Zadnfi da n.
Jutri je zgodovinski dan. Jutri se bo odločilo, komu bo slovensko ljudstvo zaupalo svojo usodo, kdo bo branil v novi Ustavi pravice slovenskega ljudstva. Jutri Se bo odločilo, kakšen duh bo preveval našo bodočo ustavo, ki ne bo trajala lc
eno ali dve leti, marveč ki bo merodajna za dolgo dobo.
Jutri se bo odločilo, ali bo zavladal pri nas centralizem, ali bo zavladala pri nas avtonomija Slovenije. Ti dve smeri si stojita nasproti.
Kdor ie za avtonomijo, naf voli Lfudsko stranko.
Edino Ljudska stranka bo mogla in “°tela priboriti slovenskemu ljudstvu široko avtonomijo. Naj si vsakdo premisli Posledice, ki bi nastale, če bi centralistična JDS dobila besedo.
Uradniki naj premislijo, kaka usoda jih čaka, če zmaga centralizem. Naj premislijo na usodo slovenskih častnikov, ki jih trumoma prestavljajo v Macedonijo. Centralizem pomeni
za uradnika — premeščenje v Macedonijo.
Obrtniki naj pomislijo, da pomeni zanje
centralizem gospodarsko smrt!
, Naša industrija bo trpela, propadala, , er bo interes centralizma tak, kakoršen >e bil interes avstrijskega centralizma, ki
je vso industrijo osredotočil v sredini države.
Slovensko delavstvo naj pomisli, da pomeni
avtonomija — kruh na domačih tleh,
Hier se bo delavsko ljudstvo lahko razvi- ] do delavske postave lahko ugodno in ialo, kjer bo cvetela industrija, kjer se bo- mirno reševale.
Centralizem pomeni pa brezposelnost,
^akor to čuti že danes velik del delavstva na svoji koži. Sedaj, ko vlada v Belgradu Certtralistična liberalna večina, ki se je Sa«ia postavila tja, je naše delavstvo v
nevarnosti, da izgubi svoje delo. Kdor hoče iti s trebuhom za kruhom, naj voli libe-ralno-kaoitalistične centraliste!
Centralizem pomeni korupcijo.
vajeni, ki pa jo že čutimo, da prihaja. Zato pa pomeni
Če bi zmagali liberalci s svojim cen-|ralizmom, bi se ugnezdila v našo upravo korupcija, ki je doslej doma še nismo bili
avtonomija — kontrola ljudstva nad upravo.
Če bo slovensko ljudstvo imelo svojo | izvrševalo kontrolo nad upravo ter odslra-&vtonomijo, bo lahko doma mnogo lažje njevalo vse sledi korupcije.
Centralizem pomen! zmago bank, izvoznic in verlžnikov.
To je jasno pokazala doba zadnjih	i	uvideti.
^v'eh let. Kdor ni slep, mora to priznati in
Centralizem pomeni vlado kapitala.
Iz Belgrada nam bodo v centralistični	I	ki bi glasovalo	za	centralizem,	bi	bankir-
dtžavi še naprej vladali bankirji. Ljudstvo,	jem izreklo	zahvalo,	ker	so	ga	odirali.
Avtonomija pomeni svobodo in dcmokracivol
za avtonomijo, bo glasovalo za Ljudsko stranko!
Naše ljudstvo hoče svobode, hoče ?voje besede pri upravi države. Zato bo jutri po svoji ogromni večini glasovalo
V boj za avtonomijo!
V boj za Ljudsko stranko! Proč s centralističnimi demokrati,
ki so nam doslej kradli že doslej priznane pravice avtonomije!
Stranka bankirjev.
Dr. Žerjav, voditelj liberalcev, je vpihan v volivni imenik kot bančni uradnik. ”r- Žerjav pa ni bančni uradnik, marveč Politik Jadranske banke.
Stranka JDS živi od bank.
Stranka JDS dola za banke.
Stranka JDS bo dolala za banke.
Kandidati JDS so kandidati bankirjev, ki bodo delali za banke in proti ljudstvu.
Kdor hoče, da se banke maste na račun ljudstva še naprej, naj voli JDS.
Takemu ni pomoči.
Stranka verižnikov.
Bilo je v četrtek zvečer po shodu v Unionu, s katerega so narodni socialisti 'rgli liberalce. Med »ven bacnjenimi« je tudi znani liberalec in občinski svet-ki je s svojo družbo sedel v gostilni in s cvičkom hladil jezo.
>Nam očitajo, da smo verižniki,« se ()glasi občinski oče. »Tudi jaz sem verižil.
prav je tako. Če bi med vojsko in po v°jski ne bil verižil, bi ne bil nič imel.
Za politično moralo te stranke je značilno, da je zastopnik JDS g. K n e z, ki je bil obsojen v zaporno kazen radi inoke, še danes predsednik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani.
Načelnik te stranke dr. Žerjav je še vedno poverjenik za pravosodje na Slovenskem.
Kdor hoče podpirati politične agro-merkurje in verižnike, naj voli JDS!
Za ljudsko ustavo.
Dr. Korošec predložil ustavni načrt.
Dr. Korošec je. ministrskemu svetu predložil pismeno svoje mnenje o ustroju bodoče ustave. Na podlagi tega mnenja, naj bi bile za vso državo enotno urejene nastopne zadeve:
1. Denar, državna posojila, monopoli, lastnina in uprava prometnih sredstev, ki so važna za celo državo (železnice, plov-stvo, pošta, telegraf, telefon itd.).
2. Obče državljansko, zemljiško^ in strokovno pravo. Civilno-pravdni izvršilni konkurzni red itd., ki se na vse to nanaša ter kazensko pravo kazenski pravdni red.
3. Okvirna zakonodaja:
a) ki se nanaša na stanovsko pravne zadeve (kmetijsko, obrtno-industrijsko, trgovsko (samo stanovske določbe), uradniško, delavsko pravo ter odvetniški, notarski, zdravniški, inžener-ski zakon itd.);
b) glede razmerja države do Cerkve, prosvete, zdravstva, socialne politike;
c) glede organizacije uprave in sodstva.
4. Skupne finance.
Za kritje skupnih državnih stroškov je treba, da ima država poleg svojih dohodkov iz svojih resorov in podjetij (prevoznine železnic, pošte itd., carina, monopoli, pristojbine itd ) pravico uvesti enoten progresiven dohodninski davek.
Službeni jezik naj bi bil v celi kraljevini srbski ali hrvatski in slovenski.
Volivno pravico naj ima vsak "državljan, moškega in ženskega spola, ki je dovršil 21. leto.
Kraljevina SHS naj bo razdeljena v avtonomne pokrajine, v kulturno in gospodarsko enotna ozemlja, ki se naj dele v okrožja in občine, katere so kakor pokrajine pravne osebe po javnem in privatnem značaju.
Pokrajine in okrožja so obenem samoupravne edinice in krajevne edinice za državno pravo, občine so samo samoupravne edinice.
Vsaka pokrajina, okrožje in občina ima svoj zbor (skupščino) oziroma svoj odbor. Pokrajinski in občinski Zbor si izvoli sam svoje predsedstvo.
Pokrajina ima svojo viado, ki jo sestavi predsednik. Pokrajinska vlada je najvišji izvr,sevalni organ pokrajinske samouprave.
Predsednika pokrajinske vlade imenuje vladar na predlog ministrskega sveta izmed treh kandidatov, ki jih je določila iz svoje srede pokrajinska skupščina. Vladar ga istotako razrešuje njegovih dolžnosti.
Predsednik pokrajinske vlade in njeni člani so odgovorni v vseli avtonomnih zadevali pokrajinski skupščini. Predsednik pokrajinske vlade stoji na čelu vse državne uprave v pokrajini. Člani pokrajinske vlade so v tej funkciji odgovorni re-sortnim ministrom, predsednik pokrajinske vlade pa ministrskemu svetu.
Pokrajinska vlada imenuje in odstavlja uradnike v resortih, ki jih sama upravlja. Imenovanja od 6. čin. razreda mora odobriti minister. Premeščanje iz ene v drugo pokrajino smejo ministri izvršiti le v soglasju s pokrajinskimi vladami. Uradniki panog državne uprave, ki niso podrejene pokrajinski vladi, so odgovorni pristojnemu ministru, ki jih tudi nastavlja.
V sporu med različnimi pokrajinskimi vladami kakor tudi v sporih med pokrajinsko in centralno vlado razsoja državno sodišče.
Zakone, ki jih sklene pokrajinska skupščina, predlaga predsednik pokrajinske vlade potom ministrskega sveta vladarju v potrdilo prej, nego se objavijo. Ako se zakon ne potrdi v teku dveh mesecev, pa tudi ne vrne predsedništvu pokrajinske vlade, da bi ga mogla skupščina na novo vzeti v pretres, tedaj mora predsednik pokrajinske vlade, ako ga pokrajinska vlada izrecno pooblasti, ta zakon razglasiti.
Tu je navedenih nekaj glavnih misli ustavnega načrta, kakor si ga predstavlja SLS. Na prvi pogled je jasno, da se zrcali iz njih pravi demokratizem, način, po katerem edino more priti ljudstvo do besede iz izvršvanja svoje volje v splošno korist javnemu življenju.
Zato naj vsakdo, kdor hoče imeti res ljudsko državo, voli jutri ljudsko stranko!
Grda liberalna laž o dr. Gosarju.
Kaj je resnica.
Sedaj pa imam, kakor imajo drugi, ki so bili pametni in so verižili.«
Iz teh besedi jasno sledi, da so se pristaši in ugledni člani JDS pečali in se pečajo z verižništvom.
Jasno je, da taka stranka je in bo ščitila verižnike.
Jasno je, da pljuje v svojo skledo, kdor trpi pod verižniki in voli za stranko verižnikov.
Poročali smo že o grdi laži, ki so jo liberalci spravili v javnost tik pred volitvami. Lažejo, da je bil dr. Gosar v preiskavi radi zločina proti državi, da je njegov mandat neveljaven itd.
Danes priobčuje dr. Gosar sam, ki je medtem vložil tožbo proti obrekovalcem, v »Slovencu« članek, v katerem poroča, kaka je resnica.
97. pešpolk, pri katerem je služil dr. Gosar, se je ob prevratu nahajal globoko notri v južni Rusiji. Moštvo polka je ledaj zahtevalo domov. Plut je kot komandant pclka, za katerega se je postavil sam, spravil polk v Tiraspol na rumunsko mejo, češ da je on že vse ukrenil, da se polk vrne čez Rumunijo v domovino. Plut pa v resnici ni nič ukrenil. Zato je mnogo mož dezertiralo. In ti so prišli prej domov ko ostali.
Nato je moral polk v Odeso. Dr. Gosar piše:
»Prišedši v Odeso, smo izvedeli, da na prevoz v domovino ni miši i t i, pač pa da moramo stopiti v francosko službo, dasi se je prej moštvu zatrjevalo, da ostanemo samo zato skupaj, da se lažje vrnemo v domovino in dasi je srbski vojaški ataše v J a s s y , poznejši vojni minister Hadšič častnikom ustno naročal, naj se polk ne da zvabiti nikamor v službo, češ da
smo že dovolj krvaveli ter je isto še s posebno brzojavko naročil srbskemu podpolkovniku Ži v k o v i č u , katerega je Plut pripeljal k polku in ki se je tudi resno trudil, spraviti moštvo domov.
Moštvo je bilo vsled zahteve, da mora v službo, razočarano ter ni hotelo o tem ničesar slišati.«
Na posvetovanju moštva in oficirjev enega batoljona je Plut vojakom slikal nebesa, če gredo s Francozi. Obljuboval je vsakemu 1000 rubljev na teden, častnikom pa, kolikor hočejo, če se gredo tepst za entento. Temu je dr. Gosar ugovarjal, nakar ga je Plut nahrulil v tistem surovem ionu, ki seva vsak dan iz »Domovine«. Moštvo je dalo prav dr. Gosarju in je izjavilo, da Plutu ne zaupa več.
Medtem so Pluta zaprli radi denarja. Polk pa je iskal v Odesi ladje, da. ga prepelje domov. Toda premoga ni bilo. Medtem so Petljurjevci zasedli Odeso. S temi se je moštvo samo pogodilo na ta način, da polk odda orožje, Ukrajinci pa spravijo polk domov. To so sprejeli tudi častniki, med katerimi, razun dr. Gosarja, tedaj ni bilo nobenega pristaša SLS. Polk se je odpeljal in o Božiču prišel domov.
Plut pa je poročal o tem pozneje vojnemu minsitrstvu. Vojni minister je odstopil spise notranjemu ministru s pripombo, da »zadeva ne spada pred v o j a'-
Posumi številka 60 vi*. NEODVISEN DNEVNIK PossmsEfia šSe^ilk^ vin.
FutSinfgr« ftisCsna o gotovini.
Liubiiana, sobota 27. novembra 1920.
Stev. 270.
Cone po fjošsi: za celo leta . H 8
zn po! Ista . Sl W— za čstnf ista. ii Z r— zn I mssBC. . H V-Za Ljubljana mcsična 7 H
Zn Inozemstva mesečno H IZ —
Mnišfuo in uprsua: Siopitarioua ulico št. 6 Uredn. telefon štev. 50
U>to Ih
Stran 2
»Večerni list«, dne 27. novembra 1920.
Štev. 270.
Hko zmagajo liberalni centralisti, bo siouen-slsi jezik izginil iz uradoo, iz šol in iz jacnega
£iuijessja!
ško oblast, ker gre za bivši avstrijski in ne za srbski polk in da bi bil eventuelno povod za preiskavo proti meni, ako so se ljudje porazgubili ter se niso vrnili domov. Na zahtevo ministrstva za notranje zadeve sem potem celo stvar pojasnil in notranje ministrstvo je zaključilo spis, da je popolnoma jasno, da mene ne zadene radi izgube polkovnega materijala nikaka krivda, pač pa da bi bilo uvesti preiskavo proti Plutu radi poneverbe polkovnega denarja. S to rešitvijo je notranje ministrstvo spise vrnilo vojnemu ministrstvu, da to zasleduje Pluta.
Zame je bila na tej strani stvar končana. Toda Plut je napravil še drugo ovadbo na častniško aproba-tivno komisijo v Ljubljani. Tudi' tej sem zadevo pojasnil in od takrat nisem bil več pozvan na odgovor.
Ker me je Plut okrog 15, januarja 1919 tudi javno napadel v »Slov. Narodu«, sem mu 18. januarja 1919 odgovoril med drugim, da je prikril okrog 60.000 K polkovnega denarja in s pozivom na dolič-nega častnika, ki je hranil tozadevne zapisnike, naj jih v smislu sklepa častniškega zbora predloži vojaški oblasti, kar še je tudi zgodilo. Plut pa me je tožil radi ražljenja časti. Nastopil sem v celoti dokaz resnice ter navedel za svoje trditve priče, ki so moj zagovor v celem obsegu potrdile.
Ko je Plut videl, da je pravda zanj izgubljena, je napravil oktobra lanskega leta proti meni tretjo ovadbo na Dravsko divizijo, kjer trdi, da proces zavlačujem in da on ne more tako dolgo čakati, zato naj vzame vojaška oblast zadevo v svoje roke. (V resnici so bile, razen ene, takrat že vse priče zaslišane.) Podal sem zopet prve dni decembra 1919 obširno poročilo, na podlagi katerega ni zahtevala Dravska divizija nobenih novih pojasnil. Plut je nato meseca a p r ila ali maja 1920 svojo tožbo proti meni umaknil ter plačal mojega zastopnika.
Prvotni spisi, ki jih je notranje mini-sirstvo odstopilo vojnemu ministrstvu z izjavo, da ni nobenega povoda za postopanje proti meni in s predlogom, da se uvede proti Plutu preiskava, so prišli pred
tukajšnje vojaško sodišče, ki je v zadevi proti Plutu zasliševalo priče, (tudi mene so k o t pričo baje enkrat vabili, toda vabila nisem dobil) ter je končno, kolikor mi je znano, meseca oktobra t. 1. spise odstopilo civilnemu državnemu pravdništvu š predlo g o m , da postopa proti Plutu. Ti spisi so prišli na državno pravd-ništvo dne 17. novembra t. 1. od poverjeništva za pravosodje.
Proti meni se ni vršila pri vojaškem kazenskem sodišču nikdar nikaka preiskava in vojaško sodišče tudi ni odposlalo civilnemu državnemu pravdništvu nobenega predloga za postopanje proti meni. T o slednje mi je tudi potrdil preiskovalni sodnik, ki ima v rokah spis o zadevi proti Plutu.
Kako so se mogle na podlagi vsega tega, dasi se nahaja v ravno istih spisih poleg mojih poročil ne le rešitev notranjega ministrstva, da sem popolnoma brez krivde, marveč tudi ves dokazni maierijal, ki sem ga zbral v svoji tiskovni pravdi s Plutom, s pritrdilnimi izjavami vseh mojih prič, brez vsake nove ovadbe uvesti proti meni tik pred volitvami poizvedbe radi oddaje orožja?« Jasno je, da je vse to ogromna liberalna volivna sleparija!
Dr. Gosar zaključuje: »Za sedaj izjavljam samo, da mi še na misel ne pride, skrivati se za amnestijski ukaz, marveč, da prostovoljno odstopim od kandidature oziroma poslanskega mandata, ako mi kdorkoli dokaže, da to moje poročilo le v eni bistvenih točk ni resnično, ali da sem zares zagrešil kakršnikoli zločin nad domovino. Še imamo dovolj poštenih ljudi, da bodo zastopali naš narod v zbornicah, zato se rad umaknem, če mi dokažete krivdo. Trdim pa, da bi moralo veljati isto tudi za tiste, ki me blatijo.
Volivci, storite svojo dolžnost!«
Stvar je jasna.
Liberalna lumparija — tako moramo nazivati to početje — je razkrinkana. Pošteni ljudje, ki Vam je kaj na javnem poštenju, zdrobite jutri to stranko laži in sleparstva!
Taka stranka, ki se poslužuje takega orožja, je sramota za ves slovenski narod!
Begunci!
Čitali smo v časopisih, slišali smo na .shodih, kakšnih sredstev se poslužujejo zastopniki raznih strank, da bi zmagali v tem voliviiem boju, ki je — hvalabogu — v zadnjih zdihljajih. Zmerjajo se in psujejo, da je poštenega človeka sram. Odkrito moramo priznati, da se je v tem voliv-nem boju najdostojneje obnašala SLS. Govorniki na volivnih shodih niso nikogar napadali, nikogar žalili, mirno in samozavestno so razvijali program SLS, ki hoče poslati v ustavotvorno skupščino nesebične, brezmadežne, resne in zrele može, ki so voljni in hočejo, ne le z besedo ampak tudi v dejanju, pomagati uradniku, obrt-
Liheralna korupcija.
Gospodarska komisija nam sporoča z ozirom na včerajšnji članek v »Slov. Narodu«, v katerem se napada kandidat SLS g. Ogrin, da računski uradnik g. Peternel ni v nobenem mesecu prejel nagrade na 20.000 kron, pač pa je pri eni sami reviziji in sicer na Jesenicah rešil za Gospodarsko komisijo okroglo 20.000 kron ali natančno 19.520 kron, ki bi bile drugače ostale v ro-
Slika liberalnega demokrata.
Demokrati, volite lake l.udi!
j v kavarni Luisse. Plut pa je zopet izjavil, da nima polkovnega denarja. Ker je v polkovni blagajni primanjkovalo 160.000 kron, se je zdela stvar poročnikoma tako sumljiva, da sta šla po druge častnike, da bodo priče preiskave. Vsi so se vrnili v kavarno Luisse in tu je Milan Plut potegnil nenadoma iz žepa zavitek in ga izročil poročniku Trohi ter izjavil: »Ta denar še imam, koliko je, ne vem.« — Častniki so našli v zavitku 3500 rubljev. Preiskujoči častniki so nato pozvali Pluta, naj se ne gane iz Odese, ker mu beg prav nič 'ne more koristiti.
Častniški zbor je o tem sestavil zapisnik. Drugi dan se je izrekel nad jugoslovanskim mučenikom Plutom zapor. Ta okolnost je imela na patriota Pluta čudežen učinek. On, ki je štirikrat javno izjavil, da nima nič polkovnega denarja v rokah, je naenkrat izročil iz svojih rok znesek 50.000 kron in priznal, da je ta denar last polka, To se je zgodilo 9. decembra 1918 v Odesi, Naslednjega dne, to je 10. decembra je izdal polkovnik Živkovič sledeče reservatno povelje: »Na podlagi zapisnika z dne 8. decembra 1918 odobravam, da se obdrži nadporočnik Milan Plut v zaporu pri polku. Častnike in moštvo pa obvezujem, da mu garantirajo osebno var-
niku, kmetu, delavcu, vsem stanovom, ter streti koristoslovce, sebičneže: pijavke in izdajalce našega naroda.
Begunci! Pokažimo, da obsojamo bratomorni boj, da obsojamo hinavščino, brez-značajnost, pobalinstvo in nesramnost, strnimo se po vzgledu naših trpečih bratov v zasedenem ozemlju, v eno samo stranko in oddajmo jutri svoje glasove za kandidate SLS.
V Ljubljani, dne 27. nov. 1920.
Primorski begunci.
(Sledi 42 podpisov.)
kali liberalnega učitelja — JDSarja, za kar je pa prejel le pripadojoče mu potne stroške in dijete. Na podoben način so seveda izmišljene in zlagane tudi vse druge trditve v »Siov. Narodu«, o čemer pa bo objavila Gospodarska komisija še obširnejše poročiio, ki pa bo raznim liberalnim veljakom zelo neljubo, za kar se naj pozneje zahvalijo izzivanju »Slov. Naroda«.
Ob prevratu je bil 97. tržaški polk severno od Črnega morja, popolnoma osamljen. Pretila mu je lakota in nevarnost, da jih zajamejo boljševiki. Na čelu polka pa je stal Milan Plut, sedaj urednik »Jutra«, ki je na zvijačen način znal pridobiti trenutno zaupanje vojaštva ter priti tako začasno do poveljstva. Plutove sleparije ob tej priliki, ko je pretil našim slov. vojakom pogin, nam pa opisujejo vojaki, ki so bili tedaj pri 97. polku, tako-le:
Milan Plut je ponoči in podnevi govoril o Jugoslaviji in o njeni veličini. Nesebično je treba zanjo delati in njej vse žrtvovati.« V žepu pa je nosil več kot 100.000 K, ki jili je prejel za polkovno blagajno od prodanega blaga. Glasom pobotnice z dne 7. novembra 1918 je prejel namreč za blagajno znesek 42.154 kron, glasom pobotnice z dne 7. avgusta 1918 za prodane ovce znesek 112.309 kron, glasom pobotnice z dne 8 novembra 1918 je prejel za deske,
ki jih je prodal ukrajinskim Židom, 20.000 kron, torej skupaj 174.463 kron. Polk je hotel domov, ker so slovenski fantje dovolj krvaveli po celem svetu za tuje koristi. Ker se je bližala lakota, je bilo treba napeti vse sile, da se vrnejo na' slovensko zemljo. Nadporočnika Pluta so poslali v Odeso, da napravi v Jugoslavijo pot. Z več kot 100.000 kron v žepu je zahteval še 1000 kron za pot, češ da nima več denarja. Ko se je vrnil iz Odese, je moral zopet na pot: takrat v Jassy. In zopet je kričal, da rabi 500 kron za pot, ker nima nič; denarja.
Proviantni nadporočnik pešpolka Pro-haszka in računski častnik Petrič sta slutila, da skriva jugoslovanski patriot Plut večje vsote polkovnega denarja pri sebi, Plut pa je odločno izjavil, da nima nič polkovnega denarja. V blagajniških knjigah pa niso bile vpisane vsote, ki jih je Plut sprejel. Poročnika Jurin in Troha sta šla k patriotu Plutu v Odeso in ga našla
nost. Kaj se naj zgodi nadalje, o tem bo odločeval častniški zbor, katerega sklicujem za danes na večer ob 5. uri popoldne v polkovni pisarni.«	_	•tt-
Še isti dan popoldne so pripeljali nadporočnika Pluta iz zapora pred častnisk' zbor in pozvali, naj pojasni zadevo s pO' kovnim denarjem. Jecljaje je priznal, Q je bil zadnje dni nervozen. Imel je Prl sebi tudi lastni denar in se bal, da bi mu tega ne verjeli.
Na podlagi tega zagovora je častniški zbor sklenil, da je treba Pluta obdržatise nadalje v zaporu in stvar naprej raziš o-vati,	1	,
Toda Plut je pobegnil iz zaP°J?.,tD pribežal v Slovenijo. Tukaj je postal M*a Plut urednik demokratskega lista »Do®° vine« in danes sedi mesto v zaporu v ore ništvu Žerjavovega lista »Jutro«.
Slika človeka, ki gromadi v^ in »Domovini« laž za lažjo proti SL5 njenemu kandidatu dr. Gosarju, je P° polna.
In laki ljudje kradejo čast P°^eI1y ljudem! ki delajo nesebično za slovens ljudstvo.
JDS!
Kdor je kradel in defravdiral, naj
voli
Kakšne laži še?
Demokratski listi si izmišljujejo o naših kandidatih vedno nove laži. Stavili bi, da bodo jutri celo poročali, da so dr. Golarja ukienili v verige, da ga peljejo na vislice ali da je že pokopan za Sv. Krištofom.
Somišljeniki! Skrinjica SLS v Ljubljani je na drugem
mestu. Vrzite krogljico v drugo skrinjico!
Volivci! Somišljeniki SLS v Ljubljani.
V nedeljo dne 28. novembra volite vsi Slovensko Ljudsko Stranko. Omahljivce pripeljite s seboj!
Predno boste volili, pridite v volivno pisarno naše stranke Vašega okraja!
Naše volivne pisarne bodo poslovale v nedeljo 28. novembra 1920:
Volišče Mestni dom: v Krekovi prosveti v Alojzijevišču, Poljanska c,
Volišče I. in II. v šentjakobski šoli:
Šentjakobska Prosveta, Florjanska ulica.
Volišče na deški šoli na Cojzovi cesti:
v h iši g. Mejača, Krakovska ulica 5.
Volišči v obrtni šoli in v državni realki: v kleti prvega ljuljanskega delavskega konzumnega društva, Kongresni trg 2.
Volišče v prvi državni gimnaziji; V
prodajalni Jugoslovanske bukvam e na Gosposvetski cesti št. 10,
Volišče na sodišču: Pražakova ul, 3.
Volišče na državnem učiteljišču: Rokodelski dom.
Volišče na šoli na Ledini: Rokodelski dom.
Volišče na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti: V h i š i g.L ovro Kolnika na Dolenjski cesti 17.
Volišče v ubožnici na Japljevi cesti:
V hiši g, Antona Kluna, Mohoriče-
va ulica 13.
Volišče v Sp. šiški:; prostori šišenske »Prosvete«, Reininghaus.
Tajništvo bo poslovalo v Jugoslovanski tiskarni II, nadstropje od ^7. ure zjutraj do 7. ure zvečer.
Volivci SLS v Ljubljani!
Volivno krogljico izpustite v drugo skrinjico! Pazite, da se nc boste zmotili!
Vsi na plan, da bomo tudi v Ljubljani sijajno zmagali!
Slovenska Ljudska Stranka.
-	—---■----------r  ------------
Ljubljanske nov:ce.
lj Shod somišljenikov SLS za Šentpe-terski okraj se vrši danes zvečer ob pol osmi uri v prostorih Prosvetnega društva. Udeležite se tega shoda v obilnem številu, da se zgovorimo o vseh podrobnostih za vblitev.
lj Jutri zvečer vsi v Ljudski dom k prireditvi Šentpeterskega prosvetnega društva. Na programu je: Medvedova deklamacija: Na materinem grobu in narodna igra »Stari in mladi«. Tam se bo tudi izvedel izid volitev. Predprodaja vstopnic v nedeljo v Šentpeterski prosveti. Večerna blagajna se odpre ob 6. uri zvečer.
lj Nesreča s samokresom. Včeraj zju-
traj je v delavnici elektr. cest. železni s samokresom po nesreči obstrelil r« ' nekega M. L. Na srečo je poškodba la*1 in se nahaja L. v bolnici.
Ljubljanskim hišnih posestnikom!
Čudimo se, da se je dičnemu PrefStL niku, našega stanovskega društva g- *T. Frelihu tako mudilo z izjavo v današD)fs »Jutru«, da društvo ni v nobeni zvez*|,j tozadevnim oklicem hišnih posestnikovi očita liberalni stranki laž in farbarijo. dalje časa opazujemo, da plove naš sta* sta po dolgem kolebanju v varen Pr,S!C JDS, kjer upa dobiti čim dobičkanoso®! g zatočišče. Ni mu bilo dovolj, da ga je v smrtni uri sprejela v svoje načels* ' hotel je celo po naših hrbtih priti celo kandidata te vnete zagovornice mmr skih, bankirskih in verižniških int In kdo je ta naš dični predsednik, a tako vneto poteguje za JDS? Oni ■ je sta: vedno v uredništvu »Slovenca« r, ranjkem Štefetu ter mu jokaje zatfjeV' da je zvest pristaš SLS — šlo mu je 0®^ reč za stanovanje v deželni bolnišnici oni mož, ki je na javnih prostorih pre^'r^ »Slovenca«, da bi ga videli pristaši SLS '' bil je namreč v službi bivšega deželne® odbora — oni mož, katerega smo slišal*s leta 1919. vpiti proti dr. Tavčarju kot liki lenobi, ki nima smisla za naprej L,ubljane, v sled česar so ga tedaj nap a® liberalni listi kot abderita, nemoralo^, človeka Njegovi nastopi na občnih zbo^ proti dr. Tavčarju in njegovemu najeJ®116 mu uradu so nam v živem spominu.
Povemo temu gospodu na uho, da ^ nam znana pota v Belgrad, kamor se ' vozii ne ladi naših koristi, temveč v devi milijonarjev, da jih reši Gosarjev* klešč. Ne pozabimo tudi, da je to oni H*® j ki je na zadnjem občnem zboru zagovaf) verižnike, ki so prifb do hiš, katere sin0 sezidali z lastnim tiedenjem, katere pa bili primorani piodati špekulantom. ^ govo delovanje v stanovanjskem uradi1 1 znano celi 1 tubljani, šepeče se o nrl^rS1, čem, vsega srcer ne moremo verjeti. K11" čije s hišami in provizije mu donašajo novce, če je to primerno, naj sodijo h,s posestniki.
Vprašamo ga javno, zakaj kot načelstva I leralne stranke ni storil nlC . sar, da bi načelnik te stranke dr. Kuk<>v kot minister za socialno skrb izdal Pr^ vičnejšo stanova.	naredbo,	če	ic
stranka res zagovornica hišnih interesO kakor se sedaj pred volitvami hlini. " * lfta je že Kt.-kovec v vladi v Belgradu,^ dr. Ravnihar v Liubljani, in kaj sta s^°fl
za nas hišne posestnike?
Ju;
G. predsednik, predno ste podali tru« izjavo, bi raje ovrgli ona dejstvi jih navaja nas oklic, tako vam pa po Ej., vici očitamo, da ste se prodali JDS, ^
razumljivo nam je, zakaj odrekate ^ hišnim posestnikom pravico, da bi odkr ne povedali javnosti, da se ne damo_ rali s Irazami liberalnih mogotcev, ki 1 jo smisel za nas '.e pred volitvami.
Vprašamo končno odbor društva ‘fS posestnikov, v koliko je sodeloval pri , akciii za faiitno lrbntlno stranko. Za mo v resnost odbora, da ne bo dop115 da bi stanovsko društvo delalo politik0-Spoštovanemu predsedniku kliče111^ Na delo za hišne posestnike, interese 3 vokatov pa prepustite njim samim!
VcJ-lni odbor
ljubljanski)! I’šnih posestnik°^
Odgovorni urednik Jože Rutar.
Izdajatelj konzorcij »Večernega lista*-Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljub'*
na1”