ka-o daleč je Priš©! s svojo metodo namestitve projekcijskih steoi. Vse neštete dosedanje metode, pa naj so t>ile v bistvu ofclonjene na mehaniko ali oPtiko, na elektro- ali fototehniko se nico izkazale zrele za Prakso. Tudi Ljubljančani so se že resno s problemom plastične kinematografije nn j nekateri posebno vzirajni deiajo še danes ! z zavidanja vredno žilavo^tjo in yero v uspeh na tem nelahkem Problemu. Z^nan ljubljanski profesor je imel tik pred svetovno vojno že dogovor s takratno francosko j tvrdko Pathe frčres. Vojna je prekinila stike in nadaljnje delo. Od Približino istega čara dela neki drugi Ljubljančan v skromnih razmerah aParatuno. ki bazira na fiziologifi gledanja. Zamisel je izredno zanimiva, toda prrV.iti o v optK'menji»J» nejših pionirjev kinematografije eedemla* t-elletnico svojega rojstva- Messter je Po vili u^Pelih poizkusih Sktadanovv&kega, br«*: tov Lumiere in Pathš spoznal možinost raz"" voia nove industrije ter pričel leita 1896. vt" svoji, takrat še skromni delavnici za Lint»-mehaniko, prvi na veliko izdelovati kine-* matografske kamere in projekcijske aPara->-, te. Glavna zasluga Mentorjeva za nagli rast*' \oj kinematografske industrije je njegov ia« j um t zv. malteškega križa, ki služi še da— ; nes pri 95 odsitotkih vseh modemih projek^ : iorjev za sunkovito pomikaruje f Umskega trati 1 ku mimo okenca pred objektivom. Zasiimi"! v0 je, da se je Mes&ter bavil že ob konCtSi ' preteklega sto-letja s Problemom barvne kinematografije in je tudi sestavil aParat s tremi objektivi. Nekaj let nato, ob zori. dvajsetega stoletja je že tudi sestavil Prve*, aparaturo za zvočni film, ki se je s&oušal iatj Pred 30 leti v prvfh začetkih uveUavSjati^, a je moral — prezgodaj rojein — po Prvih!' korakih v zibko nazaj in počakati, da mu jo^ ustvarila elektrotehnika dovolj trdem po^ofcj obstoja. f. Pes tam ln ostani članh Vodnikove drnibel! se je pojavila na trgu prva DIS žarnica. Od tedaj 3e je razvila velika tovarna in danes se pri vsakem elektrikarju dobe DIS žarnice. Ta nagli vzpon in razvoj v tako kratkem času je najboljši dokaz za nenad-kriljivo kakovost. Naznanjamo vs?m sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes, v nedeljo, 29. t. m. po dolgi, težki bolezni, previden s tolažili sv. vere, preminul naš dragi sin, soprog, očka, striček in svak, gosp^ AL® J/F-1 al SPRINGER posestnik, gostilničar in pek. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek 1. decembra 1936 ob 10. uri dopoldne na tukajšnje pokopališče. Prosimo tihega sožalja! TREBNJE, 29. novembra 1936. ŽALUJOČI OSTALL Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Rihniftaa <— Za Narodno tiskana d. d. fcot tiskarnarja Fran Jeran, Za taseratni del je odgovoren Alojz Novak — Usl s rjiM^