wm^m
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih drža\~ah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
List slovenskih delavcev v oAmeriki.
first Slovenic Daily in the United States. Issued every* day" except Sundays and Holidays.

exterkd as second-class matter, september 21, 1903, at the post office at new york, n. y., undee the act of conoebsb of mabch 3, 1879.
Stev. 60,
NEW YORK,	marca, 1904.
Leto XI,
Iskrena neutralist
Naš predsednik spominja uradnike na proklama-cijo neutrainosti.
Svetoval je uradnikom in lastnikom, da se obnašajo strogo nen-tralno.
Ne smejo sočuvstvovati niti z j ed do vojskujočih s e -d r ž a v.
Washington, 11. marca. Po posvetovanju z državnim tajnikom Hayem, izd: I je predsednik Roosevelt naslednje povelje z ozirom na nedavno izdano proklamacijo, ktera jamči ne-utralnost Z jed. držav v vojni med Ru--'"o Japonsko. Povelje se glasi:
"S tem se ukazuje vsem civilnim, vojaškim in mornaritaim uradnikom ozlrci • i e:1. ::.ikom, da ne vpostevajo le prol:limacijo predsednika glede neutr H:..-te v vojni med Rusijo iu Japon ko, temveč, da se izognejo tudi vseli aci g janj in govorov, kteri bi žalili to ali ono vojskujočih se držav. Vlada Zj< 1. držav zastopa ljudstvo republike ne le z oziiim na iskieno.it, s kter- • .-'.u-a ohraniti našo neutral-nost n dot kijivim temveč t ud t z ozirom Cu i .-lt. nost, s ktero obžaluje sedanjo vojno in upa, da se bode kakor hitro mogoče končala z kolikor mogoče majhnimi izgubami obeh bojujoeih se držav.
Vojna poveča občutljivost bojujoeih se ljudstev proti vsakej nepravična-ti o-i strani unih, kteri se ne vdeleže vojne .
iN kur ni umestno antipatije sta-reir . - ' vme-avati v nale življenje, ali z c ': nj :a iii besedo provzročati ne.-o] j in nenaklonjenost ptujih dežel pro;i nam. Veliko ljudstvo, ktero za p samo na-e, mora pred vsem up- -.eva . pravice in občutek svojili so- ..-do v. In dandanašnji so 31 vsa ljudstva na zemlji sosedje.
R ■ tega je pričakovati, da se bodo vsi civilni, vojaški in morna-rični iradniki oziroma častniki ob-naš M po d J nju in besedi tako. la te ne bodo zami rili ljudstvu kake inozemske. 7. nami v prijateljstvu živeče vlasti.	Theodore Roosevelt/*
Verski fanatiki.
Bangor, Me., 11. marca. Iz Jones-port:i i -!o j'- šerifovo možtvo na so-eedni	Island, da tamkaj ukroti
pobožno ljuds propovedi" n< sijonarjev po Na otoku je kteri so vsi č (družbe sveto nridigoval
Makarova taktika
Iz Aystrije.
80 stopinj pofl ničlo.
.	Krvavi boji med slovan- Izredna zima ob Yukona.
Rusko vojno brodovje pričelo je napa-skimi in nemškimi dijaki . ~
-	I\ •	Mnogo zlatoiskalcev je pomrlo
dati japonske ladije.
Japonci zgubili jedno torpedolovko, tudi jedna ruska je poškodovana; ru
ska križarka zelo poškodovana.
Admiral Makarov poroča. — Japonci bežali iz Golobjega iali?a. — Nebrojne ruske čete v Harbinn. Japonci so pričeli u videvati, da t Angliji in Ameriki ne dobč pomoči.
Kakor hitro je admiral Makarov ] neje. Ti poročila so tako izvanredna,
da bi v navadnih okoliščinah veljala kot prosta izmišljotina, toda ker je njihova resničnost v verodostojnih krogih potrjena, ni dvoma, da se bodo končno kraj Japoncev tudi Angleži opekli.
Iz Kavkaza se nadalje tudi poroča, da je Rusija povsem pripravljena poslati svojo vojsko proti Indiji. Vendar pa petrogradska vlada še ni odlo-
vo, ktero je radi "lepih • »liko prismojenih mi-stalo skrajno fanatično, kacih 500 prebivalcev, l ini "Holiness Society" sti). Misijonarji so jim li o nečimurnosti in razkošju na ta nad In, da so ubogi verniki razdejali vse svoje lepotičje. Razun tega so tudi blago prodajalcev tobaka pometali na ulico kot vragovo blago. Toda tudi s tem se niso zadovoljili in so končno po Izakovem uzoru žrtvovali in darovali par ubogih živali. Brezdvomno bi naposled tudi sami sebe pričeli klati, ako bi nekdo o tej neumnosti ne obvestil oblasti.
Pri "službi božjej" je neka gospa, imenom I. T. J*eal. vstala, in navzočim naznanila, da je treba usmrtiti necega psa. Kmalo na to so prinesli na lice mesta povsem nedolžnega psa, ca zaklali ii» z njegovo krvjo poškropil. ^ene cerkve. Na to so vsled "božje zahteve"' zaklali tudi jedno mačko. Ko so se pripravljali žrtvovati tretjo žrtev — otroka imenovane blazne žpn-ske, ktera bi mu sama prorezala vrat, — prišlo je k sreči Šerifovo moštvo v cerkev. Pobožno žensko so poslali v norišnico, kamor jej bodo sledili kmalu tudi "misijonarji" in drugi blični fanatiki.
Štirje zgoreli.
Harrisburg, Pa., 11. marca. V nekem vozu Pennsylvania železnico, s kterim so se vozili delavci, se je deset milj od tukaj vnela posoda gazolina, vsled česar je bil voz takoj v plamenu. Štirje delavci so zgoreli in dva sta bila smrtno ranjena. Požar je nastal vsled tega, ker je neki delavec med vožnjo kraj gazolina kadil. Pri tem je odletela iskra iz njegove lule v sod gazolina, kteri se je takoj vnel. Trupla ponesrečencev so zgorela tako, da je le oglje ostalo
f
prevzel povelje portarthurskega vojnega brodovja, je popolnoma spremenil dosedanjo mornarično taktiko. Včeraj zjutraj je ukazal, da morajo Rusi napasti Japonce, kar se je tudi zgodilo.
Petrograd, 12. marca. Podkralj
Aleksejev brzojavlja caru:
•'Admiral Makarov, poveljnik vojnega brodovja v Pori Arthuru mi brzojavlja :
"V noči 10. t. m. odposlal sem na morje šest torpedovk, kterih štirim je poveljeval kapitan Matuševič. Na morju so našli =ovražno torpedno brodovje, kteremu je sledilo brodovje križark.
"Vnela se je vroča bitka, v kterej je torpedolovka 'Vlastinij' izstrelila torpedo, kteri je potopil sovražno torpe-dovko. Na potu v luko je bila torpe-tolovka "Steregušči", ktero je vodil poročnik Serguljev, poškodovana. Pokvaril se st-^j in pričela se je potapljati. Ob 8. uri zjutraj vrnilo se je pet naših torpedolovk. Ko se je do-/.nalo o nevarnem položaju "Steregu--če", razvil sem mojo zastavo na kri-' :<arki •-Novik", s ktero sem zajedno z križarko "Bojarin" hitel na pomoč. Ker pa je pet sovražnih križark obkolilo našo torpedolovko in ker so se i ližale tudi oklopnice, se mi ni posrečilo rešiti "Stereguščo", ktera se je »otopila. Moštvo so deloma vjeli, deloma je vtonilo.
"Na ladijah, ktere so izvršile nočni lapad na Japonce, so bili jeden čast-.ik težko in trije lahko ranjeni: dva aornarja sta usmrtena, 18 je ranjenih .
"Ob 9. uri približalo se je luki 14 sovražnih ladij, ktere so pričele streljati na luko z velikimi topovi.
'"Bombardement je trajal do 1. ure popoludne. Japonci so izstrelili 154 12palčnih granat. Naše ladije niso poškodovane in so pripravljene za takojšnji boj.
"Razsvetljevanje morja po noči iz naših trdnjav je igvrstno in sovražno brodovje se je moralo večkrat umakniti pred topovi naših pobrežnih baterij.
"Možtvo vseh ladij, ktero se je udeležilo boja, je bilo povsem mirno in Idadnokrvno. Pod krovom vršila se je služba, kakor običajno, dasiravno so •rranate padale med ladije.
"Japonska križarka "Takasago" je zelo poškodovana.
Makarov".
S tem mi je v čast Vašemu visocan -tvu zgoraj navedeno javiti.
Aleksejev".
Petrograd, 12. marca. Semkaj se brzojavlja, da so se skušali Japonci izkrcati zopet v Golobjem zalivu. Toda še predno so prišli na kopno, morali so bežati.
Mukden, 12. marca. Uradoma se naznanja, da ostane prvi ruski kor v Harbinu, da tako Japonce nemudoma prepodi, kakor hitro se pojavijo.
+ 4- +
Petrograd, 11. marca. "Novosti" povdarjajo, da Japonci počasu, toda stalno izgubljajo iluzijo, da jim bodo Angleži in Američani pomagali. Kljub temu se pa Japonci še vedno zanašajo na Kitajce, ne da bi vedli, da bode dalo to povoda evropejskemu posredovanju z orožejm proti Kitajcem.
Petrograd, 11. marca. Razmere med Rusijo in Anglijo se ie nikakor niso izboljšale. Tukaj vlada splošno mnenje, da bode posledica sedanje vojne na iztoku vojna med Rusijo in Anglijo. Rusija se na to tudi žs pripravlja. Na meji Turkestana napredujejo ruske vojne priprav« najizbor-
čila, naj li pošlje svojo vojsko proti
kterega polivajo s petrolejem, da ga zamorejo takoj vžgati, ako bi se tamkaj izkrcali Japonci.
Petrograd, 11. marca. Natančneje poročilo o bombardementu na Port Arthur, do sedaj še ni prišlo. Je li car dobil kaka natančneja poročila tudi ni znano. V vojaških in morna-ričnih krogih ne vedo, kaj so hoteli Taponci doseči z svojim zadnjim napadom na Port Arthur. Vendi r je pa dognano, da se japonsko brodovje
na Dunaju.
Petdeset ranjenih na obeh straneh.
Veliki izgredi v Pragi.
Avstrijske drobnosti.
Dunaj, 12. marca.
vsled mraza in pomankanja.
Take zime šc ni bilo.
Tacoma, Wash., 12. marca. V Yu-konskem teritoriju vlada letos taka zima, da take ne pomnijo tudi najstarejši zlatoiskalcL Od januarja nadalje vlada v Yukonu in Alaski izredni in grozni mraz. V januarju je kazal toplomer ves teden od 50 do 80 sto-Kljub temu, da pinj pod ničlo. Med tem so razsajali
Iz bojišča na iztoku.
so po navodilu rektorja Eschericha neprestano viharji, zaprli tukajšnje vseučilišče, vršili so i V novih zlatih pokrajinah ob White se tukaj včeraj med slovanskimi in R iverju. Al. , k, Tanana in Stewart nemškimi dijaki krvavi boji. Na Riverju je vse poluo zlatoiskalcev obeh straneh je ranjenih kacih 50 vsled mraza in pomanjkanja pomrlo, i pretepačev.	j Sedaj so našli vse pulno zmrzujenih
Včeraj popoludne so se nemški in trupelj nesrečnikov ob potu, kteri ponemčeni dijaki zbrali pred vseuči- vodi v severne zlate poljane. Mnogo ' 1 iščem. Kmalo na to je prišlo na sto-! nesrečnikov je zmrznilo v svojih ko-tine z kamenjem oboroženih slovan- eah, ktere jih nisu iiumogle braniti skih dijakov. Kakor hitro so jih pri- pred mraz-m.
čeli Nemci izzivati, so Slovani Nemce j Med ik-iv "-niki, kteri so pri iska-napadli z vsem, kar so imeli pri ro- nju zlate sreo^ morali pustiti tvoje kah. Boj je trajal dalj časa, razgraja- življenje, je tudi zlatoiskalec Tom IL nje je bilo uprav nepopisno, dokler White, kleri je Llizo Wood Campa, se končno ni posrečilo zopet napraviti blizo Fory Alile, zmrznil. Pri Fort red, kteri pa najbrže ne bode dolgo i ^ ukonu so našli tudi truplo necega trajal.	j nepoznanega moža. Poštni sel Stahl
Pri včerajšnjem boju bojevali so se; kteri se je upal oditi v mraz. se je na italijanski v s e u č i 1 i š č n i k i potu v Duncan Creek cnesvesuL K na strani svojih slovanskih tovarišev,' sreči so ga našli na p.d zmrznjenega, kar je obudilo veliiko začudenje. Ob-j Canadska policija skuša zlatoiskal-lasti so sklenile izgrede na vsak način ccm preprečiti d.jlga potovanja, ako preprečiti in so radi tega pomnožile Je premrzlo, toda n. srečna želia po policijsko straže krog vseučilišča. j zlatu jih vedno tira dalje do zlata in
Praga, 12. marca. V tukajšnjem ! smrti, mestu vlada nepopisna razburjenost
in mesto izgleda kakor o času revolu-	Farnierjev konj.
cije. Demonstracij, ktere so priredili . ,	'	„
j-- , . • , ,	Appleton, Wis., 11. marca. Farmer
dijaki, se je udeležilo vse mescan- r i r?	.,	. .
. T7- 1 •	m - 1 - Jonn Jc.ggert iz Centre, je imel sta-
stvo. Vsaki posameznik je okrasen z	,
„1 1 , , • •	i rega Konja, kteremu je bilo ime Pe-
slovansko trobojmeo.	1 .	. ,	,
-vr	i 1 •, 1	.. . Iter. Konj pa ni bi; spo.-juen za no-
Namen slovanskih demonstracij je!. , , .	_	. ,
. • , ,	, . 1 beno delo vec. rnai cesar ga je hotel
pregnati ministerskega predsednika ____• •	, : . ,
T- , • , , . .	_ i pustiti us n iti, toda mliee m hotel
Koerberja, kteri je znan sovražnic!
prevzeti ta job', docim iarmer m olovanov.	,	T.
xr „.	. .	t	znal streljati. Iv sreei mu je pnslo v
Večina trgovin je zaprta.	1 u- < • -i -■	-i
Nad 50 nemških družin je bežalo iz *	2
t>	T^-i xt , v . , dinamitom. Radi tega je povedel svo-
i rage v Drazdane. v slučaju, da se ^ {r i p,.,r i ,; ,!, . li(rc" j	•
velike demonstracije obnove, bode	V	U. m.U je
i j	,	„ ... j privezal na vrat dinamnm naboj, na
vlada proglasila v Pragi izjemno	•	, , ... .
„ - •	: kterega je pritrdil dolgo vzigalno nit
stanje.	•	n
T-,____- ,a	-1 • » • 111 f>otcm pričel bezati, kar so ga za-
JJunaj, 12. marca. Leski posianci	,	-r 1	. -r.
. .	, . ... , »	i mogle noge nesti. Toda o groza! Pe-
vztrajajo z obstrukcijo v državnem - t„j- , ,	..	,
ter je tudi tekel za svojim gospodar-
Na ruskej vojnej Indiji "Novik" pred pomorsko bitko.
Indiji skozi Perzijo ali pa preko gorske planote Pamir.
"Novoje V rem j a" nadalje tudi javlja. da je pričelo v Perziji vreti in da je v Teheranu polne angležkih tajnih agentov, kteri skušajo agitirati proti Rusiji s tem, da se lažejo o japonskih zmagah.
Paris, 11. marca. Tukaj so zaprli podčastnika Martina, kteri je piodal tajnosti ministerstva francoske vojne mornarice japonskemu poslaništvu.
London, 11. marca. Semkaj piiha-jajo le reverjetne vesti iz kitajskih virov, ktere javljajo o skorajšnjem pričetku vojne na kopnem. Iz teh virov je posneti, da se je pri Tukusha-nu izkrcalonek. j japonskih vojakov. Rusi so se baje umaknili onstran Yalu, kjer bode kmalu prišlo do prve bitke.
Mogoče je tudi, da so se Rusi umaknili onstran reke Yalu jn da se zbirajo pri Lioa Yangu, kar se ka tudi ne potrjuje. Tejkaj jim Japonci ne bodo sledili, ker bi bili v neprestanej nevarnosti pred kozaki.
Tudi o bombardementu na Port Arthur se ničesar ne poroča. Japonsko brodovje sedaj spremlja večinoma transportne ladije. Japonci so storili tudi v tem veliko napako, ker so pričeli izkrcavati svoje čete preje, predno so gospodarji na morju.
Tokio, 11. marca. Rusi napravljajo utrdbe pri Wiju v Koreji, ktere bodo v zvezi z levim bregom reke Yalu. V Wiju imajo Rusi 15,000 ton premoga,
ni upalo priti pred ruske topove in je
raje odpljulo.
Sedaj se je tudi dognalo, da je bilo pri prvem japonskem napadu ni Port Arthur poškodovanih 6 japonskih ladij, kterih jedna se je potopila.
Vladivostok, 11. marca. Potniki, kteri so dospeli semkaj iz Nagasaki, Japonska, poročajo, da imajo vse japonske ladjedelnice dovolj dela z popravljanjem japonskih vojnih ladij, ktere so jim Rusi razstrelili.
Vladivostok, 11. marca. Tukajšnji Korejci so se ponudili prostovoljno in brezplačno k delu na tukajšnjih trdnjavah v dokaz naklonjenosti Rusije. — .
Paris, 11. marca. Poveljnik francoskega parnika "Saghalien", kteri je dospel danes iz Pirejt v Marseille, poroča, da sta tamkaj dve ruski kri-žarki in jedna torpedolovka, ktere la-diqe so odpljule na prosto morje, da love japonske trgovske ladije. Šest japonskih trgovskih ladij je v Havre, Nantes in Bordeaux.
Nezgoda na morju.
Guam, Pacific, 11. marca. Parnik "Scotia", s kterim so polagali brzojavno žico, obtičal je med skalovjem "Spanish Rocks". Parnik je do krova pod vodo in je zgubljen. Bil je na potu iz Singapore v Honolulu, Hawaii.	s
zboru. Poslanec Ribar podal je predsedniku interpelacijo, krerej je priložil iztis igre 4'Roza Berndt". Zajedno ga je naprosil, naj vso igro prečita zbornici.
Dunaj, 12. marca. uGrof" Jurij Napoleon Caky, podtajnik tukajšnjega ogrskega ministerskega birba, ie včeraj zvečer na Ringu znorel in streljal na neko žensko, ktero je nevarno ranih "Grofa" so takoj zaprli.
Bud impešca, 12. marca. V državnem zboru so sprejeli predlogo za vojaške novince v vseh branjih.
SloTeneo umoril srojo soprogo in sina.
Iz kanzaškega časopisja posnamemo, da je naš rojak Alojzij Vodenik v Pittsburgu, Kans., kjer dela v rovu št. 11 od Growe Coal Co. blizo Wair City, Kans., dne 8. t.- m. umoril svojo soprogo in lOletnega sina. Umor je izvršil po noči, ker mu žena ni hotela dati večer-'e. Vodenih, ki je doma iz Zagorja, je bil podvržen pijači. Ženo in sina je zaklal z velikim mesarskim nožem, kterega je zabodel nesrtčnici v levo stran. Desetletni sin je hotel svojej materi pomagati in je pri tem zgubil svoje življenje. Met ilea so takoj zaprli.
Razstrelba dinamita.
Millersburg, Pa., 11. febr. 11. marca. Tukaj se je pripetila na progi Pennsylvania železnice razstrelba dinamita. Dva delavca sta bila na mestu usmrtena, dva težko ranjena.
Mala poročila.
—	Ze par dni je v vodi krog Mu-stingforda pri Grand Rapids, Wyo. toliko rib, da so morali z delom na žagah in mlinih prenehati. Na kolesa je prišlo namreč toliko rib, da bo se ustavila.
—	V Newburghu, N. Y., našli so farmer j a Ambrose Arnota v kuhinji njegove hiše smrtno ranjenega. Ko se je kasneje zopet zavedel, je naznanil, da se je sam skušal usmrtiti z — kladivom, ker se je naveličal iiveti.
jem — in kolikor bolj je Eggert tekel, toliko hitreje se mu je bližal njegov konjski Peter. K sreči sta priležala do necega plota, preko kterega je kmet hitro zlezel i skočil na drugo stran. Peter je pa s al pred plotom in žalostno gledal za svojim gospodarjem. V tem trenotku se je pripetila razstrelba. Konj je bil fuč, planke so bile fuč, le kmetu se ni nič zgodilo.
Marija Sallar, alias Zalar, naj se javi.
Vodstvo Long Island State hospi-tala priposlalo nam je sledeči dopis:
Uljudno Vas vprašamo, ako poznate Mrs. Mary Sailer (Zaiur) in ako veste za njen naslov. V tukajšnjej bolnici se nahaja neka Agnes Lustich ktera ima nri Sallarjevi shranjen svoj kovčeg it, hranilno knjižico, gla-sečo se na njeno ime.
Kdor rojakov ve za naslov imenovane Sallar. naj blagovoli naznaniti uredništvu "Glas Naroda", da tako dob i naša bolna rojakinja nazaj svoje imetje.
Znia^a genija.
Človeški genij je razsvetil temo mnozih stoletij in donesel svetlobo v razne slabe odnošaje. Zmernost je rešila mnogo življenj in ter trpljenja. Bolezni, ktere so se v minolem času končale skoraj vedno le z smrtjo je dandanašnji lahko lečiti. Zdravniki so pronašli, da vročinska mrzlica, ktera je najnevarneja bolezen, se nikakor ne more polastiti človeka,kateri ima zdrav in dober želodec, vkte-rem se ne razširajjo kali bolezni. Že-lodec ohraniti v dobrem zdravju, je pa mogoče edino le z Trinerjevim Eliksirjem grenkega vina. ktero je jedino naravno zu.-avilo, napravljeno iz čistega vin* in izbranih zelišč. Vino :e zelo zdravilno in deluje kot pomnoževalec krvi. Ker ono - ohrani sistem trupla v popolnem redu, prepreči, da se človeka ne polaste razne bolezni, kakor dispepsija, nervo/nost, trganje itd. in podeli koži zdravo barvo. Najboljše zdravilo za ženske. V vseh lekarnah. Josip Triner. 799 South Ashland Ave., Chicago, I1L, Pisen Sta.


"Glas Naroda
Ust tlovaxukik daUvoev 9 Ameriki Urednik:	Editor:
Z* A GO SLA V VALJA VEG. Lastnik:	PnbHafee:
FRANK 8AKSER, I0t Greenwich St., New York Oity.
fa ietc velja list za Ameriko . .$3—,
*	pel leta............1.40,
•ft Erropo ca ne leto . . . $4.60
*	pol leta . - . 2.50
*	" " eetrt leta . . 1.75 Y Erropo peeiljamo list akupno dve
i t« t liki.
"Glas Naroda" irhaja vsaki dan ia-Tsemai nedelj in praznikov.
"uLAS NARODA"
(„Voi«e of th« People")
Luued every day, except 8undav and
Holidays. Subscription yearly t3.
Advertisements on arreement.
Za oftlaae de 10 vratic se plač« SO eeatov.
Dopisi brez podpisa in osobneeti ae ne natisnejo.
Denar naj ae blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja narednikov prosim«, da se nam tudi prejšnje bi vališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poiiljatvam naredite naslov:
"GLAS NARODA",
100 Greenwich St.. New York. CKy — Telefon 87»« Cortlandt. —
Proč z Yiljemovim darom!
Kakor smo že v minolem letu večkrat poročali, hoče prismojeni nemški Viljem našej republiki jjodariti kip nemškega cesarja Friderika, da se tako prikupi pred vsem Rooseveltu in sličnim vojaškim kričačem. Ker bi pa bil sprejem spomenika, kteri naj bi stal nekje v Vv'ashingtonu, sramo tilen ne le za našo vlado, temveč za vse naše ljudstvo, pričela se je po-vrodi po državah živahna agitacija pro+i sprejemu spomenika, kteri bi vsakogar moral i nehote spominjati na '"barbarsko" vladanje barbarskih "vladarjev", kteri še dandanes ne spadajo v zgodovino "podaniške" stare Evrope.
Radi tega je ljudski zastopnik Ba ker iz Brooklyna podal minoli četrtek zbornici v odobritev naslednjo resolucijo:
"Uvaževaje, da je nemški cesar ponudil predsedniku Rooseveltu zaame riško ljudstvo spomenik cesarja Friderika Velikega v dar,
uvaževaje, da je predsednik Zjed. držav imenovano ponudbo sprejel brez dovoljenja kongresa;
uvaževaje, da je Friderik Veliki z svojimi javnimi deli, kakor pri delitvi Poljske dokazal, da je sovražnik političnih pravic človeštva, in ker je tekom svojega vladanja gojil pred V3em militarizem in absolutizem, in
uvaževaje, da rano pripoznanje neodvisnosti ameriških kolonij odstrani Friderika, ni izviralo od sočuvstvova-nja z našo ljudsko v1 ado, temveč edi-no-le iz sovraštva do Anglije; naj bode
"Sklenjeno, da ta zbornica — dasi-ravno želi prijateljstvo med Zejd. državami in Nemčijo in daairavno spoštuje državljane nemškega pokolenja, kteri so pa prišli semkaj, ker so bežali pred absolutizmom in militarizmom njihove domovine — ne privoli v sprejem spomenika Friderika Veli-cega. Sprejem bi pomen j al, da zbornica odobruje militarizem, kteri ameriškim napravam ni le neprikladen. temveč tudi direktno sovražen, — in radi tega naj bode nadalje
"Sklenjeno, da ta zbornica izreče grajo radi sprejetja spomenika od strani predsednika, kteri ni vprašal kongresa za dovoljenje. Ta čin naj se smatra kot nasprotovanje onemu duhu kteri je določen v paragrafu 7, odstavek 9, član I., zvezine ustave.*
Baker je potem v zbornici natančno razložil, čemu je podal doalovno navedeno resolucijo in je med dru-<fim dejal: "Sprejetje ali pa odklonitev spomenika Friderika Velicega, je gotovo za mnoge le stranskega pomena, toda sprejetje bi pomenjalo na-daljni korak v dobo militarizma, kateri se je pričel širiti pri nas pošpan-sko-ameriškej vojni. Vsi oni, kteri delujejo za sprejem spomenika vc-doma ali nevedoma, hote ali nehote, krep-čajo s tem v nas vojaški duh in odtujujejo naše ljudstvo ameriškim idealom. Ako sprejme naše ljudstvo spomenik, potem krepi s tem monar-hične ideje, absolutizem in militarism."
Komentar je povsem nepotreben.
Kadar pošiljaš novce v staro d< naovino obrni se i s vestno na: FRANK SAKSER 100 Greenwich Bfr New Y^rk,
Pod vtisom dogodkov na daljnem iztoku in vzburljivih glasov iz Star«. Srbije in ilacedonije, se je zamotana politična situacija v Srbiji na mah razčistila; ministerska kriza, ktere rešitev je bila vrlo težka, je bila hitro rešena. Kar pa je poglavitno, iešena je bila v pravcu, ki zadovoljava vse kroge v Srbiji. Novi kabinet j-3 sestavljen iz najuglednejših članov obeh radikalnih frakcij ter ima zaupanje naroda in kralja.
Rusko japonska vojska je postavila tu v ozadje vse dogodke, ker vse živo spremlja z največjim zanimanjem borbe na daljnem iztoku.
Naglasati mi nr treba, da vse staro in mlado, od kraljevega dvora do zadnje koče, želi zmago ruskemu orožju. Po vseh cerkvah so bile službe božje za rusko zmago. V stolni cerkvi v Belgradu je bil navzoč namesto obolelega kralja prestolonaslednik Gjor-gje, Častniški kor, vsi poslanci in velika množica najuglednejših mešča nov. Ruski zastopnik Muravjev se je zahvalil prestolonasledniku, in ruska vlada je sporočila, da jo osobito vesele simpatije narodnih poslancev. Skupščina je soglasno sklenila, da ru skemu caru izrazi želje naroda za zmago ruskega orožja.
Mnogi srbski častniki so se oglasili, da bi radi vstopili v rusko armado ter šli v boj na daljnem iztoku, kjer je že nekaj srbskih častnikov. Brat kralja Petra, knez Arsen Karagjorgjevič. ki je bil v ruski gardi kapetan, se je z mnogimi častniki oglasil, da stopi v vrsto ruskih čet in tako povrne Rusiji, ki je njegovega deda podpirala v borbah za svobodo leta 1804. do 1813.
Ruska vojska je tem neprijetneje dirnola srbske kroge, ker prihajajo nevesele vesii iz Macedonije in Stare Srbije. Doli je jako žalostno, četudi se turška vlada in "reformatorji" trudijo, da stvar predstavijo v lepšej luči. Ravno sedaj je prišlo poročilo o nemirih v Djakovici, ker Arnavti nočejo slišati o reformah. Sukri-paša je moral z nekoliko bataljoni iz Skop-lja v Djakovico, da napravi red. Tur čija se sedaj najbolj boji srbskih vstašev, zato je vsem Srbom pobrala orožje, ako so na sumu, da hočejo iti ^ "Homite", to je med vstaše. Toda Turci bodo s tem dosegli ravno nasprotno, — jer pritisnuto jače, sve na više skače.
Novi srbsko-macedonski odbor hoče ako se kaj izrednega ne pripeti, to leto samo materijalno podpirati ta-mošnji bedni in gladni narod, ker je
Nobena držav noče priznati, da bi oboroževala. Avstrijo zanika. Ita-
Kišinev, 12. marca. Pravda radi
klanja Zidov v Kišenevu je sedaj kon-
.ija zanika, Turčija zanika. Bolgar-J čana. Po 14 dnij trajajočem posveto-
ska in Srbija izjavljati, da ostaneta mirni, o maeedonskem odboru pišejo,
da se letos ne bode bojeval, temveč samo izvrševal dinamitne napade. Ako bi se sodilo samo po tej pisavi, bi se zdelo, kakor da se vse države, ki imajo na Balkanu svoje interese, preplašilo strašilo, ki so je sami zarisali na steno. Takšna enoglasna zanikanja so navadno kakor galebi pred burjo.....
O položaju na Balkanu vlada popolna negotovost; situacija je takšna, da se mora Bolgarija varovati vsakega nepremišljenega koraka, ker bi morala potem evropskim državam plačati svoj račun in račun Turčije. "Bolgarska želi mir, ali se pripravlja na vojsko" — so brzojavili iz Sofije v Petrograd.
Ko bi tako odkritosrčno hoteli iz Carigrada javljati, bi se glasilu brzojavka." "Turčija želi in se pripravlja na vojsko." To dokazuje njeno neprestano oboroževanje, naročanje novih križaric, zalaganje carigrajskih skladišč z živežem in orožjem. Avstrija preklicuje s parno hitrostjo svojega dopisovalnega urada vse vesti p svo-iih pripravah in zatrjuje uspešnost akcije za reforme. Sicer so pa nerazumljiva pota avstrijske balkanske politike. Husija se pripravlja, da jo zapletaji na Balkanu vkljub vojski z Japonci najdejo pripravljeno in oboroženo.
Iz Carigrada javljajo, da je bila ruski črnomorski eskadri izdana na-redba, naj bo pripravljena; dalje je zaukazana mobilizacija celega ode-ške ga vojnega okrožja, a vse trgovske ladije, ki potujejo iz Črnega morja, morajo do 15. marca zaključili svoje potovanje in trgovska podjetja ter se staviti na razpolago. Neki ruski častnik je izjavil, da ta priprava nikakor ne more biti v zvezi z rusko-japonsko vojsko, temveč Rusija hoče biti pripravljena na eventuelne dogodke na Balkanu, ako bi se ti razvijali v na-spotju z njenimi interesi in interesi slovanskih držav na Balkanu.
Vrlo zanimivo vest poročajo iz Trsta : Brez ozira na vse službene In ne-službene dementije se Avstrija, kakor je v Trstu vsakdo prepričan, pripravlja na odločno akcijo na Balkanu. Osoba, ki je v ozki zvezi z vodnimi krogi na Dunaja, je povedala, da Avstrija hoče mobilizirati 300,000 vojakov. Kencem tega mescca bo po poročilu, poslala prvi oddelek vojakov
vanju obsodilo je sodišče necega Rus-neka in 577 druzih obtožencev. Rus-neke in Bodijan, ktera sta umorila rusko dvojico, dobila sta po 20 let; 15 obtožencev je obsojenih v jednoletno in štirje v štirimesečno ječo; 36 obtožencev je sodišče oprostilo, 64 obtožnic je zavrnilo.
Rim, 12. marca. Gospodična Ellis Xielsenova iz New Yorka, angažo-vana je za prihodnjo sezono v gledišču Covent Garden v Londonu.
St. Michaels, Azores, 12. marca. Angleški parnik "Cairnisla", kapitan Bond, kteri je odpljul dne 11. februarja iz Savanne v Havre, dovedel je semkaj moštvo angležke jadranke "Mary A. Troop." Jadranka je dne 4. januarja odpljula iz Pensacole, Fla., v Rio de Janeiro, Brazil, in »e ;;e na visokem morju potopila.
— Pruska politika v Poznanju. Dunajsko novo mest^, 24. februarja. Danes je prispelo sem iz Šo-pronja več sto kmetov iz ondotnih nemških občin. Potujejo v Poznanj, kjer jih nemška vlada naseli v izpodrivanje Poljakov. Spremljali so jih nemški agentje.
danes za Srbe situacija ravno tako1 "j1 Balk:m' številu okrog 30,000. kritična, kakor je bila pred okupacijo Vs}ed.te mobilizacije so požurili obo-Bosne in Hercegovine. Srbi pa so se toliko spametovali, da nočejo s krvavimi žrtvami koristiti drugim.
Sicer jo pa danes v Srbiji nekaj ti-'
rozenje topništva z novimi topovi, ne da bi čakali odobrenja delegacij za neobhodne stroške v to svrho. V skladiščih pripravljajo ogromne za. loge
soč mladih ljudij, ki kom a julijo! da ! "10ke' konserT in druzeffa 'ivežo-
CTJ-\ T- £ ri7£lliini i-n An „J_ _	c*> i » OJSK
— Premeten tat. Nedavno
se je vozil iz Budimpešte v Veliki Va-raždin dunajski gledališčni igralec Kari. Bil je sam v vozu druzega razreda. Na neki postaji je vstopil nenadoma v njegov voz elegantno oblečen gospod, ki je takoj skočil z razprostrtimi rokami k igralcu ter ga z klicem 'Zdravstvuj, dragi prijatelj I* objel in pristavil: "Od prevelikega veselja, de sem te našel, grem v svoj voz po vina, da se ga napijemo." Ravno tako naglo kakor je prišel je tudi odšel iz voza. Kari je zaman čakal na te-ga človek?., ki ga ni poznal. Ko pa je prišel igralec v Vel. Varadin, je ze. pazil, da mu manjka denarnica :> 450 kronami.
KJE JE t
Marija Perne; v Ameriko je prišla 1. 1898. Bila je pred poldrugim letom v Chicagu. 604 W. I2ih St. Za njo bi rad zvedel: Josip Vovk. 10 Bawer Ave., Newark, Ohio.
KJE JE!
Anton bkrinar, doma iz Seuo-žete, župnija sv. Helena. Zanj bi rad zvedel: Ivan Nemec, Simpson W. Va.	aO-il 3)
ROJAKI! Tem potom priporočam vsem rojakom
HOTEL GRAND CENTRAL Giaham Ave., Windber, Pa. Tu je dobiti izvrstna postrežba, do-
gora ozeleni in da gredo v Staro Sr-1 vojska	iz Tr5ta ^reko ^etko-
bijo in ilacedonijo. In tega jim naj- j..	„. , . . . , , .
razumnejši ljudje ne morejo zabra-' , Te.zko rec\kaj	^docl
niti.	i dnevi za slovansko stvar na Balkanu, ber prigrizek, vedno sveže pivo. whi
Kralj je že toliko okreval da je rri eB° ^ vež ne"° *otovo : reSEe ne-(skey in druge pijače. Dobra prenoči--:ostvoval banketu na čast'novih mi i varnosti dotlei ni» dokler ohsto^ spo- —
razumljen je mej Avstrijo in Rusijo.
nistrov.
Danes, 18. februarja se proslav-stoletnica začetka prvega srbskegp vstanka 1. 1804. V kratkem se objavi ves program slavnosti. Upamo, da se bodo. tudi Slovenci po svojih zastopnikih udeležili te zgodovinske slavnosti. —
Novi vojni minster Putnik je najboljši srbski general-štabni častnik. Skupščina mu je odobrila ves vojni
proračun. Poleg tega je c-bil za neke ^ .	, .	,
vojne priprave kredita tri milijone ! Lf a ck „ Sp?nda V ,do0mace
dinfll*AV	Ivami lor ' in nlOrrrvir cin h ronL- Sirvnr>_
— Srednje šole v Avstro-Ogrski. V šolskem letu 190Ž—3 jo bilo v Avstriji 105 gimnazij s 30,780 učenci, na Ogrskem pa 165 gimnazij z 54,099 učenci. Realk je bilo v Avstriji 64 z 22,039 učenci, na Ogrskem pa 32 z 10,645 učenci.
Spoštovanjem
John
(11-12 3)
2 n i d a r 3 ic, Onalinda, Pa.
Nerarnost odrrnjena.
Povoden j v dolini Susquehanna odvrnjena.
Harris.burg, pa<i io. marca. Polo-laj.r.adi P°vodnji v tuiajšnjej pokrajini je tako žalosten, da so po okolici že pričeli nabirati denar za bedno ljudstvo. Skoraj četrt štirijaške milje tukajšnjega mesta je pod vodo in ledom in voda obdaja kacih 800 hiš, tako, da je mogoče priti v hiše le skozi okna druzega nadstropja.
Kljub temu se položaj izboljšuje, tako, da so se nekterf beguni že pričeli vračati in tudi v nekterih tovarnah so že pričeli delati.
Wilkesbarre, Pa., 10. marca. Reka Susquehanna počasno vpada. Ker je nastalo zopet mrzlo vreme, se ni bati, da bi voda še nadalje naraščala. Mesto je deloma še pod vodo in vsa pokrajina je alična jezeru. ?
$2,000,000 škode.
Wilkesbarre, Pa., 10. marca. Sedaj se je dognalo, da je reka Susquehanna, ktera je izstopila iz svoje struge, napravila za $2,000,000 škode. Radi nakopičenega ledovja je voda narasla na 35 čevljev nad noimalo. Vsi mostovi 50 milj okrog so v nevarnosti. Par mostov pri Catawissa je voda odnesla. V vseh rovih ob reki so prenehali z delom.
Kun.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.50 in k temu še 15 centov za pojtnino, ker r .ora biti denarna paiUjattY registrirana.
NA PRODAJ JE
HIŠA IN POSESTVO
v Starem trgu; 40 parcel zemljišča, njiv, gozda travnikov itd. Hiša je nova in pripravna za gostilno in prodajalno ter za najemnike.
Zadnja cena je 4200 gld. Da se tudi
n. '> • ■ • -c i o na obroke, polovico. Oglasiti se je do uamilar in njegov sin I rank Spen- -. _	r	.	,J.
j n j j	. . ' lo. aprila pismeno ali osobno pri last-
dal; pred dvemi leti ]e bil pri meni
na hrani. Zvedel sem, da se sedaj na-
KJE STA?
hajata nekje v Arkansas. Kdoi rojakov ve za njun naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Ivan Spendal. Bos 381, Conemaugh, Pa.
niku
J. ZUPAN. organist, Stari trg pri Črnomlju, Dolenjsko.
Kranjska, Avstrija. Hiša je bila preje last L Loretiča. (11-14 3)
KJE JE t
Ignacij Zupančič, doma iz Višnje gore! pTed dvema leti je prišel v Ameriko in se sedaj nahaja v La Salle, 111. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat Egidij Zupančič. Rojake, ki ga morebiti poznajo, prosim, naj mi naznanijo njegov naslov: Egidij Zupančič, Box 63, Cone-ma. gh, Pa.
KJE JE!
Ivan Serek; pred dvema leti je bil tukaj in potem odpotoval v Arkansas. Kdor rojakov ga pozna in ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti : Frank Serek, Box 3S1, Conemaugh, Pa.
KJE JE t
Elik Cerovšek, pred dvema leti je bil v Conemaugh, Pa., potem sva bila skupaj tri mesece v Hunter, W. Va., a kasneje je odpotoval v Forest City, Pa. Povedati mu imam nekaj važnega, zato bi rad zvedel za njegov naslov. J. Pajk, Box 63, Conemaugh, Pennsylvania.
Kdor želi priti
za velikonočne prazrike
v staro domovino, naj uporabi te parnike:
Ekspresni parnik
KAISER WILHELM H.
odpljuje dne 15. marca ob 1. uri po-poludne v Bremen.
Poštni parnik
LA BRETAGNE
odpljuje dne 17. marca ob 10. uri do-poludn« iz New Yorka v Havre.
Poštni parnik
KROONLAND
odpljuje dne 19. marca ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Antwerpen.
Zadnji parnik, s kterim je mogoče dospeti dospeti pravočasno domu je ekspresni parnik
LA SAVOIE
odplujje dne 24. marca ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Havre.
KJE JE! Alojzij Glavič, v Ameriko je prišel pred štirimi leti, pred desetimi meseci je odšel od tukaj in nihče ne ve kam; pozvedel sem, da sedaj biva blizo Pittsburga, Pa. Za njegov naslov bi rada zvedela njegov brat Ivan' Clair St., Cleveland, O. Za ekspresne in oče Ignacij Glavič, Box 322, Co-1 parnike se je treba zgodaj oglasiti, namaugb, P*. .. _______k<*r bodo gotovo prenapolnjeni.
Listki so dobiti pri Fr. Sakser, 109 Greenwich SU New York in 1778 St.
jot ditto
svete Barbare
v Forest City, Penna.
tnkorporirano dnd 31. januarja 1902 t Pennsylvanyi.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Židan, P. O. Box 478, Forest City, Pa L tajnik: Ivan Tel ban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa^
GOSF'JIMJRSKI IN RAČUNSKI ODBOR;
Josip Bucineli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gorenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa
POROTNI ODBOR:
Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest Citv, Pa. Prihož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi naj bo pošiljajo I. tajniku: John telban, P. O. Box 007. ftvwt City, Pa.
DruStveno glasilo je "(i las Naroda".
Novo ustanovljena postaja št. 20 v Claridge, Pa. Imena članov: Anion Lekžen star 37 let, Josip Fabjan 29, Jakob Janežič 45, Jakob Dragar 19, Josip Truden 25, Fran Dragar 43, Valentin Tavčar 26, Jurij Justin 22, Fran Lekšan 30, Anton Tatež 36, Anton Ažbe 19, Ivan Felicijan 47. Sprt-jeti 3. marca 1904.
Ivan T e 1 b a n, I. tajnik.
Novi izvanredni uspehi
MJiE.C,CoI!insa'
z: 1> H A ^ J I
V l
M nogi izmed naših rojakov. {/? ki služijo vsakdanji kruii aH |£j ped zemljo ali v tovarnah, JfT hitio v prezgodnji grob, ker jj v bolezni ne iščejo pomoči kji tam, kjer bi jo dobili. Vsled $ slabega zdravljenja se njih se- [if stav oslabi, bolezni se zastara- [Tj jo ii. postanejo neozdravljive.
Mili K oj a K i! Kedaj se r] vam bodo že oči odprle? Ke- j3 daj boste spoznali svojega do- tj! brotnikM?	$
Citajte, kaj pišejo sami $ vaši rojaki o novih uspehih $ Profesor a	$
Dr. H. C. Collinsa.
Barbhrton, Ohio, Jan. 27th itjc'4 [,j Velecenjeni gospod Profesor Collins! fjj Trpel sem na bronhitiČnem kataru. neprestanem d kašiju kateri mi nidal pokoja in>č in dan, jj popolnoma oslabel, k temu pridružilo se
znosna bolezen na desnem boku mojih pr ijj sem da bodem obnemogel. V tem položaju obrnil >jj sem se na Vas Prof. Collins, našel sem naslov mnogih slovanskih listov da Va5a zdraviia zamo-jit rej o v ti celo istega, kateri ubupa nad svojim življen-rU jem. Le er ooskus v Vašim zdravilam katere sem
ir!
Ttj 5ern ukazu jemal, pripomogel mi je da sem popolnoma ozdravil, irl Va^ udani	J. firiViml
1
pravilno
J. Briguel,	t!
člen liruStva of American Legion of Honor. ^ ........ if?
\\ fston*. Colo. . Jan. 12th 1904. [ji Cenjeni mi Prof. Collins'	J
Biia sem upozorjena na Va5 ccnjeni naslov rt gospod Prot. C-diins. od ljudi kateri so se na Vas * »brni: i za pomoč ko so bili boini. 1'bogala sem i-T jih in Vam Prof. Collins poslala natančen popis . svoje bolezni, imela sem vratobol in trgalo
1 '"I H* me je g
> po vsi h udih. Poslali sle mi medecine, jemala sem .Ti jih po predpisu Vašem in v preteku 4 tednov sem (3 popolnoma ozdravljena in smelo smem tvrditi da jij jjj meje Prof. Collins obvaroval prezgodnje smrti, bila sem v istini na ji| robu groba. Zatoraj se čutim dolžna se javno zahvaliti tt-mu zdrav-
:u. ker se čutim zdrava in sem srečna sedaj v krogu svoje družine.
3
Za Va$ trud se srčno zahvalujem. Biliežim VaSa hvaležna
Zalivala iz Ganade.
g Mr. Napoleon Trehan iz So. Faustin P. Qu., Capi nada piše sledeče: Dolgo let sem trpel na akutnem h] reumatizmom. primoran sem bil čuvati svojo po-^ stelj, vžival sem različice medecine ali ni jedna mi i/| ni pomagala. Moj prijatelj svetoval mi je, naj se iji na Vas obrnem, storil sem tako kakor mi je sveto-
val, mnenja da mi tudi Vi pomagati n i!] gli, ali po prvem zaužitju Vaših zdravi
Bog nej Vas blagoslovi!
Maria Ilaltazar
e bodete mo-1 zapazil sem
1 la
jj takoj da mi je bolje, in po rednem zaužitju, Vaših
zdravil kakor mi je bilo predpisano sem popolnoma ozdravil, z.ikar nI bi \'am izražam javno mojo srčno zahvalo.	ij|
Se-li hočete in-tli o^cli-ji^ iri'.>
Pišite takoj ali se pa osebno oglasite pri Prof. Dr. E. C. C0L- 'J LIXSI in boste povoljno zlečeni. ■j Cele kllige svedoeb bi se dale napisati o njegovem ve'iik;in-ji] ckem uspehu v lečenju raznih boleznij. ker je on toliko ljudij ozdra- p Hj vil popolnoma, o če mu s pričujejo živeče primere t. i. njegovi b vXi rri ■j| bolniki	ri
•ii Može. žene, mladeniči in mladenke, ki trpite na notranji. Il
j glavni ali vnanji bolezni, poiščite si pomoč tam. kjer <?<li- | .i no je dobite, pri Prof. Dr. E. C.Collinsu.	4
jI Oa^ plati, cas tratil 110 odkladajte! ^
y Kdor sam ne more priti, naj takoj piše na to adresso:
PROF. DR. E. C. COLLINS,
140 W. 34th St.,
Fradne u-e zjutraj od 10 do 5. ure popoiudne. tek do 8. ure zvečer. V nedeljo od 10. do 1. ure.
New York. [3
V stredo in pe- P

: r.

\i-~Z-ji- a"-. - .
.... • - ■ .
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Pa.
II. tajnik: ANTON GERZIN, 2137 Log St., Calumet, Mich. Bi ;gajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC. 5102 Buttler St., Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 10S6, Ely, Minn.
^ Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich,
Ely, M.tin., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj 8e pošljejo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 1U5, Ely, ilinn., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: 'GLAS NARODA".
Dr
SUSPENDIRANJ.
Od družtva Sukol št. 38 v Pueblu, Colo., Fran Princ, Josip Zelje.
iižtvo žteie IS udov.
Od družtva sv. Jožefa icev. 4o v Indianapolisu, Ind., Fran Majer,
Evgen nili. Drnžtvo šteje 14 udov.
Od družtva Sladko Ime Jezus št. 25 v Evelethu, Minn., Josip Na bičeu. L, an Truden, Fran Zupančič, Fran Polanc, Anton Repeš, Luka Ribi.', Miha Toruec, Fran Vesel, Jakob Golob, Miha Paskan. Družtvo
09 udov.
Od družtva .sv. Cirila in Metoda št. 9 v Calunietu, Mich., Nikolaj Adle.sie, Ivan E. Jakša, Fran Štefančič, Peter Fertirn, Domiter Kuripa,
Marko Stefančič. Družtvo šteje 2-»2 uda.
Od družtva sv. Barbare št. 39 v Roslynu, Wash., Anton Dolinar.
Družtvo šteje 50 udov.
PRESTOPILI.
Od družtva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgh, Pa., k družtvu sv. Jožefa štev. 29 v Imperialu, Pa., Matija Godec, Ivan Streufelj. Prvo
družtvo šteje 100. drugo 38 udov.
ODST
Od družtva sv. Jožefa št. 29 v Mače^, Matevž T usek. Družtvo š Od družtva Sladko Ime Jezu-Mikulic. Družtvo šteje 104 ude.
CRT
Od družtva sv. Alojzija sr. o3 Družtvo šteje 113 udov. > Od družtva Sladko Tme Jezus sec Jakon Nemgar, Fran Starec 1.. Janežu. Ivan Štefanie, Jurij Puhe
Drobnosti.
Ponesrečil se je v prodoru na Hrušici Andrej Peruci. Pritisnilo ga je čez trebuh. V groznih mukah je umrl v bolnišnici. Za njim joka žena in četrvero nedoraslih otrok. — Na Mirci pa je priletel jednemu delavcu kamen na glavo in ga nevarno ranil. Odnesli so ga v bolnišnico.
Voz i 11 par konj so nedavno odpeljali dosedaj še neznani tatovi posesmiku Tomcu na Primostku.
Uboj. V Tunjicah pri Kamniku bo se stepi i fantje. Fr. Lepušak ji. udaril Andr. NograŠka po glavi, d;; je ta umrl vsled rane.
Gorelo je dne 17. febr. v Ga-broveu pri Metliki. Zgorelo je jedno poslopje.
— Srbija in Bolgarija. Z ozirom na dogodke na Balkanu se mora z zadoščenjem pozdravljati poročilo o bolgarskosrbskem gibanju. Listi v Sofiji povdarjajo z veseljem, da srbski krogi žele zbližanje z Bolgarijo. "Samouprava", glasilo srbske vlade, piše: "Bodočnost Srbije in Bolgarije je zagrnena s črnim prtom. Daj Bog, da vsled grozeče nevarnosti najdemo pravo pot do zedinjenja. — Dokler med Si-bijo in Bolgarijo ni eporazamljenja, se druge države ne bodo ozirale niti na Balgarijo niti na Srbijo, a to zahteva naša korist in korist celega balkanskega polotoka."
OPLLI.
Imperialu, Pa., Mihael Nagel, Ivan teje 35 udov.
št. 25 v Evelethu, Minn., Vincenc ANI.
v Braddocku, Pa.. Valentin Tavčer.
št. 25 v Evelethu, Minn., Josip Av-ilok Mihetič, Ignacij Pakiž, Jakob k. Družtvo šteje 96 udov. "... ^
Jurij L. B rožič, L tajnik.
vojaško popolnoma po evropskem načinu izvežbani, vendar ni verjetno, da bi se jim bila z vbitjem evropske vojaške discipline v glavo, izbila ta vsem Azijcem skupna lastnost — ma-lodusnosti, ki se pojavi vselej, kadar jih zadene mesto pričakovane sreče — nesreča, baš v trenotkih, kadar bi. bila zlasti potrebna krepka volja in resna odločnost. Takšna armada je, ako je poražena in se je polasti divji strah in obup, izgubljena, zlasti ako še v begu ni varna pred napadi sovražne kavalerije. Ako bi bila bitka v bližini morja, in bi se Japonci jeli umikati proti morju, bilo bi to zanje uso-depolno. Kar bi jih namreč kozaki v begu ne pobili, nagnali bi jih, ako bi se preje ne udali, v morje, da bi niti jeden Japonec ne utekel poginu. Pa tudi y slučaju, da bi bila bitka oddaljena od morja, bi bilo pozaštvo za Japonce grozovit bič, zlasti kadar bi se začeli umikati. Prav gotovo je, da bi se le malo bežečih Japoncev moglo rešiti pred zasledujočimi jih kozaki. Naj se že stvar torej sodi tako, ali Jrugače, sigurno je le, da bo kozakom pripadla še važna vloga v započeti vojni z Japonci!
— Črnogorci za Ruse. V Cetinju in po vseh cerkvah v Črni irori so se vršile s^ažbe božje za vspeh ruskemu orožju. Povsod se je zbralo mnogo lujdstva, ki se je navduševalo za cara in Rusijo. Uustanovil se je tudi oddelek prostovoljcev, ki že šteje 000 mladeničev, ki se podajo v kratkem na Rusko, da se vojaško izvež-bajo, na to pa odrinejo na bojišče.
— Ruski koza k. Kozak je rojen vojak, izboren jahalec in nedosegljiv strelec. Kozaki so znani kot najboljši konjeniki na svetu, ki se zlasti odlikujejo po svoji izvanredni hrabrosti in brezmerni drzovitosti. Dasi je kozak konjenik, vendar je tudi izvrsten bojevnik kot pešec. Kozaški prapori so kar najbolje oboroženi; vsak kozak ima puško, sabljo in sulico, mnogo pa jih je tudi preskrbljenih s samokresi. Prvi prapori, ki so dolocenr za-ijapad, imajo tudi male topove, ktere znajo izvrstno uporabljati. To "jahajoče topničarstvo" je baje za sovražnika nekaj grozovitega. Ce se vse te lastnosti kozakov vpošte-vajo, se mora priznati, da bodo kozaška krdela Japoncem delala še velike preglavice, zlasti ker je japonsk - ko-njeni-tvo priznano kot slabo, ki ne bo moglo vspešno odvračati kozaških napadov. Japonski vojak je sicer hraber in navajen na vse mogoče štrapa-v£.as_i_zadostuje vsaka malenkost, da ga spravi ob pamet, da ni več dostopen zdravemu razumu. To je pri vseh Azijcih jednako. Daii eo Japoaei
— R u s i n i. (Analfabetje pri Ru-sinih v Galiciji.) Ukrajinofilski list "Dilo" razpravljajoč o delovanju kulturnega društva "Prosvita" poroča o razmerah v Galiciji, zlasti med rusin-skiru ljiidstvom. "Prosvita" podpira s priznanja vrednim naporom omiko ljudstva rusinskega, ustanavlja čitalnice in knjižnice, izdaja poljudne knjige, prireja podučna predavanja itd. Od svojega ustanovljenja je društvo ustanovilo ll6S Čitalnic. Društvo •'Prosvita" bi lahko storilo še več, ako bi mu ne bilo treba boriti se z največjim sovražnikom omike: analfabetiz-mom. Po "Dilu" je med Rusini v Galiciji 2,098,584 ali 62.44% analfabetov Iz skupnega števila analfabetov v Avstriji pripada na Rusine 40%. Primerjajoč te številke z analfabeti drugih narodov podaja "Dilo" te-le povprečne številke: Pri Rusinih je dvakrat toliko analfabetov, kakor pri Poljakih, trikrat toliko kakor pri Slovencih, enajstkrat toliko kakor pri Nemcih in devetnajstkrat toliko, kakor pri Čehih.
—	Nemci se izseljujejo iz Galicije. Poljska "Gazeta Narodowa'" peča se širje in sistematično z vprašanjem izseljevanja nemških seljakov iz Galicije; med drugim piše: "Od dobro poučene strani smo poizvedeli, da hočejo vsi nemški seljaki zapustiti
! Galicijo. Dejstvo je, da se je iz nem-1 ške države prenesla med nemške 11a-selnike v Galiciji huda agitacija, da j bi se gališki nemški seljaki pridobili | za Nemčijo. In res, agitacija je našla med naseljenci močen odmev; pre-i teklega leta se je iz Galicije izselilo j 370 nemških družin in letos se jih bode izrelilo še več. Največje število nemških izseljencev izkazujejo o&raji-' kolomijski, snjatinski, atrijski in Ivovski. :'Gazeta Xtfrodowa" opozarja, da naj poljsko občinstvo skrbi za to, da bi od Nemcev prodana posestva ne prišla v roke Židov in Ru-sinov (?).
—	Slovaki. (Veselo poročilo.) Razmere na Slovaškem so žalostne, zelo žalostne; ogrski vladi gre samo za madjarizacijo. da bi bilo čimveč Mad j arov; sicer nema ljubezni do ljudstva. Pri sodiščih sede ljudje, ki niso zmožni slovaškega jezika, umejo k večjemu 200—300 slovaških besed in vendar zaslišavajo stranke, ki govorijo v izvirni, samorastli, bogati slovaščini, in potem pišejo madjarski zapisnik. V šoli, tudi v najbolj skriti slovaški vasi, kjer Madjara nikoli niti videli niso, mučijo otroke z madjar-ščino. Duhovnike, dušne pastirje in voditelje so odtujili ljudstvu. Vsak, ki o slovaških razmerah čita in premišljuje, mora obupati nad prihodnostjo slovaškega ljudstva. In vendar, hvala Bogu, pišejo zadnje slovaške "Narodnie Noviny": nas Slovakov je zmirom več in več. Madjarska statistika za celih zadnjih 30 let je izkazovala število Slovakov tako, da nikoli niso dosegli dveh milijonov. Pri ljudskem štetju 1. 1S90 so izkazali v deželah sv. Štefana krone 1,910,279 Slovakov; 1. 1900, četudi so vpisovali po svoji stari šegi Slovake za Mr.dja-re, našlo se je v uradnih izkazih samo o Ogrski, brez Hrvatske in Slavonije, 2,002,165 Slovakov. In vendar v tem desetletju je bilo izseljevanje v Ameriko največje. Izselilo es je namreč 200,000 odraščenih Slovakov. Ne gi-nemo niti po tem, kar uradna statistika izkazuje v zadnjih letih. Slovaško prebivalstvo se celo množi v vzhodnih krajih, odkoder se jih največ izseljuje v Ameriko. Razun tega slovaško ljudstvo prospeva, kar se tiče premočen j a. Y vsakem krajo so 2—3 vasi, ktere kupujejo njive, gozde od gospode; gospoda, od večine poma-djarena, prodaja posestva in ljudstvo jih kupuje. Iz prve roke posestva zbankrotiranega plemenitaša kupi navadno žid, toda v rokah zida, ki xii rojen za agrarno življenje, ne ostanejo dolgo in pridejo v roke ljudstva. Med slovaškim ljudstvom, ki živi po vaseh, čimveč je Židov, temveč je revščine. Pri zadnjem štetju L 1900 se je pa pokazalo, da iz nekterih slovaških krajev židje izginjajo. Tako izlasti iz trenčanskega kraja: L. 1890 je tu bilo še -«.2.460 Židov; L 1900 pa samo 11,397 V Lisucko-novomestnem okraju je sedem vasi, ki nemajo že nobenega Žida.
—	Korist šole. "Kaj, ti nočeš v šolo, ti fante til" — tako je zagrozil star zločinec svojemu sinu. "Nočeš v šolo, praviš. Kako boš pa vedel, kadar izdajo za teboj tiralnico, ako ne boš znal čitati. Kako se hočeš pretvoriti, da te ne bodo poznali, ako ne boš znal čitati, ko bo oblast opisovala tvojo osobo? Kaj ti koristijo vse druge umetnosti, ako si siljen, da prezgodaj stopiš v pokoj na stroške države? V šolo nočeš? To hočemo videti!"
Lopov je pač s svojega stališča oce-njal korist šole.
Kretanje parnikor. V New York so iospcll:
Corinthian 11. giarca iz Glasgowa z
1SS pot.
Dospeti hujti
St. Paul iz Southamptona. Umbria iz Liverpoola. La Bretagne iz Havre. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Bluecher iz Hamburga. Ivroonland iz Antwerpena. Noordam iz Rotterdama.
Odpljuli §o:
Koenigin Loise 12. marca v Genovo. N ew ork 12. marca v Southampton.
Vyderland 12. marca v Antwerpen. Lticania 12. marca v Liverpool. Pretoria 12. marca v Hamburg. Ethiopia 12. marca v Glasgow.
Odpljuli Wei
Koenigin Luise 12. marca v Genovo. Kaiser Wilhelm II. 15. nrarca v Bremen.
Aurania 15. marca v Liverpool. Celtic 16. marca v Liverpool. La Bretagne 17. marca v Havre. Corinthian 17. marca v Glasgov. Phoenicia 17. marca v Genovo. Bremen 17. marca v Bremen. Umbria 19. marca v Liverpool. S'. Paul 19. marca v Southampton. Kroonland 19. marca v Antwerpen. Waldersee 19. marca v Hamburg. Ifnhenzollorn 19. marca v Genovo. Prinz Adalbert 22. marca v Genovo. Kronprinz Wilhelm 22. marca v Bremen.
Xoordam 22. marca v Rotterdam. C'edric 23. marca v Liverpool. Main 24. marca v Bremen. La Savoie 24. marca v Havre. Bluecher 24. marca v Hamburg. Zee-land 2G. marca v Antwerpen. Neckar 26. marca v Genovo. Astoria 26. marca v Glasgow.
't elephone 2460—79 at.
Dr, Josip Vilimek,
3Et E. 72d St..
N»w Y»rk.
Oriinira: od S. do e. ure dop., od 1. o,. 2. ure pop., od 7. do 8. uie zvečer.
Govori slovanski I
7. a
vsako h.jlezr u
u, za ktero bi si vnj.k, kt<_ri bdi • stalimi zdravniki, bo uiku zdravila it iu Mehike. — č iz New Yorka, vim. ako so Vam 1 bih vrnili ljubo , IXSTlTTTli v NV. v ez sramežljivosti, pišit
Kai li df lravl
! Vil
Celemu slovenskemu narodu v Ameriki naznanjamo, da se je v zdravniškem zavodu
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
vstanovil in odprl oddelek za Slovence ter so je na ta način izpolnila žel:-i n praznota, ktera se je že davno opazovala med našim na roti om v A rac-ki; kajti siromaki, ki stanujejo daleč od večjih mest so uvideli, da -o L< i d nepoštenih zdravnikov ogoljufani ter ne vedo, kam bi se zatekli da s -redijo bolezni j, ktere jih more.
V tem največjem zdravniškem zavodu v Ameriki se nahajajo rami slovenskega oddelka tudi še oddelki za Celv, Hrvat Ruse, Italijan-i" ran coze. Ogre, Slovake in druge
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE ima
•->jo<ia posebnega zdravnika, taka. da ni bolezni r.a -v ••ni zavodu ne nahajal liajmauje po en zdravnik-.--.n v 11 točno pregleda in preišče, ter se potem p■-svotujo z .adar so vsi zdravniki bolezen pregledali. ndp	, -
r -I«er po ekspresu v vse kraje Združenih dr/..v.' 'ATORAJ: Ako ste bolni, ako ste v New Y rk . ko so drugi zdravniki proglasili vašo bolezen r: / .evešči zdravniki pograbili ogromne svote, ne «]■■ ! lravje, potem pišite na UNIVERSAL .MEDU A i fork, ter razjasnite .am svojo bolezen jasno in brez sramo/iji i»in kakor svojemu prijatelju. Vašo bolezen i.vde zdravniška konferen
I	-!~k:t . ter, ako strokovnjak za 0110 bolezen uvidi, da Vas je mog-. '<1 r vi i. za čl Vas bode takoj zdraviti
Zatorej, ako bolujete na •
EVVIATIZMU — SRČNI BOLEZNI — OTEKLINO KO^E - OČIJ — UŠES — NOSA — VRATU — PRSIJ — IZGUBO ^AS — AKO VAS ŽELODEC BOLI — AKO IMATE BOLEZNI NA MATERNICI - HEMERCIDE - ONEMOGLOST SPOLSKEM OBČEVANJU - NERVOZNOSTI ~ AST.
II	-s- KAŠLJU — OTRPNENOSTI — NEPRAVILNI PRE-
BAVI — BOLEZNI NA LEDICAH — ITD.
Ako bolujete na kakoršnej koli bolezni, verujte, da Vas bodcine zdravili, kajti zdravniki v tem zavodu, kteri prično zdraviti, Vas go:ovo zdravijo, ker njih geslo je: Brezpogojna gotovost
Tu nekoliko najnovejih zahvalnih pisem, kter* -mo te dni prejeli. Slavni Medical Institute! Prejel som Vaša zdravila, ter čutim, i ini pomagajo. Upam, da bom ozdravel. Prosim Vas po-ljiie mi še tali zdravil in kadar bodem ozdravel, .se Vam bodem javno zahvalil.
Josip Marinko, Iv T Spring S;., w York. Velecenjeni Medical Institute! Z veselim sn-em Vam narna-jim, da smo se po Vaših zdravilih popolnoma ozdravila od dolgotrajne 1 težke ženske bolezni. Bog Vam povrni Vaš trud in Vam ohrani Vašo čenost.	Emilija Zavodnik, 239 Court St., Plymouth, Masa,
Slavni zavod! Bog naj Van poplača, kar ste meni siromaku >brega storili s tem, da ste me ozdravili. Bolehal sem nad pet let. Zdaj • čutim popolnoma zdravega, ako se mi bolezen ne povrne. Priporočil as bom vsem svojim prijateljem in znancem.
.	Franc Kržišnik, Box 35. Steubenville, Ohio.
Vsak bolnik naj nam piše v slovenskem jeziku UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE je najboljši zdravniški vod te vrste na svetu, ter je lahko vsak bolnik popolnima prepričan, da ■le ozdravljen. — So bolezni, ktere ?e ne more s; nu z zdravili ozdraviti . kure se ne more samo iz bolnikovega pisma /n i. Z:i take bolezni na ta zavod mnogo električnih naprav in strojev, kteri unjejo slabotnim iudem, kakor tudi celemu človeškemu organizmu moč iu 1: .vo življenje. ,"sak bolnik lahko v tem zavodu povpraša za stanje v.j. gove bolezni, kar su bodejo zdravniki drage volje naznanili in ako potrebno, dali tudi do-ična zdravila. — Z jedno besedo, ako ste bolni, pišite samo na
Universal Medical Institute,
West 29th Street (blizo Broadway), New York City
1 bodite prepričani, da boste ozdraveli, ker v tem zave	i a m č i z a
'zdravljenje. Ako ej pa bolezen neozdravljiva, dobo Vamto prvi nerikanski zdravniki takoj naznanili in Vam prihranili nepotrebno tro-■nje denarja
Jio pridete osobno, pridite ob delavnikih od 10. do 1:.'. ure .l .poludne a1! od 2. co 7. ur? popoludne. Ob nedeljah pa ■ d 10. - 1. ure pop
m
»I*



^^ritrO^'tyOo'ft-O^ti cjuti o^'tJ CJH^ 1
Slovenska dekle oživela!
— Razi.«; male novice. — Košutovci v Dalmaciji. Enajst poslancev Košutove stranke je napravilo "poučno" potovanje po Dalmaciji. V Dubrovniku so srečali eskorto tistih madjarskih vojakov, ki so se uprli daljnemu sluŽDovanju ter bili zato odvedeni v zapore. Poslanci so napravili fronto ob cesti ter se vojakom odkrili. Eskortirani vojak'", so odzdravili. Častnik, ki je vodil tskor-; to je stopil k poslancu Rakovszkemu ter ga vprašal: "Kaj hočete, gospoda Poslanec ej odgovoril: "Nič. pozdravili smo samo mučenike." — Za zgradbo pogorele vseučiliščne knjižnice v Turinu je nakazala vlada 300,-000 lir. — Dobrodelna plesalka. V Vicenti je umrla nekdaj sloveča plesalka Rosalinde Tomasini Prestinoni v starosti 87 let ter zapustila vse svoje premoženje, pol milijona lir^ mestu za otroško bolnišnico. -— Župnika umorila z britvijo. V Oglieri pri Sa-lermu je župnik Amadeus Clarizia že dalje časa nadlegoval mlado kmetico. Ker se ga ni mogla drugače ubraniti, prerezala mu je z britvijo vrat. —Toženi papež. Rodbina Pecci toži papeža Pija X. za dedščino po papeževem bratu, kardinalu Giuseppe Pecci. Vatikan si je njegovo dedŠČino samovoljno obdržal ter ni omenjena v oporoki papeža Leona XIII. — Japonski parnik je trčil pri Hastingsu v angleško ladjico skupaj, ki se je potopila s petimi mornarji. Japonski parnik je vozil premog za bojno ladjevje. — Strašna obsodba. Iz Varšave se poroča, da so izmed pobeglih poljskih rezervistov tri ujeli ter jih postrelili.
m
č.A-5
»i v
m
Sij«
U5
vis ^Ac
m
m
^
vA^ 'A^
•M
Neznana bolezen v želodcu spravila je skoraj neko deklico v grob.
Moj namen je naznaniti Vam, kako čudežni vpljiv je imelo Trlner-jevo zdravilno grenko vino v raznih slučaj h bolezni v želodcu. Mlada Slovenka, ktera Vam pošilja svojo sliko, je bolehala, kaKor se je dognalo potom temeljite preiskave zdravnikov, na želodčnem raku. Oslabela je tako, da je je bila skoro sama kost in koža, v istini blizo groba. Istodobno dobil sem Vaše vino in odkritosrčno povedano, bil sem vesel ponuditi bolnici del tega vina, želeč si, da isto poskusi. V začudenje zdravnikov in nas vseh postala je vedno močnejša in bolj zdrava, tako da je danes popolnoma okrevala. Evo Vam dokaz njene slike. Pošilja Vam iskreno zahvalo! Kako sem dobil naslov Vašega Čudodelnega vina, pišem Vam pozneje; najboljši dokaz zaupanja do Vas je, da sem naročil zopet zaboj Vašega vina. Stroški so sicer veliki in eolnina mnogo stane, lo-da tako zdravilo ni uik-dar predrago.
Spoštovanjem
Karol Jančigar,
Doberniče na Kranjskem.
r 1 "vji £1*
INeoporekJjiva tetina je,
da vsaka bolezen prouzroČa zgubo: teka do jedi, želodec ne prebavlja, bolnik slabo spi, postane nervozen, oslabi in ima zaprtje.
TRINERJEVO GRENKO ZDRAVILNO VINO	"IZ^To
zdravilo okrepča prebavni organ, očisti kri in utemelji krvni sistem. Čista, zdrava kri prouzroČa, da je človek energičen, zadobi rudečkasto zdravo lice, krepči živce in napravi gibčne mišice. To raj pustite se takoj zdraviti, ako občutite bolečine, ali kak pojav bolezni.
JOSEPH TRINER,
799 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
Grenka želodčna zdravila, izdelana od navadnega špirita, so pravcata SMRT človeškim organom. Trinerjevo zdravilno grenko vino je EDINO TINO in sredstvo za bolne, tvorjeno iz pristnega vina in pridodatkov.


Stari Džuldas in n|ega sin Mamet.
Povest iz življenja v srednje-azija* škili pustinjah od N. N. Karazin-a.
(Dalje.)
Glej, že je prvi čoln priplaval do otokovega jezika, jel pa obgibati in bližati se, in za njim drugi ter peni vodo s ponosno povzdignjenim nosom z želznim ročem. Na prvem čolnu razpeta je bela streha platnena; ljudje v njem sede v belih kapah, v obleki tu-jej, neznatnej; samo jeden ima obrito brado, rudeče ščetinaste brke in krasen, pisan svilen halat, a vsi drugi so v kratkih suknjieah. Pri njih js tudi pravih Hivancev sedem. Oni so napravljeni, kakor je Šega, v halate in janjčje kape. Oni tudi pridno vesljajo in napenjajo vse moči, očevidno, da bi dospeli še za dneva na prenočišče. K a kraju ladje stoji človek, ves v črnem, širokem klobukb in gleda skozi daljnovid semkaj... Kakor živi očesi lesketate se okrogli stekli na tej pro-kletej trobiei; ničesar nikamor od njih ne skriješ... Mameta je postalo prav strah, nehote je zamižuril in pogledal v tla. Zraven črnega človeka stoji drugi beli, samo da ima ta veliko črno brado. Oni s trobieo pokazuje z roko semkaj, a bradač zapisuje vse v knjižico. Nad čolnom vije se višnjev-kast prapor, na ognjišču plapola ogenj in na ognji stoii krasna, kakor pozlačena, medna podoba.
Priplul je čoln do njunega brega. Eivanci so poskakali na suho, pbte-gnoli vrv naravnost k njunej nastavi, prav semkaj, kjer sedi — stari Džul-daš s svojim sinom Alametom.
Glej, tudi izmed tujcev je prilezel ven krasen halatnik. On šepa in se vedno poprijemlje za hrbet, bržkone je bolan. Tudi drugi, ostronosi, z majhno brado primahal jo je na suho ter poraežikuje lenobno z zaspanimi očmi in zeve šireko... Tam pod te-pihom pa se nekdo leže steguje in po-prašuje o nečem črnobradea, a ta mu pravi:
"Da, dospeli smo. Tukaj ostanemo! Tu je kraj prekrasen 1"
Če tudi ni teh besed itamet razumel, sodil je vendar po kretanju bra-dačeve roke, da je govoril tako,
Ustavil se je čudni čoln s čudnimi svojimi potniki, a tamkaj že vlečejo drugega z vrvico k bregu. Tudi na tem čolnu so tuji ljudje. Pet jih je, in vsi v jednakej obleki. Tudi pri teh so brodniki Hi v unci in v čolnu je naloženo deset konj. Spočiti konji hripe, prhajo, bi jejo; posebno močno pa so zateptali, ko je čoln ustavivši se zadel z izpognenim bokom ob breg in odvalil plast zemlje skoro na dva aršina (vatla) široko.
Čolna so spravili vkup in ju krepko z nosom k nosu h kraju privezali. Najstarejši izmed brodnikov, krmar, Sel je k ribičema.
"Zdravi, dobri ljudje, ali imate kaj rib ž Zanosite drva in hitro! — Prišli so Rusi, važni, jako učeni ljudje", dodal je tiho na ravno tako tiho vprašanje starega Džuldaša.
"Nosi drva — prav lepo!" zamr-mral je Mamet ter si mislil: Saj imajo sami roke, in pogledalje v stran, kamor je bil nanosil Rromado.
Od tukaj se ona ne vidi, a z levega, suhega brega mora se videti dobro; takov kraj izbral si je Mamet nalašč. Med tem, ko je starček s krmarjem govoril, ko sta ribe cenila in trgovala zagledal se je Mamet v čolna. Česa vsega ni bilo tamkaj! Oči kar begajo od jedne stsari do druge! Tu so ti puške lepo zavite v prevlake, gotovo tudi dobre. Tu samokresi, tu jatagani,sod-čeki, zavoji tepihov, posode vsako-jakel
"Tu bi bilo kaj vzeti I" šinilo je nehote po glavi mlademu ribiču. No to je težavno. Rusi strogo pazijo. Jeden stoji na bregu in vsak grmiček opazuje. Tudi na drugem čolnu nabrali so drv in naredili ogenj; konje so spravili na breg in jeli po tleh razgrinjati plahte. Gotovo se spravljajo spat
"Vsaj potem, ko poležejo, bode mi moči izmakniti kaj", roji Mametu črna misel po glavi. Ne da mu miru in šiloma ga drži pri tujih čolnih.
Rus, v črnej obleki,. izprašuje v jednomer ribiča po kirgiškem tolmaču, kako se ta ali oni breg imenuje, kaj se za bregom nahaja in kdaj pričenja voda naraščati, kdaj zopet upadati. .
Starček mu odgovarja kratko, ponižno, največ z nevednim zanikanjem in z "voljo alalia"; Mamet molči čemerno in ne izpusti oče^a s pušk in mednega čajnika. Misli si: kdor čaka, priče ka.
"Ali se ne bodete že vlegli, pare pasje!"
Nastala je tema, črna tema. Okrepčali so se Rusi, napili se čaja in starega Džuldaša napojili. Mametu niso dali ničesar. Na zadnje so legli spa-rat.
Ali oni spe tudi pazno, previdno. Pri konjih, privezanih na bregu hodi jeden gor in dol s puško v roki. na prvem čiplnu sedi drugi, tudi puško na kolenih držeč. "Da bi vaju vragi" (Dalje Dribodniižu) '
Preprečeno linčanje.
Mupbysboro, 111., 11. marca. Šerif Throp je danes preprečil preteče lin-čauje. Iz Carbondale je jarišla semkaj namreč druhal linčarjev, da bi linčaU
[tukaj zaprtega mulata Tom Vaugha- : "s - , •.. „ ... ~..	. .
il . - Y.J T- J • T ■ • i	želite, vložite ga takoj v
na, kteri je obdolzen, da je kriminelno	^	J
napadel neko učiteljico iz Carbon-; ^ : dale. O tem je pa šerif pravočasno [zvedel. Ko so se linčarji približali, sprejel jih je šerif z svojim moštvem, ktero je bilo pri oknih v zaporih z puškami v rokah na straži. Prestrašeni Carbondalci so takoj bežali. Šerif je vjel tri linčarje, kteri bodo ka znova ni.
Slovenci, ali Vi ne marate denarja ?
Ako ga nočete, ne kupite delnic, ako ga pa tudi S
Proti pravicam zamorcev.
Annapolis, Md., 11. marca V dole njej zbornici tukajšnje postavodaje so sprejeli z 64 proti 27 glasovom po stavni predlog, kteri določa, da se ustava države Maryland v toliko pre inači, da se odvzame zamorcem volilna pravica. Predlog je senat potrdil, dočim ga governer še ni podpisal.
Parnik zgorel.
Parnik "Sunshine", kteri vozi med Memphis, Tenn., in Cincinnati, O., je blizo Liptonville, Tenns., zgoreL Parnik je bil last Memphis & Cincinnati Packet Co. in je bil vreden $20,-000. Možtvo se je rešilo.
Štrajk pobrežnih delavcev.
St. Louis, Mo., 11. marca. Tukajšnji zamorski delavci so pričeli v?e-raj štrajkati stoprav pred odhodom parnika "Gray Eagle". Štrajkarji zahtevajo, da se jim poveča plača od$45 na $75. Parobrodne družbe so na to najele 40 inozemskih delavcev mesto strajkarjev. Najbrže v nadalje družbe ne bodo več najele zamorskih delavcev, ker so slednji ze večkrat sto-prav pred odhodom kacega parnika pričeli štrajkati in tako provzročili parobrodnim družbam mnogo nepri-lik in nepotrebnih stroškov.
Orkan na zapadn.
San Francisco, Cal., 11. marca. Ob obrežju Pacifika razsajal je včeraj izredni vihar, kteri je zlasti pri brzojavnih in telefonskih napravah pro-vzročil mnogo škode. Tudi razne v luki V3idrane ladije so bile poškodovane. Ameriška jadranka "Ernest" l"e obtičala v pesku pri Goat Island.
Salt Lake City, Utah, 11. marca. Po vsej Californiji razsajal je včeraj orkan, kteri je obrežna mesta izdatno poškodoval in pretrgal vso brzojavno zvezo z notranjimi kraji. Najhujše je razsajal orkan v južnem Oregonu in ob vsem californijskem zalivu. Kolika je škoda, še ni dognaio.
Sedaj ima svoj"proce s".
"Vi ste toraj dobili od tožnika Edward Templeja za vašo tajnost o novem procesu temperiranja bakra $500 gotovine in vrednostnih listin za več tisoč dolarjev?" Tako je vprašal sodnik tovarnarja cementa J, Keith "W. Fisherja, 42 zap. 35. ulica. "Vaš proces bode kmalo gotov, za sedaj Vas stavim pod $1000 jamstva.
FEDERAL GOLD & COPPER MINING CO ,
v najbogatejem rudniškem okraju Amerike, kjer je res priložnost napraviti premoženje.
Delnice stanejo do IS- marc« samo
7 centov, **
Družba je določila samo 25,000 delnic
ako niso preje prodane, prodati po 7 centov.
Predsednik družbe je: H
Pišite takoj:
M. WELLS, governer Utah.
frank gram,
564 S. Centre Ave., Chicago, Illinois. — ---- Želite kaka pojasnila, pišite !--—
Se jeden zaveže kupiti 3000 delnic, povabim ga pogledati rudnik; ako bode rekel veŠčak, da ni za kupiti, plačam jaz stroške in zamudo Časa.
Glej dopis Št. 6 in 50.
JOKN tCRACSCER
1199 St. Clair St., Cleveland, O.
Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA vina, ktera v kakovosti nadkriijujejo ysa druga amerilransVa vina. Kudeče vino prodajam po 50c. galono; he'o po jcc. Najboljši DOMAČI TROPINOVEC 4'i galone za $12, faTAR IZBOREN DROŽJNIK 4.14 galone za $13. BRINJEVEC, za zterega ssm importiral brinje iz Kranjskega, velja 12 buteljk $18. Vino je najboljši vrste ker je pridelana kapljica v aitr.:1' vinogradih. Isto tako je tudi lt?anja naj 'oljše vrste, ker je na is*i način kuhano kakor doma na Kr.miskem. Za države: Ohio, Pennsylyp.nijo in Illinois plažam prevozne Jtrolke, posodo ne računam. Za mnogotera naročila se priporoča:
JOHN KRACKER 119» St. Clair St., Cleveland, 0.
i

EJ^^ Nad 30 let Wy se je obnašal W Dr. RICHTERJEV
svetovni, prenovi,jeni
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljši lek zop^r
REUMATTZEM, P0K0STNIC0, POIAuRO itd.
131 razne renmatične neprilike.
SAnOi 2ScU in 5Oct. v v«h lekarnah "	ail prt
P. At Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
Ako hočeš dobro postreibo
z mesom in groccrijo,
tako ee obrni na
Martin Geršiča,
301-303 E. Northern Av.f
P»eblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam t zalogi vsakovrstno snlio meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, Šunke itd.
Govorim v vseh slovanskih jezikih. Priporočim se za obilni obisk.


IVPOZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Z jed. drŽavah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri »Triglavu",
617 So. Center Ave., blizu 19. Ulice, kjer točim pristno uležano ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, naj bolj a vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel; Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo vsčkrat počastiti s svojim obiskom!
Mohor Mladič.
617 So. Center Av., blizo 19. uL, CHICAGO, ILLINOIS.
Telephone t xt** Unnm.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street,
San Francisco, Cal.
Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanie in hrano 2 najboljšo postrežbo.
V o j:1 en obisk se priporoča: (3J.dc)	John PuheK.
Naročila 2a
Mohorjeve knjige
za leto 1905
sprejema upravništvo "GLAS NARODA", 109 Greenwich St., New York, in podružnica 1778 St. Clair Street, Cleveland, Ohio, in sicer za ceno $1.25. Naročila sprejemamo samo do 15 marca.
Dr. L. H. HERBERT,
dunajski zdravnik in ranocelnik, 120 East Ohio St.,
Indianapolis, Ind. New Phone: 4449.
Tega zdravnika priporočamo našim rojakom; vsak Slovenec v Indianapolis, Ind., naj se zaupljivo nanj obrne. Dr. Herbert razume tudi slovenski in poljski, (ilzoe)	__
Skušnja uči!
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu, iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki ter iz finega, naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj era pije redno.
Pošilja se v zabojih po jeden tucat (12 steklenic) na vse kraje zapadnih držav Sev. Amerike.
V obilna naročila se priporoča
JOSIP RUSS,
432 S. Santa Fč Av. Pueblo, Col.
Naravna kalifornijska vina na prodaj.
Dobro črno in belo vino od 35 do 45 centov galona; staro belo aH črno vino 50 centov galona. Rees-ling 55 ct. galone Kdor kupi manj kakor 50 galon vina, mora dati $2.00 za posodo.
Drožaik od $2.25 do $2.75 galona , slivovica po $3.00 galona. {Pri večjem naroČilu dam popuat. S spoštovanjem
ŠTEFAN JAKSKE,
P. O. Box 77, Crockett, California. Contra Costa Co.
14-11-04
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam Slovencem in Hrvatom, da sem odprl svoj novi, lepo urejeni
SALOON
imenom
"GERMAN HALL",
50 korakov na levo od postaje v Raton, New Mexico.
Točim vedno sveže pivo in najbolje californijsko vino ter whiskey. Za obilen obisk se priporoča
MARTIN BUKOVO. Raton New Mexico. (3xt 8-3—8-6) _______ ___
Rojaki, podpirajte rojaka!
Podpiiani priporočam svojo dobro urejen«
GOSTILNO,
v kterej točim vedno SVEŽE riVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi d bi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraia za mene in gotovo bode prišel do mene in do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, naj se name obrne. Naše geslo toraj bodi:
svoji 1c svojim!
Mart n Muhič, wik.
telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fe. Sajtserju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.
Oompapie Generale Transatlantiqu*.
Francoska parobrodna družba





DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE-PARlS-fWlCO-WNSBRUK UUBUAHA.
POŠTNI PARNIKI SO I
,,La Lorraine", 1\La Saroie", fi?La Touraine'' j,L'Aquitaine", ,La Bretagne
aa dva vijaka.................. 12.000 ton,
,, 1, „ —...------------ 12.000 ,,
M •>	II .......................10.000 „
,, 1, ,, ................. 10.000 ,,
8.000
25.000 konjakih	moči.
25.000	„	M
12.000	„	,,
16.000	„	,,
9.000	,,	1(
9.000	,,	„
9.000	,,	,,
,,La Champagne"............................... 8.000
„La Gascogne",............................... 8.00c
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 19. ori dopoludne.
Parniki odpljujejo lt priitaniiOa itv 42 North River, ob Morton Street
La Bretagne	21. apr. 19Q4
•LaSavoie	28. apr. 1904
•La Touraine	5. aiaja 1904
La Bretagne *La Savoie La G&scogne •La Touraine *La Lorraine
17. marca 1904. 24. marca 1904. 31. marca 1904 \ apr. 1904. 14. apr. 1904
*L» Lorraine
La Bretagne
12. maja 1904. 19. maja 1904.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Slini ueieija: 3* BROADWAY, NEW YORE.

Holland-America Line
(IIOLLA N 1>-A31 ElilŠKA ( RTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinje^n držav
died NEW YORKOM in ROTTERDAMOM preko Boulogne sur-Mer.
STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 to a.
N00RDAM, parnik z dvojnim vija.
kom7 12,500 ton. RYNDAM parnik z dvoiuim vijakom, 12,500 ton.
POTSDAM, parnik z dvojnim vija- ROTTERDAM, parmk z dvojnim kom, 12,500 ton.	vijakom, 8300 ton.
Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstryec
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestili; DUNAJ, 1. Kolowratring 10. INOMOST, 3 Rudolfstrasae.
TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona.
V a r n i k i o tl j» 1 j u j e j o: Iz ROTIEEDAMA vsak ^trtek in iz NE\V YORIvA vsako eredo
—o!: 10. uri zjutraj.
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, N'FYV YORK. 90 2 Dearhorn St., CHICAGO, ILL.
S TAM LINE
(Prekoiuorska pur obrodita družba ?,Kmleea zvezda^4)
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom, + + ^ * * * * * + * Philadelphijo in Antwerpenom.
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
40ERLAND ilva \"*jaka 12736 ton. €£LANB............11905 ton.
KROONLAND.......... 12760 ton.
FINNLAND-........... 12760 ton.
Pri eenuli za medkrovje so vpoštete vse potrebščine Hohro •rana, najboljša postrežba.	P"-reostine, dobra
, .. lY Anrweipen jo je.lna najkrajših in najprijetnejših za »otnike i/ a v Avstryo: na Kranjsko, Štajersko. Koroško, Primon> Irvatsko, Dalmacijo m druge dele Avstrije.	orje>
i \Z	Y?R,KA ^Pljujejo parniki vsako soboto ob 10 uri
|M)T° S SfeV" M;,b	Fultou Street.- Iz PHiLA
JELPHIJL vsako drugo «redo od pomola ob vznožju WaskingtonSt
'-obnSena-V1>ra5ani kuPovania vožnjih listkov '
se
Office, Z3 Broadway, New York City.
90—96 Dearborn Street, CHICAGO. 9th & Locuat 30 Montgomery Street. SAN FRANCISCO, ali
Street, ST. LOUIS, a* ni ene Metornike*