riška Domovina ERIG/I IH—HOJUJE SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 63 CLEVELAND 8, 0., TUESDAY MORNING, MARCH 16, 1948 LETO L. - VOL. L ■■»SK!*"* Premogarji in mesarji so odšli na Slavko ŠE 0 MISIJONU V BORŠTU. — Pisali smo, kako so pred Novim letom komunistf motili misijon v Borštu pri Trstu in dokazovali, koliko jim je za versko svobodo. Za poznanje razmer se nam zdi umestno, da ponatisnemo, kar piše dopisnik iz tega kraja v tržaškem verskem lističu “Tednu”: Brali smo v Tednu, kako je bilo z misijonom v Borštu. Naši domači brezbožniki so pokazali, kaj mislijo in kaj znajo. Pripomniti pa moramo še to in ono, da bodo tudi bolj oddaljeni bralci Tedna videli, s kom imamo opravka. Predvsem pribijemo, da je bila demonstracija pripravljena. Storilci niso bili morda pijani, ampak trezni. Kar so napravili, so torej napravili po načrtu in pri polni zavesti. Delali so to, česar so se v svojih organizacijah učili. Učili so se sovraštva proti veri in duhovščini in so ga ob ti priliki pokazali v dejanju. Ker so nekatera dobra dekleta iz oddaljenih Mačkolj šla tisti večer v Boršt k pridigi, so se v Boljuncu neki fantje med-seboj spodbujali: “Tecimo za Mačkoljankami, jih bomo stolkli!” Eden glavnih kolovodij je v Boljuncu govoril: “Boste videli, kaj bo v Borštu čez eno uro!” Napad na misijon so pripravljali že od vsega početka. To vi- i Dosebno iz-* na vse načine očrniti pred ljudstvom. Trosili ho n. pr. med ljudi, da je pridigar rekel, naj bi atomska bomba pokončala ves Breg. Kdor je bil pri govorih v cerkvi, ve dobro, da pridigar ni rekel takih gorostasnosti. Temu obrekovanju so verjeli samo taki sprijeni ljudje, ki so vedno pripravljeni verjeti vse slabo o duhovnikih. še bolj debela je bila tista, da je bil misijonar domobranec in da je ljudi mučil in ubijal. Da bi to laž bolj utrdili, so brezbožniki najeli nekega fanta, ki naj bi služil kot priča in očividec. To obrekovanje so deli v časopis, ki ne zna ločiti laži od resnice. Isti list je trdil, da je pridigar v svojih govorih “žalil mladino.” Kar je bilo pametnih faritov in deklet v cerkvi, vsi vedo, da to ni res. Sram nas je bilo stare Brežane, da je ta mladina vpila in pela v tujem jeziku, po našem slovenskem Borštu. Zdaj smo spoznali na lastna ušesa, da ta stranka ni narodna pa naj se še toliko hlini; saj tudi pravi, da "ni pro. ti veri,” pa smo le videli, da je. Spominjamo se ob ti priložnosti, kako so tudi črni fašisti nekoč napadali In motili slovenske misijone na Primorskem, n. pr. na Opčinah leta 1922. Zato bomo za danes zaključili z besedami modrega kmečkega moža: ivobodo kate- Nad 100,00 mesarjev, ki so člani (10, jezaslavkalo Chicago. — Ob 12:01 danes zjutraj je odšlo na stavko 100,-000 mesarjev, ki so člani CIO unije. Stavka je po vsej deželi pri 133 klavnicah. Predsednik Truman se je trudil, da bi preprečil stavko s tem, da je ponudil posredovanje med unijo in klavniškimi družbami. Toda stavke ni mogel več ustaviti. Glavne prizadete klavnice so: Wilson, Armour, Swift, Cudahy ter Morrell & Co. Nesporazum med unijo in družbami je zaradi mezde.. Unija je sprva zahtevala 29 centov več na uro, potem se je vdala za 19 centov. Družbe so ponudile 9 centov na uro, kot so dobili zadnji mesec mesarji, ki so člani AFL. Kot naznanja poljedelski urad bo dovolj mesa vsaj do prvega tedna v aprilu, potem Vet kol 200,00(1 premogarjev je že pustilo delo DR. KREK JE GOVORIL V NEDELJO V STRABANE V svojem govoru je dr. Krek ostro kritiziral izseljeniško politiko v Avstriji. Gvoril je za rešitev družin, bolnikov in invalidov. Pozival je vse Slovence v skupno akcijo za naselitev beguncev. Poudarjal je, da je jSknnoč nujna, sicer bodo begunci pomrli v zapuščenosti, ki traja že tri leta. Smrt v domovini— Anton Hosta iz West Parka je prejel žalostno vest iz domovine, da ipu je v vasi Imenje, iupnija Št. Jernej, umrl brat Jože Hosta. Naj mu bo lahka Pittsburgh,—V okrajih mehkega premoga je včeraj pustilo delo več kot 200,000 premogarjev V izahtevi predsednika unije, John L. Lewisa, za pokojnino. Delo so pustili premogarji v Pennsylvaniji, West Virginiji in Kentucky, Ohio, Illinois, Indiana, Alabama, Virginia. To ni stavka, ampak samo protest proti premogarskim družbam, ki se ne podajo Lew-isu radi plačevanja pokojnine. Lewis zahteva $100 mesečne pokojnine za vsakega premo-garja, ki je star 60 let in ki je delal 20 let v premogovnikih. Premogarske družbe pa pravijo, da sklad ni dovolj močan za izplačevanje tak« pokojnine. To’ bi šlo namreč iz sklada, v katerega plačujejo družbe po 10 centov od nakopane tone premoga in kateri, sklad je že la sovjetska imperialistična po- V Strabane, Pa. je v nedeljo 14. marca dr. Miha Krek govoril predvsem o nujni potrebi hitre preselitve beguncev iz Italije, Avstrije in Nemčije ter o težavah, ki so s tem združene. ža vsaj v začetku leta 1946 je Hja ima sama nad 2 milijona postajalo vse jasneje, da bo ime- brezposelnih ljudi in smatra be- gunce vobče za nepotrebno odvi- vojna politika vendar kolikor to- šno breme. Italijani so po tradi- liko stalne sadove. Videti je bilo, da bodo dežele srednje in jugovzhodne Evrope za več let ostale pod okupacijo komunistične diktature. Zato smo morali računa- ciji še posebno nerazpoloženi na-pram Slovencem, Titova vlada neprestano pritiska na Italijo in uporablja vsa sredstva, da bi italijansko vlado prisilila k nepri- ti, da se begunci ne bodo mogli jetnim nečloveškim odredbam se pa ne ve, kako bo. ako bo narasel na $30,000,000. Pogaja-stavka trajala naprej. Inja so se vršila že dlje časa in -------o----— ker ni prišlo do sporazuma, je MILLER IN LAUSCHE r«1™ sP°ročil vsem uniiam- , kako stvar stoji. Premogarji Iz Marshallovega programa bo zrasla stalna zveza Evropo Tako je govoril minister Bevin na konferenci 16 evropskih držav Pariz. — Včeraj so začeli tukaj s konferenco zastopniki 16 evropskih držav, ki so prijavile sodelovanje pri Marshallovem programu. Angleški zunanji minister Bevin je poudarjal, da se bo iz Marshallovega programa porodila stalna unija evropskih držav, ki bo delovala tudi potem, ko bo nehal Marshallov program. Bevin ni poudarjal trenja med vzhodom in zapadom, poudarjal SENATOR TAFT JE UŠEL POŠKODBI Z LETALOM Vassalboro, Me. — Senatorja Taft in Brewster sta se vozila z letalom preko države Maine, ko pa je potrebo sodelovanja zapadi je motor naenkrat odnehal. Pilot ne bi dali denarja za Marshallov nih evropskih držav, ki hočejo še ostati demokratske in ki hočejo ohraniti svojo neodvisnost. Bevin je tudi svetoval, da se vključi v ta program za obnovitev Evrope tudi zapadno Nemčijo. Francoski zunanji minister Bidault je govoril zbornici, da kar je še ostalo danes od evrop: skih držav, ki so še samostojne, je samo teh 16 držav, katerih zastopniki so zbrani tukaj na konferenci. Na konferenco bo dospel tudi zastopnik Nemčije iž francoske okupacijske cone. Politikarji ne bodo začeli vojne Nekdo je zapisal modre besede, da se ni treba bati. da bi politikarji začeli vojno, pa naj vpijejo kolikor hočejo, da smo ie v, vojnem metežu. Kadar bodo militaristi v Moskvi, Londonu, Parizu in Washingtom videli, da so pripravljeni, ta-tfkit bo počilo, prej pa ne. Mislimo, da nekako tako tudi bo. vrniti domov, ampak bodo morali misliti na začasno zaposlitev in naselitev izven domovine. Zato smo že takrat iskali možnosti naselitev slovenske skupine beguncev. Takoj po prvih podatkih je bilo jasno, da bo v Evropi moglo ostati le prav malo število naših ljudi. Na zaposlitev v Veliki Britaniji takrat ni bilo misliti. Britanski dominijoni so izjavljali, da morajo predvsem poskrbetiza namestitev in zaposlitev vračajočih se svojih v«ja- proti beguncem. Komunistična stranka je v Italiji močna. Naši titovci in italijanski komunisti delajo roka v roki. Begunci se za to v Italiji počutijo v vedno večji nevarnosti. Politična kriza in notranja napetost, ki je v Italiji prav sedaj na višku, še povečuje ta strah, Pričakujemo in apeliramo na vlado USZ’ in Velike Britanije, da v nobenem slučaju beguncev Razne drobne novice h Clevelanda in to okolice rodna gruda, preostalim sožalje. la H. obletnico— V sredo ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za po- kojno Gertrude Možina v spo- IjP nin 14. obletnice njere smrti. taroka— Mr. in Mrs. Antor, Mramor iz 6422 Spilker Ave. naznanjata, da se je zaročila njiju hčer- m ka Mary z Mr. Frankom J. Ko- ;ec, sinom Mr. in Mrs. Frank Kosec iiz 6722 Edna Ave. Vu bolniški postelji— Frank Marn iz 640 E. 136. St. - M ie nahaja na bolniški postelji in sicer je doma pod zdravni- ško osknbo. Prijatelji ga lahko obiščejo. Rev. Jenko dospel— 4.; Iz Italije je dospel Rev. Alojzij Jenko, bivši kaplan v Preserju. Nahaja se pri teti v Long Tsland, N. Y. Naroča pozdrave vsem Presercem in 'se jim zahvaljuje za vso pomoč, ki so mu jo dajali v begunstvu. V bolnišnici— Ivan Jontez iz 1107 E. 74. St. in pravočasno TTl ‘ Kindicfata ik urad ohijskega guvernerji, jRay1 T,- Miller ir] Frank J. Lausche sta včeraj odšla v razne okraje po državi na agitacijo. Razume se, da sta šla vsak na svojo stran. Miller bo 's tem obhodil vseh 88 okrajev po državi in bo v sredo odprl v Columbusu svoj glavni kampanjski stan. Lausche pa pravi, da bo vodil kampanjo samo v kakih 14 okrajih, kjer bo iskal podporo neodvisnih glasov. sploh na delo nišo 511 včeraj Unija ima pogodbo s premo-garakimi družbami še (to 30, junija. Toda v pbgodbi je točka, da premogarji delajo, ‘“dokler so voljni in zmožni” Najbolj so prizadete jeklarne, ki nimajo dosti premoga v zalogi. Nekatere bodo morale kmalu zapreti, če ne bodo šli premogarji kmalu nazaj. Senator Taft misli, da ne bo vojne, ako bo vsak ostal pri svojem Augusta, Me. — Tukaj je bil ohijski senator Taft, ki je rekel, da ne ve vzroka, zakaj je toliko1 vojne histerije, ko ni povoda za to. Ako stojimo tik pred vojno, je tako spretno manevriral z letalom, da je z njim pristal na ledu reke Kennebec. Letalo se je nekaj poškodovalo, senatorja .in pilot so ostali pa popolnoma nepoškodovani. Motor v letalu je nehal delovati 5 minut zatem, ko se je dvignilo z letališča v Augusta, Maine, • Češki delegat »e ne bo umaknil novemu Zed. države bodo podprle zahtevo, da pride zadeva Rusije pred koncil New York. — Iz zanesljivih virov se poroča, da bodo Zed. države podprle zahtevo vlade republike čile, da koncil Zveze narodov preišče, v koliko je Rusija načrt, je rekel Taft, ker Bi ga nam vzeli Rusi. Kar se tiče češke; je prišla pod rusko sfero takrat, ko je bila ustavljena armada ameriškega generala Pattona tik pred Prago, je rekel Taft. Isto je l?ilo z Berlinom. “Sploh smo pa mi (Roosevelt) dali vse te koncesije Rusom že na konferenci na Jalti,” je rekel Taft. “Rusi zdaj ne jemlje, jo drugega kot to, kar smo jim mi že na Jalti dovolili. Seveda, ako bodo šli pa preko tiste črte, ali ako bi šli mi preko tistega, Truman bo zahteval obvezno vojaško službo New York. — češka komuni-' manipulirala prevzem češke vla-stična vlada je imenovala Vladi- de po komunistih. Jutri opoldne bo predsednik Truman govoril obema zbornicama kongreaa. Vsebina poslanice ie pi znana, toda v Washingtonu se govori, da bo predsednik a» hteval od kongresa obvezno vojaško službo in vojaško pomoč zapadni Evropi. Predsednik bo predočil kongresu, da je taka edicija potrebna, ako hočemo ustaviti pohod komunizma čez ves Svet. hočejo po vojni preseliti in na novo urediti svoje življenje na kakem novem kraju britanskega imperija. Zato niso vse te dežele mogle dati nobenih obljub glede sprejemanja naših beguncev. Obrnili smo se, je rekel dr. Krek, na zastopnike vseh drugih držav, ki prihajajo v poštev, posebno na južno ameriške države. USA je imela svoje meje za begunce zaprte, kakor jih ima še danes. Koncem leta 1946 je predsednik republike Argentine, general Peron, obljubil našemu zastopniku Rev. Janezu Hladniku, da bo ta država sprejela 10,- 000 slovenskih beguncev, ne da bi pri tem stavila kake posebne pogoje glede izvežfbanosti, starosti in podobnih okolnosti. Daši smo takoj začeli delati za to, da se ta velikodušna obljuba izvrši, so razne administrativne in transportne težave preselitev celo leto 1947 bistveno ovirale. Le malo število beguncev iz Italije je koncem leta 1947 prispelo Argentino kot svoje zatočišče. Kot večinoma povsod drugod 1 vlada tudi v Argentini sedaj ve. liko pomanjkanje stanovanj. Priložnosti zaposlitve v raznih po- klicih, posebno pri praktičnih dinjstvu in rudarstvu. Nekaj jih ročnih delih pa je veliko. Slo- je pomično odšlo iz Nemčije v venski begunci, ki so tje doslej prišli, večinoma niso imeli po- mirja Houdeka za delegata pft' Zvezi narodov, ki naj bi nadomestil upornega delegata dr. Pa paneka, ki je izjavil, da ne bo pokoren novi vladi. Toda Papanek je izjavil, da ne bo izročil urada novemu delegatu, dokler mu predsednik Beneš tega ne ukaže. -------------o------ DAJ BUT. DAJ ORU »0100 BUT. DAJ »BOA WOM si Hotnuor * untt Rusija se bo temu gotovo z vso močjo uprla, toda če 7 članov koncila glasuje za tq»bo prišla ta zadeva na dnevni red in v debato. Rusija tega ne more preprečiti z vetiranjem. Ameriška delegacija še ni izjavila, če bo podpirala pri koncilu to ali ono akcijo. Zaenkrat je samo za to, da pride zadeva na dnevni red. Begunci iz Češke tri jo, da Masaryk ni šel sam v smrt, da je bO ubit Hof, Nemčija. — Čehi, ki beže iz domovine v sosedno Nemčijo,8ebnlh te4kož Prl iskaniu zaP°' pripovedujejo, da se vrši ob me- s^ve’ P®£ Pa 80 družine zelo ji pravcati lov za begunci. Stra- težko na8,e stanovanje. Ta skrb , že komunistične češke države vsak ^an ve^a> ko prihajajo kar smo že dovolili Rusom, potem skušajo preprečiti ljudem, da bi tj® novi transporti, bo pa vojna. Po mojem mnenju bgja]; ^ mej0- V letošnjem letu so transporti pa Rusija ne bo izzvala vojne s ( streljanje ob meji je slišati pogostoješi in številnejši. IRO tem, da bi hotela Več, kot kar smo no- in dan na feški.strani, pra-1 je letos uspela, da ima več trans-ji že prej obljubili dati.” vij0 Kijub strajj pa gg mnogim j portnih sredstev in posebno smo posreči, da zbeže v Nemčijo v hvaležni republiki Argentini, ki ameriško cono. Med begunci je je nekaj naših ljudi prepeljala bil tudi en češki general. Ina svoj račun oziroma v svoji Na vlaku, ki je dospel v to me- režiji, sto, je bilo 137 beguncev iz češke. Ti pripovedujejo, da je na sto tisoče Čehov, ki bi radi bežali iz dežele, če bi mogli. Večinoma vsi so mnenja, da češki zunanji minister Masaryk ni izvršil samomora, da ni skočil skozi okno, ampak so ga pahnili. > preselitev beguncev vsaj sistematično pripravjlati in jo podpirati, je bilo vsako tako delo za one naše ljudi, ki imajo začasno zatočišče v Avstriji in Nemčiji, še mnogo težje. Z Nemčijo, ki je bila pod striktnim vojaškim režimom, dolgo ni bilo mogoče dobiti zvez. Naših ljudi je tam razmeroma malo, okoli 2,000, in so v manjših skupinah porazdeljeni po taboriščih raznih narodnosti. Vojaška uprava ni podpirala zasebne izseljeniške akcije beguncev in v velikih primerih je takim poskusom celo nasprotovala. Mi smo sicer za Argentino prijavili vse ljudi, ki so nam javili svoje želje in naslove, a do dejanske preselitve ni moglo priti ker v Nemčiji ni bilo diplomatskih in konzularnih zastopnikov Argentine in ker Argentina ni sklenila z IRO pogodbe o imigraciji, kakor so to storile nekatere druge države. Med tem se je pojavila koncem lanskega leta in letos hvale-vredna iniciativa britanskih oblastev samih, ki so sprejele na delo v Angliji med drugimi tudi kakih 300 Slovencev, ki so zaposleni tam v kmetijstvu, gospo- fMtflJUJMU WIWIflF Prva obletnica— Jutri ob 7:46 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Frank Kapla v spomin prve obletnice njegove smrti. Rojenice— Rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Louis Prise! Jr., 16319 Arcade Ave., ter jim prinesle kepkega sinčka v Glenville bolnišnici na 13. marca. Vse je zdravo in veselo. Materino dekliško ime je bilo Pauline Babič. Čestitke' Taft je rekel, da je Marshallov načrt zelo koristen, da se ustavi nadaljno prodiranje komunizma preko dovoljene črte. Stalin bo zahteval od Turčije pogodbo London. — Nepotrjena ve?t iz Ankare, Turčije, poroča, da bo Rusija predlagala. Turčiji prav tako pogodbo, kakor jo je “predlagal” Stalin Finski. Mislim, da danes, ko tu zborujemo, uživa argentinsko gostoljubnost, ali pa so deloma na potovanju tje, že nad 1200 slovenskih beguncev. Vsi ti so se tje preselili iz Italije. Stanje v taboriščih in drugod med begunci v Italiji je vedno bolj kritično. Ita- Francijo in Belgijo. Oni v Angliji se pohvalijo, da so življenski pogoji dokaj ugodni. Največje skrbi nam prizadevajo begunci, ki so v Avstriji. Tam so izpostavljeni najmučnej-šim šikanam. Taborišča Slovencev so v glavnem v britanski coni blizu jugoslovanske meje. Titovi organi imajo obilo priložnosti, da neprestano izmišljajo no. ve intrige in lažne obtožbe proti beguncem. Begunci so po teh obtožbah krivi vseh nemirov in nerednosti na avstrijsko jugoslovanski meji. Ker se begunci nočejo in ne morejo vračati nazaj domov, so vsi voditelji, vse vidnejše osebnosti, vsi aktivni ljudje med begunci pod stalnimi tažnjivimi obtožbami titovskih oblasti, da agitirajo proti repa-(DtU* n t. strmi) DEPUTACIJA LIGE BO ODŠLA V WASHINGTON Nocoj odide v Washington deputed ja Lige katoliških Slovencev, ki bo nesla senatorjem in poslancem memorandum Lige, ki apelira na kongres, da čim prej sprejme postavo ea naselitev beguncev v Zed. državah. V deputaciji so štirje in sicer Rev. Matt Butala iz Jolieta, predsednik Lige, iz Clevelanda pa: Anton Grdina, Matt F. Intihar in Frank Mervar. Deputed j a ima izposlovano avdijenco pri sledečih senatorjih in poslancih iz Illinois in Ohio: Taft. Bricker, Vandenberg, Barkley, Connally, Eaton, Lodge, Vorys, Thomas, Gordon in Bolton. Na Švedskem bodo začeli kampanjo proti rdečim Stockholm. — Dogodki na Češkem in Finskem je spravil na noge elemente, ki so proti kopiu-nistom. Zlasti je pozorna socialna demokratska stranka, ki je najmočnejša na švedskem. Ta namerava vprizoriti od 1. do 26. aprila splošno kampanjo proti komunistom. Vpreženo bo časopisje, radio, predavanja in drugo. Premier Erlander je izjavil; “Mi se bomo borili proti komunistom z demokratskimi metodami]” AWHRTSKA DOMOVINA, MARCH 16, 1948 2® Am Ameriška Pomovim « Mi: If IC-Zlli-HOMI (JAMES DEBEVEC, Editor) MU 1117 St Clnir At#. HEndmon 0628 Cl.ToUnd 1, OUo Published daily except Saturdays, Sunday« and Holidays NAROCMNA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za S mesece $3.50.______ ministrov v Londonu se je končala, ne da bi Sovjetska zveza v tem pogledu kaj dosegla. (Konec jutri) BESEDA IZ NARODA niiiiniminiiiinHi'ininwiimninumm MM MARCH *** »»»*»** I 2 S 4 S « 7 I » W N n ■$ M 15 M 17 » » » 21 22 23 24 25 2* 27 2« 29 30 3t SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. Nekaj važnih podatkov glede zamrznjenega denarja na nekdanji slovenski banki The North American Trust Company Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Olfiet at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. *83 No. 53 Tues., March 16, 1948 Potiskanje Sovjetov na zapad Naglo izbrisanje Čehoslovaške iz seznama svobodnih narodov po komunistih je najbolj dramatična zmaga, ki jo ima dosedaj zaznamovati zunanja politika Sovjetske zveze. Moskva je zdaj odstranila zadnjo trdnjavo parlamentarne svobode v Srednji Evropi, izvojevala pa je še večjo zmago z razstrelbo zadnjega mostu, preko katerega bi se čutil vpliv programa za obnovo Evrope v satelitskih državah novega sovjetskega imperija. Poleg tega pa je razumljivo, da bodo po tem komunističnemu uspehu v Pragi dobili komunisti pogum za nove poteze drugod, za poteze, ki so že dolgo v načrtih, pa so bile iz tega ali onega vzroka vedno odlagane. Ampak uspehi rodijo uspehe. Finska danes že čuti posledice razvojev v Čehoslovaški. Vzroki, ki so privedli štirinajst članov Politbiroja v Kremlinu, da so spravili v pogon mašinerijo, ki je privedla do padca Čehoslovaške, so važni. Prvi in glavni vzrok — z vidika Moskve — je bil, da se odstrani Češkoslovaško kot zgled demokracije v komunističnem imperiju Centralne Evrope. Čehoslovaška parlamentarna vlada in njena politična demokracija je "bila vedno nevarna ruskim komunistom, zdaj pa, ko je pričel Program za obnovo Evrope-dobivati svojo obliko, je bila dvakrat nevarna. V Čehoslovaški namreč ni sovjetski vojaških čet in poleg tega ima dežela na svoji zapadni meji okno, skozi katero vidi v cono Zed. držav v Nemčiji. Čehoslovaška se je pokorila moskovskemu ukazu ter .^mla i7vftn Marshallovegamačeta.. Svoio industrijsko produkcijo je uredila tako, da bi bila slednja v pomoč majajoči ,se sovjetski ekonomiji, toda vse to ni bito dovolj. Tukaj, so razmišljali ruski komunisti, je dežela, ki ima skoro prav tako močne vezi z zapadnimi državami in Zed. državami, kakor s sovjetsko konfederacijo držav. Tukaj je dežela, kjer je svoboda informacij tako neomejena, da bi bile podrobnosti evropskega programa za obnovo v podrobnostih znane vsem njenim sosedom na vzhodu. Tukaj je dežela, kjer bi bile stranke narodnih socialistov in socialnih demokratov ojačene po uspehih evropskega programa za obnovo, in angleški socialisti bi še bolj pritegnili Čehoslovaško k Zvezi zapadnih držav. Komunisti pa so, naravno, vedno nameravali spraviti Čehoslovaško v vrsto satelitskih držav. Ampak to bodo storili stopnjevaje in počasi, ker potrebujejo naše tehnike in našo industrijo,” je rekel pred letom neki češki diplomat, ki je med tem že umrl. Ampak on se je zmotil. Nujnost Programa za obnovo Evrope je pospešila tempo sovjetskih nakan. Tudi s Čehoslovaško izven tega programa se Sovjeti niso čutili varne. Argument, da utegne Čehoslovaška postati most med Vzhodom in Zapadom, je imel v Moskvi malo učinka. Politbiro noče nobenih mostov. K temu se je pridružil še drug argument, ki je še bolj pospešil tempo sovjetske kampanje. To je bil vtis v Pragi, da ko bodo volitve v maju, da bosta nekomunistična levica in center izpulila nekaj sedežev komunistom, s čemer bo redu- iSpodaj je priobčeno pismo kot pojasnilo glede zamrznjenega denarja nekdanie slovenske banke, The North American Trust Co. Pismo je pisal likvidator Edward Blythin na Steve Černigoja kot odgovor na njegovo pismo, katerega je Mr. Černigoj pisal na urad SEDANJE banke, kakor da bi bila ta banka odgovorna za izplačilo ostalih dividend, kolikor jih vlagatelji še pričakujejo od stare banke. Prečitnjte pismo in boste razumeli, kako in kaj. Naj bo povedano še to, da si je vodstvo sedanje North A-merican banke ves čas prizadevalo, da bi se kolikor mogoče pospešilo likvidacijo, da bi ljudje dobili še ostali denar. Zavlačevanje ali odlašdvanje likvidacije škoduje sedanji banki, ker ljudje ne vedo, kdo je prav za prav odgovoren za zamrznjeni denar. “Ko je Mr. Černigoj pisal predsedniku sedanje banke, Antonu Grdini, kake gre z likvidacijo in kaj je iz zamrznjenim denarjem, je Mr. Grdina pismo poslal likvidatorju Mr. Eiythinu ter poudarjal, kako je potrebno, da se likvidacija čim prej izvrši in zaključi,- Likvidator Mr. Blythin je odgovoril naravnost Mr. Črnigoju, kopijo pisma pa je poslal tudi Mr. Grdini Mr. Blythin je pisal sledeče pismo: Mr- Steve Črnigoj %. 702 East 160th Street Cleveland, Ohio Dear Mr. Crnigoy: Company mi je poslala Vaše pismo, ki ste ga pisali Mr. Antonu Grdini. Vi se motite, ko mislite, da je zamrznjeni denar naložen na sedanji North American Bank Company. Banka, ki je zaprla, je bila The North American TRUST Company in sedanja banka — The North American Bank Company — ni nikoli imela zamrznjenega denarja. Dočim je mnogo oseb, ki so zainteresirane v sedanjo banko, isti ljudje, kot so bili zainteresirani v star.) banko, pa sta ti dve banki dve različni korporaciji. Kadar se razpiše dividenda na zamrznjeni denar, se jo izplača potom The North American Bank Company, katera banka zdaj vrši bančne posle. Te dividende pa izplača banka samo zato, ker jaz naložim na to banko denar, da ga izplača. Mi poskušamo vse mogoče, da bi zaključili stare zadeve pri stari banki in upamo, da bomo v stanu izplačati zadnjo dividendo letošnjo pomlad. Izplačana bo potom North American Bank Company, toda banka nima s tem nič drugega opravka, kakor, da sprejme denar od mene, kot zaupnika in ga izplača ljudem, kot določajo rekordi, ki jih bom izročil jaz banki. V upanju, da Vam bo zdaj vse jasno, Vam pišem to pismo iz razloga, da pojasnim, da sedanja banka nima nobene,odgovornosti za Vaš denar, ki je zamrznjen. S spoštovanjem Edward Blythin, zaupnik. CCIIICI- I&puilin lltivaj atuttu ivuiiiuuioiviM, o vvmvi uv« ivuu cirana moč komunistov v parlamentu. To mnenje je bilo 1 IV _ __„ ... .. štI ^ , l/ rt C m Aol/Ati^bl lr rv> n mo ti 4- /-» o I i Pragi splošno razširjeno. Ko so moskovski komunisti to slišali, so z največjim cinizom dali ukaz za državni udar, katera prilika se je ponudila z ostavko dvanajstih ministrov. Ruski komunisti so v Čehoslovaški več riskirali kot kjerkoli drugod, so pa tudi več pridobili. Tam so imeli proti sebi dobro organizirano stranko narodnih socialistov in socialnih demokratov. Pri Čehih je namreč globoko zakoreninjena tradicija parlamentarne vlade. Težkoče, ki so se postavljale na pot njihovi takojšnji zmagi, so se zdele torej večje v Čehoslovaški kot v Bolgariji, Romuniji in Mkdžarski. Protiutež tem težkočam, ki je štel Sovjetom v dobro, pa je bilo dejstvo, da so Čehoslovaško osvobodile sovjetske armade in da so Nemci spravili deželo pod svojo vhdo brez protesta od strani Velike Britani- je in Francije. / Strah ppa Marshallovim načrtom, v zvezi s strahom zom pri i pred porazoifi pri majskih volitvah, je tvoril glavni motiv, da so Sovjeti nenadoma pograbili Čehoslovaško. Toda,to niso edini motivi in z zgodovinskega vidika tudi ne najbolj važni. Nadaljni motiv je bil ekonomski. Čehoslovaška s svojimi premogovniki, s svojimi rudniki grafita, bakra in svin- The North American Bank Company has sent ta me your letter to Mr. Anton Grdina. You are not correct in thinking of the frozen money as being deposits in the present Nprth American Bank Company. The Bank that closed was The North American Trust Company and the present Bank The North American Bank Company — never had the frozen money. While many of the people interested in the present Bank are the same people as those who were interested in the old Bank the two Banks are different corporations altogether When dividends are declared on the frozen money, they are paid through The North American Bank Com-pahy, the Bank now doing business. Those dividends are paid by it only because I deposit the money with it 'to pay out. » We are making a real effort to close the old matters of the old Bank and hope that this Spring we will be able to pay the final dividend. It will be paid through the North American Bank Company but the Bank has- nothing to do with it beyond receiving the money from me, as Trustee, and then paying it to the people in accordance with records which I deliver to the Bank. I hope that 'this is clear to you and } write it because the present Bank has no responsibility whatever for your funds being frozen. Poročilo iz Floride Jirni prcmU&UVIllM, a avujuui iuuihm £i«ma, uom a m oviu- ca, predvsem pa s svojimi 750,000 izvežbanimi industrijski-mi delavci, je bogat dodatek ekonomiji Sovjetskega impe- rija. Rusi so vedno pričakovali, da bodo spravili to bogastvo in to tehnično izvežbano delavstvo v svoje območje, toda dogodki so vedno preokrenili ta proces. Eden glavnih teh dogodkov je bilo spoznanje Sovjetov, da njihove sanje, da bi dodali bogastvo Porurja ekonomski moči Sovjetske zveze, ne bodo še uresničene in da bo treba to namero še za nekaj časa odložiti. Zadnja seja zunanjih Very truly yours, Edward Blythin, Trustee. V slovenskem prevodu, se to pismo glasi sledeče: Mr. Steve Crnigoy 702 E. 160. St. Cleveland, Ohio. Dragi Mr. Crnigoy: The North American Bank Hollywood, Fla. — Tukaj je v^dno kaj novega, da nam ni dolg čas in da ne predremlje-mo na vročem pesku ,vse te lepe dneve.. Bilo je na 1. marca, ko sem z veliko težavo odprl svoje oči ob 8 zjutraj, si jih zmencal, potem pa pogledal ven na morje, če je še tam. Lahko bi se namreč primerilo, da bi nam nevošljivi ljudje tam iz severa ponoči morje ukradli, kjer se vsak dan valjamo. Ko pogledam skozi okno. svojim o-čem nisenj mogel verjeti, da je res, kar vidim. Zagledal sem namreč tam na morju dve veliki bojni ladji. Šment, sem si misiji, smo že v tretji svetovni vojni, Rusi so že tukaj. Nato sem poklical svojo boljšo polovico. Saj vest«, v takih nevarnih trenutkih se vsak najprej obrne do svoje žene za nasvete. Štrama, je rekla moja cenjena soproga, kaj ne vidiš, da so amerikanski sifj! Res sem ugotovil, da sta to ameriški bojni ladji. Pozneje sem zvedel, da sta bili na notu'v Južno Ameriko, pa sta se v viharju 29. f februarj a nekaj pokvarili in morje ju je potem zaneslo na breg in ravno nam pred nos. Eno ladjo je pesek že skoro popolnoma zasul. S tema ladjama smo imeli potem veliko zabave Ljudje so ju hodili gledat od vseh strani. Svetoval sem Dreniku in drugim, naj bi se organizirali in izačeli pobirati vstopnino. Lep denar bi napravili. Lahko bi se tudi zmenili in kakemu ameriškemu milijonarju ladje prodali. Predno bi se dognalo, čigave so, bi bili mi že doma v Ohio. Na 8. marca smo dobili pa prijazne obiskovalce. Na naš pesek so se ndmreč prišli sončit (to seipravi: pretezat) Glen Glinšek in soproga Dorothy in pa Bill Homovec, zet poznanih Mr. in Mrs, Jim Šepic, ki ju je spremil v Houston, Texas, gredoč domov se je pa tukaj ustavil, da nam reče halo. Ležali smo v pesku in se sončili. Kar nas je starejših, smo dremali, mlajši so pa okrog zijali, če ne bi kaj čednega ugledali, da bi bilo dopadljivo za pogled. Naenkrat me zbudi iz dremavice sunder in vpitje. Odprem oči in vidim, kako so vsi leteli proti morju. Najbolj hitra sta bila Glen in BiH, ki sta še mlada in se lahko prestopata. Pogledam na vodo in vidim, kako otepata po vodi dve ženski, — Prav tako je bilo, kot bi vrgel v vodo dve kokoši, ki ne znata plavati. Kakih 300 čevljev sta bili od brega. V vodo se je zapodil najprej Glen Glinšek, plaval dS žensk, end pograbil, ne da bi dosti izbiral in jo vlekel proti obrežju, Tam jo je položil na pesek in ljudje so jo začeli obračati in valjati po pesku, da se je iznenila morja, ki ji je bil v želodcu v na-potje. Pogledam; kako je z drugo žensko. Njo je hotel rešiti pa Bill Homovec, pa se je menda spotoma premislil, kajti naen krat se je ustavil, kot bi bil o-kamenel. Drugi so morali priskočiti in žensko potegniti na suho. Vprašal sem Homovca, zakaj se je premislil in ni šel ženski na pomoč. Rekel je, da ko je prišel blizu, je videl, da je stara, ipa ni šel ponjo. O, ja, je rekel, če bi 'bila mlada, bi kar tekel po vodi do nje. Saj morda ni tako mislil, kot je rekel. Kar si jaz mislim, je to, da se je Bill vode ustrašil. Zenski si bosta pa zapomnili, da bosta drugič raje plavali po pesku, kot pa v morju, avši. Oni dan smo imeli slavnostni sprejem,' ko se je vrnila nazaj Mrs. Birk. Vsa naša naselbina j oj e šla čakat na letališče: Mr. in Mrs. Drenik, .Joe Kunčič, Mr3..Perrotti, Mrs. Fr. Kramer Mr. in Mrš. Glen Glinšek, obe Budanovi gospodični, Bill HO-movec, pa moja soproga in jaiz. Mrs. Kramer nam je pripravila kar cel banket, ndnekod se je kae znašla na mizi fina pijača (pa ne z morja), no, in kar dobro smo se inieli, malo manj kot do zore. Zakaj pa ne, saj ni bilo treba iti drugi dan na šiht. Tako, vidite, se nič ne pritožujemo nad življenjem v Floridi teh nekaj tednov. Toda to se zdaj bliža h koncu in kmalu jo bomo zopet odrinili gori na sever. Takrat se bomo pa zopet videli. Joseph Demshar. m- (j verjame AL PA NE Na ljubljanskem trgu je stal bo zamere, če se napravim ne-pred mnogimi leti star grški kip, umnega in igram vlogo, kakor se • _________lJ-l onnrlnhi ta mpdvPflA. T?0 TA Vidci ki je predstavljal orjaka, kakršni so se rodili samo tiste čase. Torej ne, da bi štirje pod enim mernikom mlatili, ko bi še za enega ne bilo prostora. V teku dolgih, dolgih let je pa zob časa kipu odgrizel glavo, desno roko in polovico leve noge. Toda viden je bil še napis pod kipom: Zmagovalec. Pa se primeri, da pridejo v Ljubljano po opravkih Šuštarjev oče z Menišije in po naključju jih pot nanese tudi mimo tistega kipa. Vsi začudeni ga ogledujejo, zmajujejo z glavo, končno pa sami pri sebi rečejo: “Sakrlinč, če je že zmagovalec tak, kakšen mora biti šele tisti, ki je bil premagan !” In prav takle premaganec bo Jože Zalokar, kadar ga jaz dobim v pesti, to se pravi v kremplje, ker igram vlogo medveda. Sklenil sem bil namreč, da čeprav so me mulci izdali iri prevarali, bom vseeno igral vlogo naprej in to samo iz namena, da Jožetu eno zaigram, če ga že ne bom pripravil v beg zdaj, ko ve, da jaz nisefn medved, mi pa ne ročljiva za splono razširjanje, kajti še nikdar ni 'bilo tako važno kakor danes, da se omogo či medsebojno razumevanje -vsakem pogledu. Z naraščojočo samostojnostjo posameznih jezikov in pr»- spodobi za medveda. Bo že videl vraga, kaj se pravi priti medvedu med tace, sem si rekel, če bo kaj narobe, ne bom jaz kriv. Pa naj bi bežal, kakor je bilo predpisano. Ko je torej Jože tam v prelazu razsajal in vpil, naj se prikaže, če je kak medved še v Penn-sy Ivani ji, sem skočil iz grmovja, rjoveč in tuleč, da bi dobil čast in priznanje pri vsakem medvedjem razsodišču, še sam nisem vedel, da bom res znal tako. Tam sredi jase je stala naša blaga komisija, na čelu ji Jože, ki je zagnala strašansk vrišč, ko sem se pojavil iz gošče. Nekaj bi dal, če bi mogel sam sebe videti, kakšen sem bil. “Joj, medved, medved!” je za-vreščal Jože in se na ves glas zasmejal. Kaj se ne bo, če je pa vedel, da sem jaz in je tudi lahko videl moje čevlje pod medvedjo kožo. Saj če ne bi vedel tega, bi ne imel časa, da bi pogledal, kako sem obut. Zdaj bi bila že precej narazen, mislim. Tako je pa lepo stal na mestu in začel: “No, stric, lc bližje, le bližje, se bomo kaj pomenili. Glejte, glavo bo zgubil, kako mu mahedra na vratu. Kaj pravite fantje, ali naj se bojimo, ali naj se ne. Jaz sem ves trd od strahu. Joj in prejoj, takega medveda pa še nisem videl. Poglejte, s špago je prevezan čez vamp, da ne poči, ha, ha, ha . Iskanje mednarodnega jezika padom latinščine je nastala tež- p«ci, ,m, liu, n» . . . nja, najti/mednarodni pomožni . Tako je j0že Zalokar plozal jezik. K onim, ki' so se prvi bavili s zamislijo, spadata velika učenjaka Descartes in Leibnitz in tudi v Angliji so se duhovi zganili. To so bili predvsem angleški diplomat Sir Thomas Drquhart, škofa Dal-garno in Wilkins, k: so obravnavali to vprašanje. Do leta 1929 je 'bilo znanih čez 300 raznih takih jezikovnih sistemov. Ko že omenjeno, je bil prvi poizkus v novejšem času takozv. J • “volapuek,” iznajdba opata M. Schleyerja. Deset let po- Jezik je ena najvažnejših do. brin, ki jih je Bog podaril človeku. S pomočjo jezika si ljudje med seboj-vzmenj avaj o misli in čustva; jezik je tisti, ki deli ljudi na narode in pieme-In to zadnje je privedlo ljudi do tega, da so začeli proučevati, kako bi bilo mogoče priti do mednarodnega jezika, ki bi se ga lahko vsak naučil, da bi se razna ljudstva mogla v, njem razumeti, kajti nemogoče je, da bi se ljudje naučili vseh jezikov in le redki so, ki govorijo več kakor štiri jezike. Leta 1879 je neki nemški pridigar delal prve poiskuse, da bi sestavil mednarodni jezik in ga je imenoval “volapuek.” Od tega se je nadejal mnogo, da bi se narodi med seboj sporazumevali v težnji po dobrem. Zatem so se pojavili razni poizkusi v tej smeri, od katerih je “esperanto” dosegel brez dvoma največji razvoj. Toda do današnjih dn ise ni mogel nobeden teh mednarodnih je.-ikov uveljaviti v večjem obsegu. Danes spada iskanje mednarodnega jezika v delovno področje organizacije Združenih narodov, da tudi tukaj izreče odločilno besedo (in ugotovi, katera izmed- raznih možnosti je pripo- zneje je obstojalo 283 volapuek društev v najrazličnejših deželah. Toda že po nadaljnih dveh letih je bil volapuek mrtev ' preživeta zadeva. Medtem _ nastal 1887 drugi mednarodni jezik, “lingue internacia” doktorja Zamenhofa, katerega so kmalu začeli imenovati “espe ranto” in sicer zaradi psevdonima, (drugega — lažnega ime. na), ki si ga je Zamenhof izbral za svoje izdaje. Mnoge 'znanstvene družbe so temu jeziku bile naklonjene in ga smatrale kot velik napredek v iskanju spolšno uporabnega med. narodnega jezika za medsebojno sporazumevanje. Največ pripadnikov je “esperanto” imel v Rusiji, pozneje je bil zelo priljubljen v Franciji in tudi v Angliji je našel precej odziva. Prvi mednarodni esperantski kongres je bil leta 1P05 Y Boulogne sur Mer v Franciji. Zamenhof je ob tej priliki preči-tal spomenico, v kateri je pojasnil smoter in cilj so bile 1. esperanto nikakor ne namerava prodreti v območje kakršnega koli narodnega jezika; 2. niti avtor niti kdo drugi nima nobenih zasebnih pravic glede novega jezika 3. podlaga vsakega jezika, slovnična in besedna pravila morajo ostati nedotaanjena; 4. nov jezik se na noben način ne sme spraviti v zvezo s na moj račun, te čakaj, postajna, sem si mislil, boš zdajle videl, če sem medved ali nisem. še vedno sem renčal in dajal od sebe glasove, ki so se mi zdeli primerni za vlogo. In ko sem prilomastil do Zalokarja, sem se mu zapodil pod noge in ga prav kot pristni medved tudi prav pošteno ugriznil v sinek. Pa še bolj bi ga bil, če bi imel nekoliko močnejše zobe.. Tako senj pač opravil, kolikor sem pač mogei. “Kaj si neumen, Jack,” je vpil name Jože, “tok pusti me no, saj je vse samo špas.” "Nič špas!” sem rekel jaz po človeško, “‘jaž sem medved in imam po naši gozdni postavi vso pravico, date raztrgam na drobne kosce.Grrr ..sem zopet zahropel in ga zopet popadel za nogo. “Tok, nikar no! Naj ga vendar kateri prime, saj me Ibo nazadnje res vsega obgrizel. Morda je pa znorel," je tarnal Jože in se me skušal otresti. No, končno sem se pa le naveličal vloge, postal sem zopet človek ter začel trgati medvedjo uniformo s sebe. Okrog mene so stali visoko cenjeni prijatelji in se režali, da nikoli tega. “Ste me potegnili, ušivci,” sem jim rekel, “pa le zapomnite si, da vam ta ne bo , odšla, posebno ti, Gašper, lahko računaš na mojo dosmrtno hvaležnost, da si me tako lepo izdal.” Kaj mislite, da sem katerega ganil, da bi me pomiloval? fino figo sem ga, vam rečem. Ni kazalo drugega, kot da sem potlačil jezo, 'z velikim premagovanjem napravil, tudi jaz sladak obraz in rekel, da je bila potegavščina lepo izpeljana, čeprav na napačen naslov. “Ob nogo'bom,” je tarnal Jože in si drgnil boleči sinek. “Prav ti je,” sem ga tolažil, “pa bi bil bežal. Kaj se pa na- političnimi, verskimi, literar- nimi ali praktičnimi cilji. Zamenhof sam je vseskozi bil stavljaš medvedu, ki je divji.” Tnlr/i tri/Ufo on i i/nnnolo fi Tako, vidite, se je končala tista z medvedom. Saj. smo jo me“ da «nXner *** bi ali (Dalje na 3. »trtni) ne ‘ Beg iz žrela smrti pa vidiva tukaj s|rašita? Od kod pa prihajata?” "Upam, da ate naše in poštene," je rekel Janez; ‘zato bom govoril kar odkrito. Ubežnika sva. Na Štajerskem nekje blizu Celja sva ubežala partizanom, ki so nas gnali, sam. ne vem kam. V Pliberku so naa Angleži izročili partizanom. — Potujeva že več kot teden dni, skoraj brez hrane, lačna in sestradana, kakor še svoj živ dan nisva 'bila. Povsod sva imela smolo, da sva naletela na ljudi, ki nama niso hoteli ničesar dati. Ampak glavno je in tisočkrat bodi hvala Bo»u in Materi božji, da sva si >ešila vsaj golo življenje. Saj sva bila večkrat v smrtni nevarnosti.” Dekleta ,so se posedli' po korenju in začudeno strmele v Janeza. Solze so se jim ulile iz lepih, čistih oči. “Jezus, Jezus! Naš Janez, pa France, pa Jože!” so tarnale. "Vsi trije so bili na Koroškem, vsi trije. .. ” “Tak je le res, kar je snoči Lah pravil pri nas, da je v Pre-dolah ušel iz živinskega vago-k«, so partizani peljali 'cel “Seveda ne. Še bova nosila puški, Janez, še bova hodila po naši zemlji in preganjala tiste, ki preganjajo poštenle, resnico in vero. Iskala in uničevala bova zalego pod skorjo našega naroda. Pa je ne bo treba iskati, zdaj je vsa prilezla ven-kaj na vrh. Gorje tej zalegi, ko pride naš obračun, naš dan!” “Naš narod trpi, r.a Golgoti je, razpet na križ, kakor še ni bil in ne bo nikoli več. Razklan je. Del ga je v tujini, del pa zdihuje doma po ječah, po ta-7 boriščih, na prisilnem delu ali . pa se potika po naših gozdo-I vih. Kdor zdaj ne bo ozdrav-m ljen komunistične bolezni in I njenih zablod, mul ni pomoči... M Nekaj pa je res: Narod se bo 1 sedaj streznil, kakor ga nihče M nikoli ne bil streznil. . . Cim I! bolj paemišljujem, tem bolj ff spoznavam, da je tu božji prst * vmes.” “Janez je utihnil. Videl I je, da je bil Vinko med pripo-r vedovanjem zaspal. Tudi njemu so se sprijele ve ke in gozd je izginil izpred njegovih oči. . . 18. Tri»estre in trije bratje domobranci Sredi popoldneva sta se zbudila Vinko in Janez ter nadaljevala pot proti Leskovcu. — Noge so se jima navadile hoje ter ju niso več pekle, kakor prve dni potovanja Gozdni hlad ju je ogrinjal in odganjal vročino, ki je trepetala po polju in senožetih zunaj gozdov. Zdaj je pot bila zložnejša, ker ni bilo treba več kobaliti hribov, kakor sta jih morala kobaliti do zdaj. Bližina doma, misel, da je večji del pota prehojen, in da se bližata domačim ljudem, ju je navdajala s -SSs tssss&s. nek' da M raz,ožl1 svoie dož,v- . - No upanja, da bi Trst vlak domobrancev Kočevski rog.” pobijat v (Nadaljevanje s 1. strani) VOLITVE V TRSTU. — Ne mislim na kake tržaške volitve; na te bodo Tržačani še dolgo čakali. Hotel bi le opozoriti, da tržaški italijanski listi pišejo silno veliko o volitvah v sosednji Italiji. še vedno se nekako čutijo z Italijo eno. Komunisti vpijejo v svojih listih za italijanske komuniste, drugi laški listi pa proti njim. Tudi slovenski komunistični listi se seveda zavzemajo za laške komuniste, kakor da bi šlo' pri tem za kako slovensko vprašanje. Komunisti so pri tem vrgli v svet vest, da se je šel komunistični laški poslanec Pajet-to pogajat v Belgrad s Titom za odstopitev Trsta Italiji. Vse je začelo pisati o tem, če prav vsak ve, da je Trst sedaj sicer majhna in uboga država pa vendar samostojna in se kak laški poslanec ne more za njo v njenem imenu pogajati. Toda tržaški Lah in komunist še niti od daleč ne mislita na kako tržaško samostojnost. ANGLEŠKI KOMA NDANT V TRSTU je v imenu zavezniške okupacijske uprave podal porazno poročilo Varnostnemu svetu Združenih narodov v Lake Success. General Airey opisuje gos- radi takih zločinov neki “tovariš”, D'Este in neki Klun. Oba sta bila partizana in sta aretirala razne ljudi in jih tako poslala pred partizanske puške. Radi njune obsodbe so komunisti napravili velik tamtam in so celo poskusili s protestnim štrajkom, ki se pa ni obnesel. Svetu hočejo dokazati, da jih zavezniško sodišče sploh nima pravice soditi, ampak samo jugoslovanska armada. PISMO KONTOVEUSKIH KMETOV. — Radi teh dveh obsojenih partizanov so protestira-londonskem komunističnem glasilu “Daily Worker” — poslu-šajte-kontoveljski kmetje. S tem pismom na komunistično glavno glasilo, da hočejo opozoriti svetovno javnost, kake krivice dela zavezniška uprava nekdanjim partizanom in da se nič ne loči od Hitlerja in Mussolinija. No, kdo je to pismo pisal, je jasno. Zakaj pa imajo komunisti propagandne pisarne. Tudi jugoslovanski komunistični listi so seveda ponatisnili to pismo in gotovo tudi ruski. Komunisti čna propaganda vsega sveta deluje po enem načrtu.' “Bog se usmili nas in njiho- podarsko in politično situacijo vih duš, če so že rajni! Za pet božjih ran, kam smo prišli! ... Jaz kar verjeti ne morem!” je vzdihovala najmlajša in položila lepo objokano glavo v prstene dlani. “Če bi hotela'midva povedati, kaj vse sva doživela in koliko sva pretrpela, nama ne bi hoteli vsega verjeti.’ je rekel Vinko. “Mislile bi si, da laže- “Saj se vama pozna po ob- kot skrajno neugodno. Mesto se ne more gospodarsko razvijati in brezposelnost silno hitro raste. General svetuje, naj dobi Trst čim prej svojega guvernerja. Opisuje, kako veliko sovraštvo vlada med Italijani in Slovenci. V tem se ne moti. Toda v svojem poročilu vse Slovence nekako šteje h komunistom in s tem dela veliko krivico. Zdi Se, da tudi tega general ni čisto drfumel, da danes laški in slovenski komu- Dr. Krek je govoril v nedeljo v Strabane, Pa. v«*..« i'—- aanes lasKi in siovensKi Komu- razu; shujšana sta, da vaju je n;sti delajo popolnoma skupaj in .orno Unaf m ” Jo rieial« ... . , , . .. , ... sama kost in koža,” je dejala srednja. / “ ' H , pomočjo. Prišla sta pa rob gozda. — Pred njima se je pokazal obdelan breg in na yrhu njega je stala vas Leskovec. Na severni plati v podnožju griča bliizu gozda so tri mlada dekleta ple-la prašno korenje, V večernem soncu so se jim bleščale pisane rute in zdrave 'lakti ter bose zagorele noge. Janez in Vinko sta nekaj časa stala na robu gozda, za košatim leskovim grmom. “Ali. naj greva k njim?” je vprašal Janez. “Zakaj pa ne? Saj je mož pod Prežganjem nama dejal, da do Višnje gore ni partizanov. Sicer le pa njiva toliko nizka, da se ne vidi iz vasi nanjo.” “Dobro! Pa pojdiva!” ' Tiho sta se izmotala iz grmovja in obstala za krepkimi polnimi hrbti iplevic. “Bog daj srečo, dekleta!” je prijazno pozdravil Janez. Vinko se je samo prijazno smehljal. Po dolgem času je videl spet dekliške obraze brez izprijenosti in hinavščine v srcu. Rahlo prestrašene so se vse tri plevice obrnile za fantoma. “O!” so se začuudile. “Kaj vi fr m* «»d DAY •01». jMJI mOtATOM* M nek, da bi razložil svoje doživljaj,e. Zdaj je v srcu s ponosom gledal na vse to, kar je bil doživel. i “Lačna sta,” se je spomnila naj starejša, Francka. “Micka,” je velela najmlajiši, “pojdi in prinesi gospodoma jesti. Naj se najesta reveža in odpočijete. Kar sedita, fanta. Nr. naš dom ne moreta, ni varno; če ne bi šli vsi skupaj domov. Dva partizana sta prišla popoldne vas in popisujeta živino. . .” “Seveda. Lepo, da ste povedali. Bog vam poplačaj! Sem doli na njivo se ne vidi ter sva nemara na varnem,” je dejal Vinko. Naj mlajša, Micka, je vstala in stekla po bregu v vas. Medtem sta a J nez in Vinko sedla v razor k dekletoma; — Vinko je živahno ponisoval vso pot iz Vetrinja dalje, da sta dekleti strmeli. Ugajalo mu je da je njegov ugled rastel v njunih očeh. Saj se je res vse pripovedovanje slišalo lakor kakšna /pravljica. Srednje dekle je ] z občudovanjem zrla nanj in je vzkliknila: “To 'bo vaše dekle vesela, ko bo vas spet zagledala živega pred seboj. Ponosna je lahko na takega fanta.” “Zdi se mi, da boj še ni kon čan in da ne bom mogel biti doma. Mi ne smemo in ne bo- ] mo odnehali, dokler naš boj ne bo ovenčan z zmago in dokler ne bo maščevana vse nedolžno prelita kri. Ne bom odnehal, v gozd se bom umaknil in jih klestil vedno in povsod, dokler se ne bo zrušila ta oblast!” Janez je pustil, da se je Vinko razgovoril in prišel v dobro voljo. V mehkem dolenjskem j narečju jrvprašal zi pot skoz Brezovo, Mlačevo in Lačno. Sicer je pot od Višnje gore dalje poznal. Starejša jima je povedala, kako naj hodita, da bosta hodila varno in prav. (Dalje prihodnjič) Pomagajte Ameriki, kupujte Victory boni* In znamko. (Nadaljevanje s 1. slranl) triaciji v Jugoslavijo in proti Jugoslaviji sploh. Zaradi teh laž-njivih obtožb je bilo nekoliko desetin naših ljudi aretiranih in zaprtih. Nerazumljivo je, da se ta zapiranja ponavljajo in nadaljujejo še dandanes, ko bi britanske oblasti vendar že morale poznati nemoralno igro sedanjih jugoslovanskih komunističnih oblastnikov. Zaradi “ljubega miru,” ki ga britanske oblasti hočejo za vsako ceno vzdržati s Titom, bo v zadnjem mesecu izgnali iz taborišč na Koroškem prav vse osebe, ki so bile sposobne dejansko voditi in pomagati begunski Najžalostnejši pojav, ki ga opazujemo zadnji čas v Avstriji v delu skrbi za begunce, pa je brezobzirno izbiranje najmlajših, najboljših delovnih sil. Vojaška uprava in IRO sta dopustili, da so v Avstrijo prišle razne komisije, ki odbirajo begunce za delo v prekomorskih državah. Te komisije nimajo nogenih socialno političnih navodil, ki jih narekuje osnovno človeško usmiljenje do beguncev. Te komisije so čiste trgovske agencije, ki iščejo delovno silo predpisane kvalitete. Najstrašnejšo krivico pri tem trpe družine, matere, otroci, bolniki in invalidi. Vse komi-' sije, kar jih je prišlo v Avstrijo, odklanjajo družine, žene-matere, otroke, bolnike in invalide. To je najgrša nečloveška igra, ki smo jo v vsej tragiki še morali doživeti. Te komisije gredo tako daleč, da sprejmejo poglavarja družine, moža in očeta v delo, na primer v Kanado ali Venezuelo, družino pa puste v taborišču. Zastonj so bile doslej vse naše prošnje, da je izseljevanje treba izvršiti v celotnih mešanih skupinah ljudi raznih zmožnosti poklicev, starosti in sposobnosti, tako da bi mogli produktivni delovni člani begunske skupnosti skrbeti in vzdrževati otroke in oslabele. Zastonj so vsi protesti proti ločitvi družin. Zaradi takega postopanja je seveda v taboriščih vedno večji odstotek slabotnih, za katere ne predvideva rešitve še nobena mednarodna ali državna ustanova. To, vodi begunce v obup. Kakor sem že omenil, so doslej vrata v USA bila za begunce zaprta. V zadnjem času vendar vidimo močne predstavnike javnega mnenja- in življenja v USA, da se to stanje izpremeni in popravi. Vse verske in cerkvene organizacije^ USA so dvignile močan klic, da je rešitev problema brezdomcev-beguncev o kot odlične, pridne in poštene judi, ki bodo v korist vsaki soseščini, kamor pridejo. Ves svet' danes ve, da v komunistični pekel nazaj begunci ne smejo in ne morejo. Zato tudi jaz danes ponavljam obupno prošnjo: Usmilite se! Kaj še čakate? Mi umiramo v nesrečni zapuščenosti. Velika Amerika nas more rešiti brez težav. Slovenci v Ameriki vsi vzajemno k temu velikemu delu ljubezni, da se bo zopet v dejanju pokazalo, da je danes Amerika voditeljica svobodnega sveta, ki ceni in spoštuje človeka. * * « Mr. Anton Grdina je ob tej priliki kazi v Strabane tudi lepe premikajoče slike. Glavna je bi- Žares dober kup! D-linD-2 gostilna in restavracija Velika jedilnica, 12 sob zgorej, -------------------- . dohodki samo od najemnikov do la Pasijon in potem mnoge dru- ?800 na mesec in lahko & vei. ge iz etare domovine. ■ '*• 1----• " Žena: Ali si ti duh mojega moža? Duh: Sem. Zena: Povej mi dragi mož, ali si srečen na onem svetu? Duh: Zelo srečen. Žena: Bolj kakor si bil z menoj? Duh: Mnogo bolj! Žena: Kje pa si zdaj? Duh: V peklu . . . MAL! Q6LA8I i iz »ure uumuvuio. . na dvorišču prostor za balinca- Predstavljen je bil tudi Ciril „je. prastor za parkanje 9 ali 10 .Unš i— DiHoVjnrffTia lfl i*» tlfl T*P.- _i_ _im i i . m • Žebot iz Pittsburgha, ki je pa rekel, da bo glavni govornik dr. Krek, zato on ni govoril. Prireditev je bila v lepi dvorani društva sv. Jeronima št. 153 KSKJ in udeležba je bila zelo lepa. Ljudje lo dr. Kreka pazljivo poslušali in se mu s toplo aklamacijo zahvalili za iskrene besede. Tudi Mr. Grdini so bili ljudje hvaležni, ker jim je prišel kazat lepe slike iz daljnega Clevelanda. —-O- 11 ** ISKANJE MEDNARODNEGA JEZIKA (Nadaljevanje • l atranl) težave odločilno na spore med narodi. Brez dvoma je prav, da je nekakšen , rekli bi verski idealizem pripomogel, da seje esperanto skozi šestdeset let obdržal pri življenju. Pri tem pa je samo po sebi umevno, da so se med' tem razvijali še drugi jezikovni sidtemi. Najvažnejši je bil “ido”, ki se je pojavil kot nekakšen reformiran esperanto leto 1907. Dalje ima-'occidental”, ki ga jejeta avtov; garaža; velika klet. To je zelo lepa prilika za te vrste obrt v industrijski okolici. Proda se vse, posestvo in gostilno ter restavracijo. Za informacije se zglasite pri lastniku na 4121 St. Clair Ave. bivši Kovačičev prostor -(56) Poceni praktik Naprodaj je Maytag pralnik z aluminastim pokrovom, cena je samo $39. Zglasite se v Northeast Appliance & Furniture, 22530 Lake Shore Blvd. Jerry Bohinj, lastnik, (54) Piano naprodaj Naprodaj je piano, ki je še V jako dobrem stanju; dobi se po ceni. Vprašajte na 18602 Shawnee Ave. ali pokličite IV 2480. Sobo se odda Lepo opremljeno sobo se odda znatnemu moškemu. Naj pokliče EX 2265. (54) problema brezdomcev-beguncev.«« danes vprasanje^pix-stDa^n ^ ,, ^ venec. .. „ . , kmalu dobli svojega guvernerja je zelo malo. Doslej je bilo že DI1U v„ulu predlaganih 18 imen, toda nihče skupnosti, ne ustreza zapadnim zaveznikom | To se godi v času, ko je zavez-in Rusom. Kdor bi bil enim Všeč, nišjcim oblastem dobro znaii|o, -w*5 ironX dniimm Trt folrrt Vtrt it . i ........• a»r_ ___i. ni všeč drugim. In tako bo Trst naprej propadal, odtrgan od naravnega • zaledja in v vednem strahu, kaj mu more prinesti ju-tršnji dan. Kdo bi tudi hotel za četi s kako industrijo ali s kakim drugim podjetjem v mestu, ki more postati komunistično, in kjer bi ob podržavljenju vse izgubil. , OBSODBA ESTE. — Poročal sem že, da tu in tam kakega ko munista, ki je divjal v maju 1945 po Trstu in njegovi okolici, zadene kazen. Redki so taki in težko jim je dokazovati njih umore, ker so njih žrtve pač mrtve. V zadnjem času sta bila obsojena kako gosto komunistično mrežo so raztegnili sovjeti po celi Avstriji. Zavezniki dobro vedo, da je cela avstrijsko-jugoslovan-ska meja napolnjena s titovskim vojaštvom, ki ima sovjetsko vodstvo, orožje in opremo. Dobro vedo, da je v Avstriji kot povsod drugod edino mogoče še razločevanje med komunisti in prijatelji demokracije, dobro vedo, da so begunci najodločnejši nasprotniki komunistov in najtrdnejši prijatelji zapadnih demokracij. Toda namesto da bi ravnali z njimi kot s svojimi prijatelji in zavezniki, jih preganjajo na podlagi komunističnih obtožb. če ni ..... svojih sobratov, ki so padli kot žrtve na prvih barikadah v obrambo demokracije, tudi ne bo vreden, ne sposoben rešiti samega sebe in svoje svobode. Za Slovence v Ameriki sodeluje v tej človekoljubni akciji liga Katoliških Slovenskih Ameri-kancev. Vsaka slovenska naselbina naj pristopi in pomaga. Povsod naj se osnuje podružnica Lige. Povsod naj se takoj pristopi k delu, k zbiranju članov, prispevkov, pomoči. Naši bratje med begunci tožijo, da so preveč zapuščeni. Prosijo samo možnosti preselitve, dela in zaslužka. Vse so izgubili, vse žrtvovali. Golo življenje so rešili in svoje mo. či žele posvetiti nadaljni borbi za svobodo človeštva in osvobo-jenje ljubljene domovine. Vsi ameriški zastopniki, ki so jih videli in opazovali, jih hvali flexione” (latinščina berz spre-ganja), ki ga je priklical v živ- Pm» j££g stanovanje ter “Basic English” angleških znanstvenikov Ogdena in Richarda. V letih 1921-22 bi ;tmalu prišlo do tega, da bi uvedli esperanto v vse dežele. Da do tega ni prišlo, je kriva francoska opozicijo, ker je bila frančošči- Pohištvo naprodaj Naprodaj je 1 china in 1 kit- j-_____________ chen kabinet. Vprašajte na 996 na diplomatski jezik in bi tako e. 64. St. zgorej. , Stanovanje iščeta Slovenski par, ki bo poročen v maju, bi rad dobil stanovanje 3 Kdor ima kaj primer- stanovanje 3 do 4 sobe v okolici East Clevelanda. Nič otrok. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče po 5 uri zvečer EV 0083. (56) lHSHSSSS bil nič kaj zadovoljen, ko ga je ekspedicijski fotograf A»zkal. Poleg te vrste Svati so na tem otoku tudi še peneguini, race in neke vrste zajci. izgubila svoj pomen, če bi bil sprejet esperanto. Istočasno pa je francoska znanstvena akademija objavila neko spomenico, v kateri poziva znanstvenike, naj s® bolj zanimajo za ta jezik. Tako sta zna nost in politika imela različne poglede glede uvedle novega jezika. Tudi britanska znanstvena družba je izdala poročilo, v ka terem je glede na uvedbo mednarodnega jeziJša ugotovila sledeče: latinščina je pretežka za učenje. Vsak drug jezik, bi ki ga določili za to, bi vzbujal večno ljubosumnje. Zato je treba priporočati esperanto ali Ido. Leta 1989 je že 49 radijskih 'postaj »prejelo oddaje i esperantu in je izšlo 0000 pub likacij in letakov v esperantu. Važna je bila dalje ustanova I. A. L. A. (Mednarodna zveza za pospeševanje pomožnih jdzi-- kov), ki je zlasti v Ameriki utrla ,pot na tem področju. Leta 1930 j« priredila zveza konferenco jezikovnih raziskovalcev v Ženivi, na kateri so najboljši zna nstveniki razpravljali prednostih različnih umetno sestavljenih jezikih. Vpraševanje mednarodnega jezika je tako važno, da se bo s tem vprašanjem bavila tudi UNO, čim bo rešila druga še bolj važna vprašanja. Ker pa so 11 druga vprašanja dosti bolj važna, mednarodnega jezika še dolgo ne bo in bomo še dolgo govorili vsak. v svojem jeziku. ------(V Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bande in znamke. Sobe se odda Odda se opremljeno sobo poštenemu moškemu ali ženski. Vprašajte na 1083 E. 67. St. spodaj. —(53) Radijski aparati, praliuki in »stiki popravljamo—raZBe dele sanje PopravUasaovaah tM MALZ ELECTRIC 6902 ST. CLAIR AVE. EN 4808 JOHN ZUUCH INSURANCE AGENCY FRANCK ZUUCH, etat Zavarovalnina vseh vnt za vaše domove, avtomobile in pohištvo, /Konte* 422/ mib NEFF ROAD Pravkar smo dobili avstrijske kose! Mere so 30 in 32 inč. Lahko jih naročite tudi po telefonu in pošljemo jih tudi po posti. Smrekar Hardware 6112 St. Clair Ave. HEnderson 5479 Cleveland 3, Ohio (Tue. Mar. 16) Znamke! Jugoslovanske znamke prodaja August Hollander 6419 St. Clair Ave. v S. N. Domu (Tues.-x) " nranSKA po; i. *« ; 'Hcmp, MARCH 16, 1948 • *':'A»v:ivf■: KAREL MAUSER k Rotija Povest Še Tinetovec se ni znal skap- noga boli”, ga je opomnila Ro-ljati, Tineta je skoraj jezilo.1 tija in mu hotela vzeti otroka Tako rad bi se kar nocoj zme-jiz rok. Toda ni ga pustil, nil z Rotijo. Pa nič ni kazalo. | “Pojdi, no, takegalt kebra pa “Poglej, kako že grem”, se je'že prenesem. Saj ni centen,” Tine postavljal in zakoračil po j Kaj pa je hotela drugega, ka- hiši. Pa je bil res kar trden. “Rebra mi držijo, kakor bi -imel z žico zvezane”, se je pošalil. Rotiji se je kar samo smejalo. Prav pošteno se je zakasnila, plevice so od Škovinčevih že odšle. Marjeta je vedela, kje je in ji postavila večerjo v peč. Nič ji ni rekla, samo muzala se je. Koj po večerji je vzela Jurčka, ki je bil že močno dremav in odšla v kajžo. Pa jo je močno imelo, da bi nesla otroka Tinetu pokazat. Sicer je P» tudi jutri še en dan in Tine bo ostal za vselej na PrtoVču. Še luči ni užgala. Otroka je kar v temi dala v posteljo, njej se pa še ni dalo. Sedla je k peči in z rokami v naročju mislila nalzaj in naprej. Preteklost se ji ni ividela vpč tako bridka kakor nekoč. Kako en sam kanec sreče osladi kozarec pelina. Vsak greh Se kaznuje, toda vsaka pokora ima svoj konec. Bodočnost se je odvijala-pred njo kakor Židana ruta. Na oknih Tinetove bajte so goreli nageljni, v vrtičku so cvetele astre in perunike. Pušpan je zelenel v kotu, bezdg je ponujal svoje cvetje v. kanjrino okno. Rotiji se je zdelo, da s peči dišita žajbelj in melisa. “Kmetica bom”, ji je pelo v .«rcu> .Jančeli ba..bajtar,.toda. JtogaJ: kor da mu ga je pustila? Jurček bi tako ne hotel k nj^j, zakaj Tine je privlekel na dan zavitek napolitank. Jurček je kar hlastnil po prvi in mimogrede je bil Ves rjav okrog ust. “Veš, da mi je Tinetovec podaril njivo za moj(o bajto?” so nenadoma Tinetu' zažerele oči. “Rekel mi je, da drugače do smrti ne bo miren. Pri njem sem se ponesrečil in da noče kar tako iti mim* tr ga. Stara Žerinka mi ponuja svoj travnik. Ne ve, kaj početi z njim. Košnjo daje vsako leto v najem, zdaj bi pa rada travnik enkrat za vselej oddala. Ženska leze v zemljo, sin pa samo drvari. S kmetovanjem pri vsej revščini nima veselja.” Tine je z očmi trdo držal Rotijo, ki njegovega vročega pogleda ni mogla prenesti. Povesila je oči in v zadregi mečkala predpasnik. “®am se ne bom mučil z delom”, je poudaril Tine čez čas in ponudil Jurčku drugo napolitanko. “Kako to misliš?” je s tresočim glasom vprašala Rotija. “No tako. Če bi še ti prišla, bi se lotil kmetovanja in bi nikdar več ne lbzel s Prtovča, dalj^ kot do Železnikov in Selc. Skupaj bi delala. Sam se pa ne bom ubadal. Se nimam za svoj gospod'. Zemljo bo obra. čal namesto knjig.” “Zdaj postajam šele prava Prtovčanka”, se ji je utrnila misel. Še nekaj časa je sedela v temi, potlej se je pa slekla in zlezla k otroku. Poljubila ga je na lica, se pokrižala in čakala na spanec, ki dolgo ni hotel priti. PRI STEFANU Koj drugi dan pod noč je prišel Tine v Rotijinc kajžo, Jurček se je ravno komajsal od mize k vratom. Začudeno je obsedel sredi svoje poti, nekaj časa strmel v prišleca, potlej se pa zagnal proti njemu in veselo krilil z rokama. “Ta, ta, a—ta, a—ta.” Ti krota ti, drajsasta”, se je nasmehnil Tine in ga vzdignil v naročje. Otrok se mu je zakadil iv brkej “Pa me res pozna”, se je obrnil Tine k Rotiji, ki je srečna gledala v veseli par. “Poglej, kako so mu moji brki všeč.” Z Jurčkom v naročju se je Tine usedel k mizi. V obraz je bil še bled, vendar se je že videlo, da ga je obpihal prtov-ški zrak. Lepi, črni brki so ga delali možategain odrtine na o-brazu se mu niso dosti poznale. Le oči so mu izilezle nekam bolj pod čelo. Vsaj Rotiji se je tako zdelo. . • “Shujšal pa,še nisi”, je začela pogovor okoli kraja. “Skoraj bi rekla, da si se poredil.” “Saj sem Se lahko. Že od tvojih štrukljev in Tinetovčeve svinjine. Tako ne bom nikdar več jedel, kakor sem v bolnici.” “Rožmarin in rošeukrat sem pa s seboj prinesel. V skrinjo sem ju spravil k materini mašni bukvi”, je Tine še povečal Rotijino rdečico. “Da moraš biti tako neumen”, se je sva srečna nasmihala. —_ Jurček je neprenehoma brbljal in še na misel mu ni hodilo, da hi se očetu skopal iz naročja. “Saj ga težko držiš, ko te še Globoka tišina je sedla v hišo. Na klopi je dromljala mačka, ura je vprašujoče tiktakala in še Jurček ni nobene muk-snil. Čez čas je bilo slišati Rotijino ihtenje. Prav po tihem so ji prišle solze v oči, hotela jih je zadržati, toda zaman. Tinetove besede so bile tako lepe in preproste, ipolne globoke in resnične ljubezni, o kateri je toliko presanjala, vdane, kakor bi šel nekdo z mehko dlanjo perk vseh spominov in jih spet zbudil v življenje. “Rotija!” se je ustrašil Tine. “Saj te nočem prisiliti, zato sem te pa vprašal. Povej, ka-komisliš. Kakor bošrekla, tako bom naredil.” Tinetov glas je bil rahel kakor prst na preorani in dobro prehranam njivi. Rotiji se je zdelo, da zveni od daleč, še iz tistih dni, ko je bil Tine nasmejan in od vseh fantov najbolj nasukan. “Travnik le kupi. Bova še kako, Tine”, je dihnila, potlej pa planila v glasen jok. n; mogla drugače. Stara bolečina se je še enkrat vzdignila in zabolela, potlej pa se sesedla sama vase kakor podrta klada, Ki jo spodžre ogenj. “Rotija, ali res? Bova res skupaj delala?” Divgnila je glavo in Tine je videl, da se skoz solze smehlja. Z Jurčkom v naročju se je zagnal proti njej. Ni se mu branila, ko jo je z roko objel prek ramen. “Paboš hotela priti v bajto? In k meni, ki sem bil tak s tabo?” Iz Tineta se je zlivalo obžalovanje. “Da bo le otrok srečen in da ne bo . .” Ni mogla izreči besede. Jurček je napolitanko že pojedel in se čudil, da ne dobi nove. Nazadnje ga je pa minila volja do čakanja. “—ta, a—ta, ta—ta!” Komajsal se je Tinetu po nogi, da se je moral zavesti. “Ti lieman ti, bi še rad? Proskaj!” Otrok je začudeno strmel, potlej pa je plosknil z ročicami. Rotija ga je ljubeče pogledala. “Na, kušter”, je Tine znova segel v žep in otrok ga je pustil toliko v miru, da je mogel poljubiti Rotijo. “Da bova oba vedela, kdaj sva se spet našla. Velikega ovinka je bilo treba, toda ni bil zastonj. Ko bi ne bilo trnja, bi me ne opraskalo, in če bi ne čutil ran, bine našel poti k te-tebi.” Vzdignil je otroka pod strop in veselo vzkliknil: “In če bi tega štruklja ne bilo, Bog ve, kako bi vse 3ešlo. Nemara bi si bila danes dlje, ka-kakor je Prtovč od Ljubljane.” Rotija mu je morala v srcu pritrditi. Zarja je bila že vijoličasta, ko"j'e tine odšel, Rotija je iz veže gledala za njim. Rahlo je šepal, toda bil je videti zrel mož, tak, ki ga je življenje do kraja izbrusilo in oustilo na njem samo še obrunke ran, ki so vsakemu v ponos. . Nad Ratitovcem je mežikalo že nekaj zvezdic. Bile so kakor razcefrani cekini, Po dolini se je mvenila megla. Rotiji še ni bilo za spa-Čeprav je bila s smrdljivcem že močno na kraju, je gorela svetlika skoraj do enajste. Tine je takrat že spal. obetal lepo košnjo. Ležal je na malo nagnjenem prostoru, toda no soncu in kar je glavno, do stoga ni bilo daleč. Tudi če se k dežju pripiavlja, človek seno ali otavo brž spravi pod streho. Po vasi je vrelo. Tine in Rotija sta se spravila, Jpskova Mica ni mogla do sape. Kaj takega? Jerneja ni hotela, zdaj pa kaže, da bo Tineta vzela. In otrok že sam hodi. Pa Tinetovec! Že kar v naprej jima je dal doto. Celo njivo, tisto, na kateri ima ječmen. Ko bo požel, bo Tine že lahko sejal ajdo. Bog ve, ali misli na svoje začeti? Iz hlapca pa kmet. Kaj takega se na Prtov-ču še ni zgodilo. Rotija je vsa Žerinke je kupil travnik, ki je druga. Nikoli čmerna, vedno vzela.” nasmejana. Srečopa ima. Vse je kazalo, da bo ostala samica, zdaj se ji pa tako lepo obeta. Tinetova bajta je čedna, posebno odkar je pobeljena, sveta je pa tudi toliko, da jima ne bo treba stradati. Tine bo še kaj pritesaril, opa bo pa lahko tudi v dnino kdaj stopila. Na Pirtovču se ljudje niso mogli unesti. Ženske po poljih so obirale samo Rotijo in Tineta. “Tak potrkon je bil, pa se je tako napravil.” “Otrok ga je spremenil.” “Tinetovec ima prste vmes.” Ženske so različno ugibale, vse so pa privoščile Rotiji, da se ji je tako zasukalo. “Menda se bosta že do jeseni ‘'Saj imata prav. Že zavoljo otroka. Se vedel ne bo, da je bil več kot one leto brez očeta. Za vas v hribih je bila vsaka novica velita. Če se otroci stepejo, imajb ljudje že dosti govorjenja, kaj šele, če se vname prepir zavoljo (Kur, trhle ve-reje ali Kolovoza, živahnosti in barvitosti Prtovč res nihdar ne pogreša. JasKova Mica že toliho posKrbi, da vsaho stvar toliko poveča, da postane zanimiva. Drugi potlej iz svojega nehaj dodajo. Res pa je, da se govorjenje tudi brž poleže. Kmetje nimajo časa,'da bi dolgo glodali isto Kost. To prepuščajo starim čenčuram, Ki še hotel bosti z njim. -AND THE WORST IS YET TO COME •—in najbajše Sele pride za oKopavanje niso več in doma samo na otroke pazijo. Dobro je, da se vsaka stvar preklepeta, je’potlej vsaj mir pred njo. Tine je po malem že brnjal Tinetovec mu dosti ni pustil. Naj se fant pošteno opomore. Saj se bo nadelal, ko bo začel na svojem. / * Zapele so osle, kose sošvist-nile in trava je v lepih redeh legala k tlom. Tine je kosil pri Tinetovcu. Kar dober je že bil in kosa mu je tekla kakor namazana. Tinetovec se je čudil, da seje fant tako brž opomogel. iNekaj časa mu je branil, toda ker Tine ni odnehal, se ni Majnik se je sicer pričel z dežjem, toda potlej so nastopili lepi dnevi. Ljudi je priganjalo delo, da so se komaj čez dan videvali. Trava je bila že visoka in po njivah so pričeli okopavati krompir. Tine se je bil docela popravil. Z nogo ni imel križev m pri hoji je bilo prav težko spoznati, katero nogo si je zlomil. Od irinjik^rumnjiruLn njrjmfinTLTnitrLn * AL ULLE PLUMBING & HEATING (0. AVTOMATIČNI VODNI GRELCI, polno inzuliraai in čisto avtomatični. Cene so od $68J>0 naprej. V zalogi imamo: Rex, Mustee, Bryant, American Standard, Hot Stream, Servel. Vam jih lahko takoj inštaliramo. Ako želite, lahko odplačujete na mesečna odplačila. 15601 Waterloo Rd. KE7248 uumnjmmmrijmr^ Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Janiči Vam in Vašim Otrokom KRAN JSKO-SLOV EMSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 52. leto Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129.91% Ce hotel dobro ooM In mjhn dragim, antal n grl najbolje. H-Mont bi nadoolmtnl podporni orranlnclj, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL Je vrnil dobro z dobrim. — Ko se je major John Hanlon iz Winchester, Mass, med vojno spustil s svojim zrainim batalijonom na zemljo blizu mesta HmrouUe v Belgiji, je sprevidel, da njegove čete potrebujejo bela oblačila, da jih sovražnik ne bo prehitro opazil v snegu. Prebivalci bližnjega mesta so se odzvati in dati našim vojakom na razpolago skoro vse rjuhe, ki so jih premogli. Pred kratkim se je major Hanlon vrnil v Hemorulle s 700 rujhani, ki so jih darovali prebivalce Winchestra, da so' tako plačati dolg. kjer oe lahko onanjed m smrtnim- i baletni bi onomoilooU. i poikodbo. operacije, proti K. S. K. JEDNOTA oprejema molke In lenobe od II. do M. letal otroke pa tako) po roktop in ds 18. leta ped preje okrilje. E. S. K. JEDNOTA Mak i dobe el MII do KMMt i into oertUlnUo eedonje K. S. K. JEDNOTA k Ptara mati Tdrr In tkot ali aaniea to menine In božate ksMUke podi tradl ee In arktept takoj. CeknUilai m Mbit LIL la m app *ra _ k aradaka krajornlh kakor ' , al pa aai GLAVNI UR AS 351-353 No. Chicago St JoHet, Dl. «S3i 1948 MZIMILO M ZAHVALA Žalostnega in potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla ljubljena mi soproga Anna Ponikvar ROJENA PETERLIN ki je po dolgi bolezni ter previdena z svetimi zakramenti zaspala v Gospodu dne 19. februarja 1948. Pokojna je bila rojena 10. junija 1874 v vati Vinji vrh, župnija Bela cerkev na Dolenjskem. Pogreb pokojne se je Vršil iz Zakrit jškovega pogrebnega kavoda v cerkev sv. Vida dne 23. februarja m po sv. maši za-dušnici, katero je daroval č. g. Rev. Francis M. Baraga ob asistenci čč. gg. Rev. Franc Gabrovška in Rev. Victor N. Tomca, smo jo položili k zemeljskemu počitku na pokopališču Kalvariji. Predvsem se najprvo želimo zahvaliti č. g. Rev. Fancis M. Baragi, ki je pokojnico previdel z svetimi zakramenti,' opravil zanjo sveto mašo, ter jo spremil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev, in potem na pokopališče. Dalje se zahvalimo č. g. Rev. Victor N. Tomcu za asistenco pri sveti maši, prav tako tudi, ker je pokojnico večkrat obiskal ter ji podelil svete zakramente. Enako se zahvalimo tudi Rev. Franc Gabrovšku za asistenco pri sveti maši. Dalje se zahvalimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so poklonili toliko lepih vencev ob krsti ter pokojno ozaljšali, ko je počivala na mrtvaškem odru. Prav enako se zahvalimo vsem številnim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojne. Dalje se zahvalimo društvom sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, dr. Srca Marije in Olutahnemu društvu sv. Vida ker so žene teh društev molile sv. rožni venec ter potem nosile krsto pokojnice. Zahvala Mr. in Mrs. Martin Gorišek in sinu, ki so prišli na pogreb iz Pittsburgha, Pa. Prav tako se zahvalimo vsem številnim, ki so prišli pokojinco kropit ter molit za mir in pokoj njene duše. Dalje se zahvalimo Mrs. Rose Repar za vso tako požrtvovalno in izredno pomoč, ko je tako požrtvovalno stregla in pomagala. , «*i “H: 141* Dalje se zahvalimo vsem, ki so se udeležili pogrebne svete maše ter onim, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti na Kalvarijo. Prisrčna zahvala tudi onim, ki so dali na razpolago avtomobile na dan pogreba. __ __ J Zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso prvovrstno postrežbo, ki so jo nam dali. Predraga soproga, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda; duši Tvoji pa večni mir in veselje v družbi izvoljenih. Vsem nam je usojeno, da prej ali slej zapustimo svet ter gremo v večnost. V. Pred mano Ti, za tabo jaz, pred sodni stol pred Kristusa. Tvoj žalujoči soprog FRANK PONIKVAR ter ANNA ZALAR in ROZALIJ KIRSHNER, rojenki Pokojna zapušča v stari domovini sestri Agnes in Marijo Cleveland, Ohio, 16. marca 1948.