PoSlnliEo platana 0 ptoMnl ** mg 18,111 5,11 **" Simrmshl dom Stev. 289 V ffublianl, d petek, 18. decembra 1936 teto U Japonska ne dovoli komunizma na Kitajskem Tokio, 18. dec. o. Agencija Domei poroča, da je kitajski poslanik v Tokiu včeraj obiskal zun. ministra Arito in ga obvestil, da poročila, ki so včeraj prišla iz Nankinga tokijskim listom o tem, da je bil Čankajšek ustreljen, niso resnična. Tudi ni potrjeno, da je te vesti poslal Avstralec Donald. Po uradnih vesteh, ki jih je kitajski poslanik dobil od svoje vlade, je maršal Čankajšek še zmeraj živ in se nahaja na varnem kraju v Sianfuju. Japonski zun. minister je kitajskemu poslaniku povedal, da Japonska z vso pozornostjo zasleduje razvoj dogodkov na Kitajskem. Japonska je prepričana, da bi vsako oja-čenje in razširjenje komunistične moči na Kitajskem pomenilo nevarnost za japonske koristi. Japonska se bo sicer držala ob strani, toda, če bi se pokazalo, da se utegne osamljeni primer revolucije razširiti s komunistično pomočjo, bo takoj storila vse potrebno, da to prepreči. Japonska ne bo pustila, da se na Kitajskem ugnezdi komunizem. Vsa Kita*ska proti komunrimu Šanghaj, 18. dec. o. Predsednik nankinške vlade Kung je izjavil, da je maršal čankajšek na varnem in je poslal nankinški vladi pismo, v katerem prosi, naj vlada po svojih četah ne da obstreljevati Sianfuja, če hoče varovati njegovo življenje. Osrednja vlada dobiva neprenehoma izjave posameznih pokrajinskih vlad, ki odobravajo njeno stališče v tej revoluciji. Tako sta včeraj vladi pokrajin čahar in Hopei sprejeli resolucijo, v kateri izražata priznanje nankinški vladi ter jo pozivata, naj obdrži dobre zveze med Kitajsko in Japonsko. Ti dve pokrajini se sicer ne bosta vmešavali ▼ spor med Nankingom in čansulijanom, dokler to ne bo potreba. Ker sta prepričani, da bo to zadevo lahko uredila nankinška vlada s svojimi silami. Pač pa bosta z vsemi sredstvi naslonili proti komunistični propagandi na svojem ozemlju. Usoda Sfanfira Nanking. 17. decembra. AA. (DNB) Čete nankinške vlade, ki prodirajo v smeri Hoanhoja, je napadel 34, polk maršala Čansuelijanga. Po hudem boju so ga vladne čete premagale. Maršal suelijang je poslal iz vzhodnega Kansua tri zije, dve drugi diviziji pa je naročil s severa, da okrepita njegove čete pri Sianfuju. Obe diviziji sta se pa medtem priključili četam nankinške vlade. Nad Siantujem je letelo mnogo vladnih eskadrilj. Obroč nankinških čet se okoli mesta čedalje bolj zožuje. Tuji opazovalci mislijo, da je maršal Čanauelijaug zeJo v strahu naposled izrazil željo po sporazumu. Maršal Čansuelljang je razglasil, da bo izpustil in poslal v Nanking generala Čantinuenga, čigar imenovanje za poveljnika operacij proti rdečim na severozahodu se zdi, da je vzrok upora v Šanfuju. Toda general Čangtin še ni prispel v Nanking. Da bi preprečili nadaljno okrepitev vladnih čet so oddelki maršala Čansuelijanga napadli v bližini Hujinana železniško progo iz Tunkvana v Sianfu, ki jo varujejo vladne čete. Vladna opazovalna letala poročajo, da so opazili tri polke maršala Čansuelijanga, kako prodirajo proli Vajnanu. Železniški promet v pokrajini Sensi je prekinjen, ker so oddelki maršala Čansuelijanga pognali več mostov v zrak. hudem il Čaliri divi-, Sv. Oče bo posredoval za Baske London. 18. dec. o. Po vesteh iz Bilbaoa so se voditelji baskovskih nacionalistov obrnili s posebno prošnjo na sv. očeta, da bi pri generalu Francu posredoval ra premirje. Baski so znani kot najboljši španski katoličani, čeprav se iz političnih razlogov zdaj bore v vrstah rdeče vlade, ki jim obljublja avtonomijo, za katero streme že sto let. Kakor poročajo angleški listi, je sr. oče to prošnjo Baskov uslišal in sklenil, da bo posredoval pri nacionalistih v tem Biiifchi. Odkod rdeča letata Telavera, 18. dec. o. Po osmih dneh premirja so se pričele zopet sovražnosti na obeh frontjili tako na južni kakor na severni. Včeraj so nacionalisti vzeli na severni fronti rdečim več malih postojank 'in zaplenili 3 tanke in več malih topov. Bilo je še mnogo ranjenih, med katerimi so se nahajali vojaki iz Sovjetske Rusije in francoski prostovoljci. Tudi na južni fronti je prišlo do bojev, v katerih so nacionalisti bili vedno v bolj- ; šem položaju kakor rdeči in so te pregnali z več postojank. Glavni stan iz Sevile poroča, da so v i zadnjih desetih mesecih nacionalisti razbili 120 ! rdečih letal med katerimi je bilo 69 francoske znamke in 17 angleške, ostali so bili iz Sovjetske Husije. Pariz, 18. dec. AA. Poslanec za okrožje Izliv Rhona, Daber (republikanska federacija), je poslal zunanjemu ministru Delbosu pismo, kjer potrjuje včeraj objavljeno vest o tem, da so v Ali-cantu ustavili francoski tovorni parnik, ki je plul iz Orana. Poslanec je vprašal: 1. ali je ministrstvo uvedlo preiskavo o tej zadevi; 2. ali je zahtevalo pojasnilo od španske vlade in 3. zakaj ni nobena francoska vojna ladja, če je bila zasidrana v pristanišču, posredovala, da pomaga francoski trgovski ladji. Madridska boMšca Taluvcra de la Reine, 18. dec. AA. (Havas). Včeraj ob 8 zjutraj so rdeče čete prešle v oster protinapad, da se polaste postojank, ki so jih včeraj in predvčerajšnjim zavzele nacionalistične čete zapadno od Madrida v odseku Casa de Čampo. Pri lem napadu je sodelovalo z madridske strani okrog ;>000 vojakov, v glavnem čete mednarodne brigade, ki so jih podpirali tudi tanki. Boj od moza do moža se je začel v gosti megli okrog 13* vendar so se morali napadalci umakniti na svoje prvotne postojanke. Včerajšnji boji Angleška letala brez pilotov London, 18. dec. o. Letalsko ministrstvo je naročilo (50 novih avionov vrste »Queen Bee« za posamezna angleška letalska in mornariška oporišča. Ta letala predstavljajo najnovejšo iznajdbo, ker lete brez pilota in jih je mogoče voditi brezžično. Kakor pravi poročilo mornariškega ministrstva. bodo letala uporabljali izključno za tarčo pri protiletalskih vajah na obali. Do zdaj je angleško letalstvo imelo samo tri eskadrilje teh letal, med njimi eno na Malti. Ne ve se pa, ali so to res zgolj aparati za vežbanje, ali pa ima angleško mornariško poveljstvo z njimi še kake druge namene. Uredba o Feniksu Belgrad, 18. dec. Trgovinsko ministrstvo je izdalo uredbo o ureditvi Fenixovega vprašanja v Jugoslaviji. Uredba je silno zapletena in strokovnjaška, tako da jo bodo l'enixovi zavarovanci razumeli šele tedaj, ko se bo začela izvajati. Glavna določba je ta, da bodo zavarovanci, ki so plačali vse premije, dobili polovico svojega denarja nazaj, a uredba ne določa, kdaj bo to, ker je Fenixova zadeva eden izmed najbolj zapletenih mednarodnih finančnih polomov, kar jih je bilo po vojui. spadajo med najbolj krvave, kar jih je bilo okrog, Madrida. Okrog 60 nacionalističnih letal je bombardiralo postojanke madridskih čet pri Boadillu. Dognano je, da se je nacionalističnim četam med protinapadom madridskih čet pri Boadillu posrečilo zavzeti štiri tanke in več tovornih avtomobilov. Proti večeru je boj ponehal in so se madridske čete umaknile. Nacionalisti so ponekod popravili svoje postojanke. Poveljnik nacionalistič-' nih kolon zapadno od Madrida general Ormas je izjavil, da je z dosedanjim razvojem operacij zadovoljen. Revo*uci'a v revoluciji Pariz, 18. dec. o. S francosko-španske meje poročajo včeraj dopisniki pariških listov, da pri- I na smrt. povedujejo begunci o resnih nemirih, ki so iz-bruhnili po vsem delu severne obale, katero imajo še v. oblasti rdeči. Zlasti je prišlo do silovitih demonstracij v trdnjavi Dion. Nemire je povzročilo skrajno pomanjkanje hrane v mestu, v katerem prebivalstvo že štirinajst dni strada. Pred dvema dnevoma se je velika množica ljudi zbrala pred cerkvijo Marije Pomočnice, katero so rdeči spremenili v vojašnico ter prosila miličnike, naj ji dajo kruha. Vojaki so to odbili, nakar je množica napadla vojašnico. Pri tem se je razvila prava bitka. Vojaki so poskušali streljali s strojnicami, toda ženske so pritisnile v cerkev od zadaj in začele miličnike dobesedno trgati. Ker stoji cerkev tik ob morju, so demonstranti med bojem 26 rdečih vojakov pometali v vodo. Boji med sestradanim prebivalstvom in med milico so trajali tako dolgo, dokler ni vojaško poveljstvo poslalo ojačenja. Vojno sodišče je zaradi nemirov obsodilo vse moške in ženske, ki so jih prijeli vojaki, Koristi novega trgovskega dogovora z Madžarsko Belgrad, 18. dec. Včeraj ob 19 so v ministr- | razne carinske olajšave za uvoz naših konzervi- stvu za trgovino in industrijo podpisali dogovor o plačilih med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko. Za našo vlado je podpisal trgovinski minister dr. Vrbanič, za madžarsko pa madžarski poslanik v Belgradu Alt. Dogovor so podpisali v navzočnosti članov naše in madžarske delegacije, ki sla zadnja dva tedna imeli pogajanja v Belgradu. Ta dogovor je sklenjen za zboljšanje razmerja v plačilnem prometu in za razvoj trgovine med našo državo in Madžarsko. Trgovinski promet z Madžarsko je zadnje čase trpel zaradi kupičenja naših vezanih terjatev na Madžarskem in zaradi težkoč, ki jih je neurejenost plačilnega prometa ustvarjala v medsebojni trgovini. Novi dogovor odstranja te težkoče in ustvarja ugodnejše pogoje za trgovino med obema državama. Včeraj podpisani trgovinski sporazum bo stopil v veljavo 1. januarja 1937 in' bo nadomestil aranžmane z dne 11. septembra 1934, ki veljajo do konca decembra. Novi dogovori imajo načelo, da v Madžarsko izvozimo toliko, kolikor Madžari k nam, vendar se občutno povečajo količine za izvoz tako redne kakor izredne, ki smo jih doslej imeli na Madžarskem. Za drva bo redno količina ostala ista, to je 50.000 ton na leto, za lesno oglje se poveča s 4800 na 6000 ton, za gradbeni les s 27.000 na 35.000 ton. V istem času so določene količine za naše sadje, ribe, kemijske izdelke itd. Izrednih količin smo dobili 30.000 ton za drva, 5000 ton lesnega oglja, 18.000 ton gradbenega lesa in 180.000 pragov. Toda pogodba določi, da se bodo izredne količine za izvoz dovolile samo tedaj, če se s povečanjem madžarskega uvoza v Jugoslavijo omogoči izboljšanje trgovinske bilance. To določbo smo deli v pogodbo zato, da se v bodoče ognemo novim pritožbam. Dogovor določa dalje, da imata obe pogodbeni stranki pravico zahtevati pogajanja, Če bi se zaradi te omejitve v trgovini skalilo ravnotežje, doseženo s tem dogovorom, tako da se dogovor odpove še pred potekom, če bi pogajanja ne obrodila plodovite uspehe, je ohranjena tudi po novem dogovoru. Novi dogovor velja za leto dni, toda podaljšal so bo še za leto dni, če se ne odpove tri mesece pred potekom prvega leta. Jugoslovansko-madžarska mešana komisija, ki je izdelala ta dogovor, je obenem končala svoje zasedanje. V zapisniku tega zasedanja je obrazložen program bodočega delovanja in predlagana cela vrsla ukrepov za zboljšanje medsebojne trgovine. Med drugimi ukrepi predlaga mešana komisija povečanje naših običajnih nabav na Madžarskem, tripartitne kompenzacije naših terjatev na Madžarskem z našimi dolgovi na Češkem, in ranih rib na Madžarsko, za uvoz madžarskih železnih žic za žične železnice v Jugoslaviji in za postopek z našimi mineralnimi vodami na Madžarskem in madžarskimi v Jugoslaviji itd. Sporazum med Italio in in Anglijo glede Sredozemlja Rim, 18. decembra. A A. DNB. Tukaj se trdovratno širijo vesti, da bo prijateljski sporazum mod Anglijo in Italijo in ki ga je predlagal Mussolini, kmalu sklenjen in da ni izključeno, da bo podpisan že pred božičnimi prazniki. Med obema vladama bodo izmenjane note in v teh notah bo rečeno, da so prometne žile v Sredozemlju življenjsko važne za obe države. Te poti si ne morejo biti v nasprotju, ampak se kvečjemu lahko izpolnjujejo. S posebno noto bo priznano sedanje stanje v Sredozemlju. Italijanski krogi izjavljajo, da bi ta reditev bila dobra ne samo za zapadni del Sredozemlja, ampak tudi za vzhodni del tega morja. V notah bo rečeno, da je ta pogodba čisto dvostranska in torej ni nikalia zveza v širšem smislu. Ta sporazum bi zmanjšal napetost v Sredozemlju, vendar pa bi odbil Mussolini širšo pogodbo, pri kateri bi naj sodelovala tudi Francija. Konstituiranje Zbornice za TOI Ljubljana, 18. decembra. Danes dopoldne ob pol enajstih so se sestali novoizvoljeni svetniki Zbornice za TOI k svoji prvi seji. Na tej seji, ki ob času poročanja še traja, je bilo konstituiranje Zbornice ter so bili izvoljeni predsednik Zbornice ler 4 podpredsedniki. S tem je bila Zbornica konstituirana in začne lahko s svojim delom. Knjigo o novi Nemčiji piše znani švedski raziskovalec Azije, Sven Hedin. Spričo prakse, ki jo ima v odkrivanju tu;ih in neznanih dežela, bo gotovo tudi v Nemčiji našel veliko novega in zanimivega. Mussolini obišče afrikanske kolonije, predvsem Tripolis, v marcu prihodnjega leta. Tako je sporočil tripolitanskemu prebivalstvu guverner, maršal Balbo. V čast mater mnogih otrok je italijanska vlada priredila velike svečanosti v Rimu, katerih se udeležujejo žene in matere iz vse Italije. Vesti 18. decembra Na vseameriški konferenci v Buenos Airesu je kolumbijska vlada predlagala, naj se ustanovi zveza vseameriških republik. O tem predlogu bodo sklepali danes. Rekordno naglico pri razpravah o proračunu je pokazal francoski parlament, ko je sprejel proračun ministrstva za vojsko in mornarico v dveh minutah, proračun mornariškega ministrstva v treh minutah, letalskega v dveh minutah, zunanjega v petih minutah. Edino razprava o proračunu za gospodarsko ministrstvo je trajala deset ur. Nad en milijon jenov je poneveril finančni ravnatelj japonske pokrajine Saitana. V družbi nekega župana. Seveda so ga takoj zaprli in to z naglico, kakršne v kulturnih državah pri velikih tatovih ne poznamo. Kakor vidimo, se je korupcija začela vračati celo v svojo domovino Orient. Odbor za ustavitev vojne v Španiji namerava pod pokroviteljstvom vseh visokih verskih dostojanstvenikov v Angliji ustanoviti politik lord Cecil. Arhiv komunistične stranke je odkrila atenska policija in prijela veliko število agitatorjev, ki so bili v zvezi z inozemskimi komunističnimi centralami. Vojvoda Windsorski se je preselil v drug grad barona Rotschilda in sicer v \veidhofen. Kakor izjavlja njegova okolica, ne namerava priti Simpsonova v Avstrijo. Romunski zun. minister je imel včeraj več kakor uro dolg razgovor s svojim francoskim tovarišem Delbosom v pariškem zunanjem ministrstvu. Odpravo carinskih meja je zahteval londonski odbor društva za ZN na svoji včerajšnji seji, češ, da so carinske meje glavna ovira, da se narodi med seboj sovražijo. Zaradi Ribbentropovega govora na banketu londonskega angleško-nemškega društva vlada razburjenje v angleških krogih, češ, da je Ribbentrop hotel deliti Angliji nauke, kako naj se pazi komunizma. Papeževo zdravstveno stanje je zadovoljivo in se sv. Oče vsak dan razgovarja s svojim državnim tajnikom o tekočih državnih zadevah. Turški zun. minister Ruidi Aras se odpelje v Pariz, da se tam razgovori, kako bi se uredilo vprašanie Aleksandrette, ki je razburjalo duhove na zasedanju ZN. Francoski trgovinski minister Bastid je imel včeraj na seji odbora za evropsko, za rimsko in gospodarsko zvezo govor, v katerem je poudaril, da je potrebno gospodarsko sodelovanje med Francijo, Anglijo in Združenimi državami. Ras Imru se je udal z vso svojo vojsko. Italijanski listi pravijo, da je njegova vojska bila zadnja moderno oborožena in organizirana abesinska armada. Nemčija zbira čete ob švicarski meji. Take vesti so razširili nekateri inozemski listi, toda Nemci zatrjujejo, da je to izmišljeno. Švicarji so seveda zaradi tega v precejšnjih skrbeh. Poroka holandske prestolonaslednice bo 17. januarja in je že določen spored slavnosti. Slavnosti bodo obsegale glasbene, gledališke in športne prireditve v velikem obsegu. Med drugim bodo tudi igrali nogometno tekmo med holandskim zastopstvom in med moštvom prestolnice Lippea Det-moldom. Romunsko - francosko trgovsko pogodbo bo podpisal danes v Parizu romunski zun. minister Antonescu. V ta namen je imel razgovore z raznimi ministri. Proti zasedbam tovarn je včeraj govori! ministrski predsednik Blum, ki je dejal, da bo vlada storila vse, da prepreči škodo francoskemu gospodarstvu, katero povzročajo samovoljne in nepotrebne stavke. Bivši francoski bojevniki so poslali socialistični vladi protest zaradi zatiranja svobode govora in zborovanja opozicionalnih strank. Devet torpednih čolnov je naročila siamska vlada v tržaških ladjedelnicah. Do zdaj so jih zgradili od teh devetih že šest. Portugalska zanika razgovore z Nemčijo, po katerih naj bi se pogajala o tem, da bi dala v najem neke dele svoje afrikanske kolonije Angola. Nove stavke v Ameriki se začenjajo dan za dnem. Med drugimi stavkajo delavci v vseh ameri-kanskih steklarnah. Število milijonarjev v USA je letos zraslo, kakor kažejo podatki ameriških davčnih oblasti. Leta 1935 je bilo v USA 41 oseb, ki so imele letnih dohodkov nad milijon dolarjev, leta 1934 jih je bilo 33, 1932 pa samo 20. Torej pomaga Rooseveltova politika tudi milijonarjem. Habsburška propaganda na Madžarskem je spet oživela, ker smatra bivša cesarica Žita sedanji položaj na Madžarskem za ugoden, kar se tiče legitimistične reklame. Talce bodo zamenjali nacionalisti in rdeči v Španiji za božič, kakor poročajo francoski viri in bo tega božičnega blagoslova deležnih okrog 4000 ljudi. Priprave za kronanje angleškega kralja so se začele zdaj tudi uradno in so včeraj zaprli west-minstersko katedralo, ki bo ostala zaprta pet me-v secev, da jo okrasijo in pripravijo za to slavlje. ' Dostop na Pohorje ogrožen Lastnik falske graščine hoče zapreti dolino Lobnico Maribor, 18. decembra. Danes dopoldne se je vrSila pred okrajnim sodiščem v Mariboru prva razprava v zanimivem sporu med Slovenskim planinskim društvom v Ru-Sah ter lastnikom falske graščine ritmojstrom Glantschniggom. Ozadje tega sodnega spora, ki je izzval velik odmev v turističnih krogih, je sledeče: G. Glantschnigg iz Fale, lastnik prostranih posestev na Pohorju, namerava zapreti vsa pota, ki vodijo na Pohorju po dolini Lobnice. Teh poti se poslužujejo turisti, ki gredo od Ruške koče na Klopni vrh in obratno ter z RuSke koče po lobniški dolini v Ruše, ali ob Lobnici na Smolnik itd. Neštevilno je variacij turističnih poti na Pohorju, ki vodijo čez omenjeno zemljišče. Imajo pred vsemi drugimi to prednost, da vodijo mimo najlepših naravnih krasot našega Pohorja, mimo slovite skupine slapov, ki jo tvorijo Šumik, Verna in Mali Skok. G. Glatschnigg je ob meji vsega svojega posestva postavil table z napisom: »Samo začasno dovoljena pot«, na nekaterih mestih, zlasti v okolici Šumika, pa se že nahajajo napisi »Prepovedana pot«. Na nekaterih važnih križiščih je nekdo uničil markacije SPD v Rušah, v bližini Šumika pa so izginile tudi že orientacijske table, ki so bile tam nameščene. SPD v Rušah je markiralo omenjene poti ž« 1. 1902. Nihče ji do sedanjega časa tega ni kratil. G. Glantschnigg pa očividno zastopa stališče, da ne obstojajo v gozdovih služne poti ter se pri tem naslanja na zakon iz 1. 1853, ki tozadevno ne pozna 30 letnega roka zastaranja, češ, da mu delajo turisti škodo po gozdu, da mu plašijo divjačino, ovirajo lov in povzročajo nevarnost gozdnega požara. Nerazumevanie ali nagajivost Pohorje je danes gotovo najvažnejši turistični center na Štajerskem. Sistematično propagandno delo, ki se vrši že desetletja, je razširilo sloves Pohorja že izven mej naše ožje domovine. Ogromen kapital je že danes investiran v tujskopro-metne ustanove na Pohorju, v ceste itd. Število obiskovalcev narašča od leta do leta. Pohorje je v vsakem oziru idealno letovišče, ki razpolaga danes že z dovoljnira številom moderno opremljenih postojank, hotelov, pensionov in koč. Če upoštevamo naravni položaj Pohorja, ki nudi v letnem in zimskem času turistom vse prednosti višinskega letovišča in zimskošportnega centra, ki je dostopno od vseh strani ter povezano na vseh smereh z odličnimi prometnimi zvezami in celo z avtomobilsko cesto do višine lOCO m, potem mu lahko mirno prerokujemo sijajno turistično bodočnost. V takih razmerah se v javnosti tem bolj obsoja nerazumevanje posameznih posestnikov, ki skušajo zavirati razmah turizma na Pohorju ter brez stvarnega vzroka uničiti vse to, kar se je tekom dest-letij z idealnim in požrtvovalnim delom ustvarilo. Mislimo, da se bo našel primeren lek tudi za take primere. Saj ga predvideva tudi nova uredba o pospeševanju turizma, ki v svojem 13. členu določa, da se zamorejo ekspropriirati v korist občine potrebna zemljišča in objekti ter ustvariti potrebne služnosti, kadar zahtevajo to interesi turizma. Z bajonetom nad nasilnega ubifaica Maribor, 17. decembra. Dne 10. decembra je umrl v mariborski bolnišnici trgovec z živino Franc Pavlič iz ?.ic. Podlegel je poškodbam, ki sta mu jih prizadela dva razgrajača, ko se je dne 2. decembra vračal s sejma v Ptuju. Omenjenega dne sta popivalo 29 letni viničarski sin Anton Fekonja iz Cerkvenjaka in 49 letni posestnik Janez Senčar iz Čagone. Spila sta 10 litrov šmarnice, ki je oba spravila v divjaško razpoloženje. Ko sta se pijana vračala skozi Co^etonce, sta razgrajala in preklinjala, da se je vse zgražalo. Slučajno sta tam srečala omenjenega Pavliča, ki je oba razgrajača opominjal, naj ue preklinjata. V odgovor pa je Fekonja potegnil nož ter navalil na 62 letnega Pavliča. Zadal mu je več poškodb na glavi. Senčar je ined tem Fekonjo hujskal 7. besedami: »Le ubij ga hudiča«. Pavlič je v smrtnem strahu zagrabil za kol, da bi se ubranil. Fekonja pa mu je kol iztrgal ter ga udaril nekajkrat po flavi. Zaradi teh poškodb je Pavlič v bolnišnici umrl. Po Fekonjo in Senčarja je prišla orožniška patrulja, da bi ju aretirala. Senčar se je mirno vdal, Fekonja pa je skočil na orožnike, katerim ni preostalo drugega, kot da so uporabili orožje. Sele, ko mu je orožnik zasadil bajonet v stegno, se je pretepači! ohladila kri ter so ga zainogli čuvarji postave aretirati. Nad 87 milijonov letos intabulfranih Ljubljana, 18. dec. Zemljiška knjiga je nekak gospodarski barometer, ki nazorno v številkah pokaže gospodarsko in finančno stanje krajev kakega sodnega okraja. Prav zanimive in poučne podatke nam nudi zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča ra mesto in okolico Zemljiškoknjižni urad že do danes zaznamuje 7350 vlog, ko je bilo lani vsega 7200 vlog za razne zadeve. O kupnih pogodbah in milijonskih kupčijah smo že poročali. V tem pogledu nam zemljiška knjiga pokaže razveseljivo sliko. Prav številne intabulacije različnih posojil kažejo drugo stran medalje finančnega stanja mesta in okolice. Zadnja leta je bil zaradi splošne krize nekak zastoj na hipotečnem trgu. Pogled v splošne podatke za zadnja leta navaja tak-le položaj. L. 1932 je bilo vknjiženo celotno v mestu in okolici 123,448.500 Din. Ta vsota je bila največja v povojnih letih Leta 1898. je bilo na celem nekdanjem Kranjskem za 131,724.600 K in tab ubranih Za pospeševanja športa Bfdgrad. 18. decembra. V ministrstvu za telesno vzgojo naroda se jo vršila konferenca strokovnih referentov, ki jd je predsedoval načelnik Aračič. Sklepala je o važnih vprašanjih v zvezi s pospeševanjem Športa in telesne vzgoje naroda. Najiprvo so podrobno poročali referenti, ki so prisostvovali občnim zborom nogometne, plavalne in težkoatlotske zveze in zveze ženskih športov. Ker je ministrstvo dobilo strokovnjake, bo z njihovo pomočjo v tesnem stiku s posameznimi športnimi zvezami in bo podrobno obveščeno o njihovem delu, kar bo za nadaljnji razvoj našega športa velikega pomena. Dalje so govorili o ureditvi telovadišč v Bel-gradu. Po podrobnih podatkih referentov, ki so pregledali vse srednje šole, je vprašanje telovadišč in igrišč glavna ovira za razvoj telesnih vaj tako v šolah, kakor za člane nedeljskih tečajev. Razpravljali so tudi o stavbiščih, ki so last bel-grajske občine in ki bi jih bilo mogoče porabiti trajno ali začasno za športna igrišča. Belgrajska občina ima dovolj pripravnih stavbišč za podobne namene, ki bi jih lahko odstopila za igrišča. Obenem so sestavili konkretne predloge za sejo, ki ji bodo prisostvovali zastopniki občine, ministrstva za telesno vzgojo naroda in telovadni učitelji. VASA PRIHODA priredi svoj vijolinski koncert prvič v filmu! Sodelujejo: Gustav Diessl. Im Miranda, Attila Horbiger. Hilde v. Stolz V sllataem, luksuznem Miletu razkoftja ilvi eksotičen mol poznane preteklosti _ spqzna Senslto — se zaljubi v njo, vzbudi razdvoj njegovega srca Maharadžina ljubezen Jutri premiera v Elitnem kinu Matica Vlom na metliškem kolodvoru Metlika, 17. decembra. ' Blagajna na metliški postaji bi bila na sejmni dan kmalu postala plen neznanih vlo-' milcev. Ni dosti manjkalo, morda je bilo pravo naključje, da se je ravno v pravem času pojavila v bližini pisarne neka službena oseba, kar je imelo za posledico, da jo je vlomilec -— če je bil eden — popihal. Poizkus vloma je bil izvršen v uradnem prostoru železniške postaje v Metliki. Izključeno je, da bi bil vlomilec prišel v pisarno od kod drugod, kukor iz perona. Toda, tudi ni imel lahkega posla. Vrata v pisarno so tam dvojna, toda steklena. Vlomilec je moral prerezati šipe na obeh in napraviti primerno luknjo, skozi katero bi se potem splazil do blagajne. Res je tudi prišel do močne blagajne, ki jo je začel odpirati s svinjsko nogo. Zunanjo steno je že prevrtal, za drugo steno pa mu očividno ni preostajalo več časa. Da je nato svoj roparski posel prekinil in pobegnil, je gotovo zasluga nekega premikača, ki je ta dan bil na nogah že ob pol 3 zjutraj. Vlomilec ga je najbrž zaslišal in je zato odstopil od svojega naklepa. Kdo je bil vlomilec, še ni znano. Vendar pa se more iz vseh znakov na kraju vlomu sklepati, da je bil bolj majhne postave, to že zaradi tega, ker drugače ne bi mogel skozi male odprtine, ki jih je napravil v vratih pisarne. Pisarno pa je najbrž zapustil skozi okno. Nenadna smrt v gostilni Maribor, 17. decembra. Iz Poljčan nnm poročajo o nenadni smrti, ki je zadela 42 letnega železniškega uradnika Martina Romiha. Omenjeni je prišel pod večer v Drofenikovo gostilno ter naročil za sebe in tovariša pol litra vina. Komaj pa je vino popil, mu je postalo slabo, da se je vlekel na tla. Gosti so misili. da je Romih tako pijan ter so ga pustili ▼ miru, češ naj se malo*prespi. Ko pa so ga pozno zvečer le začeli klicati in dramiti, so s strahom opazili, da je mrtev. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil, da je Romih umrl zadet od srčne kapi. Bolehal je že dolgo na srcu ter mu je zdravnik zaradi tega prepovedal uživanje alkoholnih pijač. Za prepoved pa se ni zmenil in tako gu jc zadela nenadna smrt v gostilni. Roparski napad k Celje, 17. decembra. V soboto sta nekoliko^ pred_ 9 uro zvečer napadla neznana moška Gregorja Lešekn, posestnika v Št. Janžu pri Teharjih. Neznanca sta prišla do hiše ter mu sporočila, da sta prinesla pošto. Res jc šel Lešek iz hiše pogledat, kaj da je novega; ko pa je prišel ven, ga je eden udaril s topim predmetom po glavi tako močno, da se je Lešek zgrudil. Napadulec je zahteval od njega denar ter mu grozil s smrtjo. Hčerka Ana Lešek je hotela nriskočiti svojemu očetu na pomoč, vendar je bilo že prepozno, ker je tudi ona dobila udarec po glavi, tako da se je zgrudila na tla. Slednjič je prišla še žena Marija vsa razburjena zarudi tega dogodka ter zavpila »Jezus Marija, kuj pa je to?« Napadulec pa ji je ukazal, naj poklekne in moli. Zahteval je tudi od nje denar. Res je šla žena Marija na podstrešje, kjer je imelu shranjenih 600 Din ter borni prihranek izročila napadalcu. Oba nasilneža sta neznano kam izginila. O tem napadu je bila takoj obveščena orožniška postuja, ki je storilcema že na sledu. Čuvajnico nazaj na staro mesto Jesenice, 17. decembra. Odkar je odpravljena čuvajnica pri prelazu čez progo na Savi, kjer je promet zelo velik, se zapornice zapirajo od čuvajnice pri postajnem poslopju. Te zapornice pa so največkrat preko določenega časa dolgo zaprte in ljudje, katerim se mudi na delo v tovarno ali domov k obedu, morajo čakati, kajti predpisi pravijo, da je pod kaznijo prepovedano čez progo hoditi, ko so zapornice spuščene. Saj se da tudi tako urediti, da se zapre prehod tik pred dohodom vlaka, po odvozu pa takoj odpre. Pa še nekaj. Ker je ta prelaz brez nadzorstva, se tod otroci obešajo po napravi in jo poškodujejo. Zato bi bilo najprimernejše in vsem ustreženo, ako se čuvajnica zopet postavi na isto mesto, kjer je stala toliko let, v izogib morebitnim nesrečam, ki so v takih ©kolščinali prav hitro zgode. Vremensko poročilo za smučarie Komna: —3, jasno, zahodni veter, na 60 cm podlagi 15 cm suhega snega, smuka izborna. Kamniška Bistrica: —2, jasno, zahodni veter, 12 cm suhega snega, sankališče dobro. Dom na Krvavcu: Severozahodni k, na 50 cm podlagi 10 cm pršiča, smuka odlična. Velika Planina: —1, jasno, mirno, na 60 cm podlagi 5 cm suhega snega, smuka izborna. Krjavčeva koča na Vršiču: —8, jasno, severozahodni veter, 16 cm pršiča na 45 cm podlagi, sren, smuka izborna. Sv. Križ nad Jesenicami: —2, jasno, severni veter, snega 15 eni. Orni vrh, Pusti rovt, Rozca: —2, jasno, severni veter, snega 30 cm. Smrekovec na Pohorju: —2, jasno, 5 cm novega snega na 40 cm padlogi, smuka dobra. Vozni red na progi M. Sobota - Hodoš Dol. Lendava, 18. decembra. Edina proga, ki veže vso Goričko od Hodoša do Murske Sobote ima to pomanjkljivost, da je zgornji železniški ustroj zelo slab, čeprav ima ta proga važen gospodarski pomen in je tudi za obmejni promet z Madjarsko važna. Poleg tega vozijo vsi vlaki na tej gorički progi s tako počasnostjo, da je dobila naslov »polževa Marička«. Četudi so dani pogoji, da se preuredi ta proga za hiter in ugoden prevoz potnikov vendar tega, kjub prošnjam ne dočakamo. Drugo pa je poleg teh nedosfatikov sedanji vozni red na tej progi. Ne vemo sicer, kdo je zred-lagal ta vozni red, ki je sedaj v veljavi, vendar je za naše krajevne razmere popolnoma - pomanjkljiv in nezadosten ter ne odgovarja gospodarskim in ljudskim interesom na Goričkem. Sedanji vozni red služi sedaj k večjemu gostilničarjem v Murski Soboti. Vlaki iz Murske Sobote na Hodoš vozijo namreč sedaj po sledečem voznem redu: Prvi vlak odhaja iz Murske Sobote ob 4.30 zjutraj. Ker se pa s tako zgodnjim vlakom nihče ne vozi ker je odročen in tako zgodaj nima nihče nobenega posla na Goričkem, je ta vlak popolnoma prazen. Z njim se po navadi peljejo le železniški uslužbenci, po številu trije in to vlakovodja, kurjač in sprevodnik. Jasno je, da jc ta vlak nerentabilen in popolnoma odveč. Vsi izdatki so vrženi v zrak. Vse kaj dru- fega pa je, ko se ta vlak vrača s Hodoža v Mursko oboto, kamor prispe ob 7.30 dopoldne. Je poln potnikov, kar je znak da je potreben. Na Goričko pa zopet odhaja ob 15 popoldne in se vrne v Mursko Soboto ob 18 zvečer navadno zopet prazen, ker ljudstvo ponoči nima nobenega opravka v Murski Soboti. K temu pripominjamo sledeče: Zjutraj’ ob 7.30 pridejo ljudje v Mursko Soboto po opravkih na 60-dišču, trgovinah in drugod. Razumljivo pa je, da bi se ljudje radi čim prej vrnili zopet domov, morajo pa čakati do 15 popoldne. Ker pa drugam ne morejo, gredo v gostilno. In ta vlak je ob 15 navadno poln, ljudje pa pijani in morda po alkoholu, kar pa je v zvezi s preklinjanjem in prepiri na vlaku, da je groza. Prej smo imeli tri vlake na Goričko, sedanja dva vlaka pa sta radi slabih zvez negospodarska in skoro odveč. Prosimo, da nam direkcija železnic v Ljubljani vrne tri vlake, ker se bo sedanji nedo statek le na ta način odpravil. Tudi vozni red se mora spremeniti, ker sedanji vozni red je popolnoma zgrešen. Ker se pa vozni red pri nas lahko vsak čas spremeni, ker niinimo nobenih važnejših zvez z drugimi vlaki, zato naj direkcija železnic ukrene tako: Vlak naj »prenoči« na Hodošu. Ob 7.30 naj pride prvi vlak s Hodoša v Mursko So-i beto, ob 10.30 naj se vrne na Hodoš. Ob 13.30 naj se vrne drugi vlak v Mursko Soboto, kjer bi imel zvezo z vlakom proti Ormožu in Mariboru, po možnosti z enim direktnim vagonom, ob 17.30 pa naj se vrne na Hodoš kjer naj »prenoči«. Le tak vozni red bi odgovarjal našim krajevnim razmeram in ljudskim interesom. Ljudje bi bili r. njim veliko bolj zadovoljni in prav tako bi tudi železniška u|->rava prišla na svoj račun. Da bo pa mogel vlak prenočiti na Hodošu, je nujno, da se zgradi potrebna kurilnica na Hodošu. Kurilnica je bila svojčas že predvidena na Hodošu, toda nalašč se je vnesel previsok proračun in je tako načrt nove kurilnice padel v vodo. Torej se le iz gotovih vzrokov kurilnica ni zgradila, sedaj pa se naj kurilnica zgradi radi potrebe. Vlak je tu radi ljudstva, a ne ljudstvo radi vlaka? Prosimo direkcijo železnic v Ljubljani, da uresniči naše želj«. dolgov. In že takrat so ljudje silno jadikovali, kako jih dolgovi tarejo in resni gospodarstveniki, kmetijski strokovnjaki so si belili glave, kako urediti kmečke dolgove. V 1. 1933 je bilo pri 707 realitetah vknjiženo 41,969.600 Din posojil, L. 1934 je bilo zaznamovanih 727 posojil za celotno posojilno vsoto 45 mil. 300.800 Din. Lani je bila še stiska za denar. Izvršenih je bilo 7100 posojil za 56,540.000 Din. Letos je hipotečni trg precej oživel, ker so bile odstranjene razne težave. Do konca novembra je bilo na hipotečnih posojilih vknjiženo že 87.580.300 Din. Prav rekordno živahen je bil november. Na 81 mestnih in okoliških posestvih 37.883.300 Din. Najvišje posojilo je bilo vknjiženo na vse večje nepremičnine mestne občine ljubljanske v znesku 30,000.000 Din, ki ga je dovolila Državna hipotekarna banka občini za sanacijo Mestne hranilnice ljubljanske. Lani novembra pa je bilo intabuliranih 52 posojil za -7,075.490 Din. Filmi, ki jih velja videti... ali ne videti »Taras Bul jbat (Union). Gogoljeva kozaška epopeja je snovno kakor nalašč za film, vendar je prav zaradi njene snovne bohotnosti, zaradi prepletanja kolektivnih slik kozaškega rodu z usodami posameznikov, ki so bolj ali manj vezane z življenjem celote, za režiserja velika nevarnost, da sc bo spustil v bolj ali manj postranske podrobnosti. Premiere take vrsto filmskega potvarjanja velikih literarnih del S,A10 videu že marsikdaj zlasti pri Amerikau-cih. Toda »Tarasa Buljbo« so k sreči delali Francozi z vsem spoštovanjem, ki ga znajo literarnim umetninam izkazovati samo Francozi in naredili iz Gogoljevega romana delo, ki menda edino, kar smo jih zadnja leta videli, zasluži naslov filmske epopeje. To je nedvomno prvi film z grandiozno zgodovinsko snovjo, kjer so vsi filmski oblikovalen' od režiserja preko igralcev in fotografov svoji nalogi in svoji dolžnosti do snovi dorasli. »Tarasa Buljbo« igra Harry Banr s tako veličastnostjo, s tako široko, hkratu pa s tako pretresljivo in globoko prepričevalnostjo, kakršne je sposoben samo velik umetnik. Baurov primer nam kaže, kuj sc pravi biti ne zvezda za fotografiranje, marveč mojster. To je igralec, ki je vse prej, kakor fijinski krasotec, naruviiost grd, in morda nikjer tako grd, kakor v »Tarasu Buljbi«. Toda ob njegovi umetnosti vse te pomanjkljivosti, ki se nam zde v vsakdanji filmski šari neobliodno potrebne, v igri t ega človeka izginejo. »Tu ra s Buljbaj jc kot igralska ustvaritev gotovo eden najlepših primerov filmske umetnosti. Kolektivne slike v filmu, ki jih jc dobra polovica, so mojstrovina zase. Po režijski zamisli, po izvedbi, po učinkovitosti, po smiselni kombinaciji čustvenega in pokrajinskega in glasbenega okolja z dejanjem ljudi ter po pretehtani monumentalnosti prizorov, kjer množica podčrtava večino dogodkov in doživetij pri posameznikih, so to umetnine, in sicer vsaka zase, vendar pa tvorijo v celoti čudovito enotno in strnjeno delo. Fotografija, ki je pri filmu bistvena sestavina dela, je v »Tarasu Buljbi« neprekosljiva. Take slike smo videli kvečjemu v ruskih delili iz prvega časa. Skratka, film je mojstrovina, na svojem področju nič manjša kakor jc Gogoljev roman v literaturi. Režiral ga je'Aloxij Granovskv, poleg Baura igrata v njem še J. I’. Aumont in Danielle Darieux, prvega poznamo iz »L' Equipage«, drugo pa iz »Mayerlinga«. — Upamo, da ta veliki film, kakršnega najbrž to sezono ne bomo več videli, ne bo ostal na programu samo dva dni, kakor je bilo do zdaj v navadi pri francoskih in sploh resnih delih. Za judovski, dunajski, stokrat predrgnjeni kič, ka-kakršnega javljajo predprogrumi, bo še tako in tako dovolj časa. Toliko v tolažbo tistim, ki jih umetniški film spravlja v obup. Opozarjamo pa na matinejo v kinu Union te dni, v kateri bomo videli lepo delo »Sorrell in njegov sin« po Deepingovemu romanu, ki si je pri na* dobil toliko prijateljev. »Noč r operi« (Kino Matica). Ta burkasta burka je j>rej ix>lovična cirkuška predstava, kakor pa komedija. Komedijanti se pretepajo, 80 l°lcejo s kladivi, počenjajo najbolj neverjetne stvari, trgajo kulise, prevračajo orkestre, uprizarjajo strašne zmede in neprebavljive šale za °9ro”Ji toda — opera so poje in igra dalje! Bratje Marksi, ki opravljajo to »gigantsko* delo, poznajo dvoje, trojo izrazov pravega komika, sj?Rr so Pa le senčne podobe nižje vrste »bedastih Avgustove, ki jih vsak podeželski cirkus vlači pred ljudi, pn vselej v boljših izdajah. ys0 dejanje je tako neumno zgneteno‘In nemogoče posiljeno, da morajo gledalci prenašati še muke in nasilje nad pametjo. Kaj hočemo in moremo, če se Amerikanci od srca nasmejejo taki ni bedarijami Obmurske vasi in pitna voda preti in namesto njih zgraditi zdravi vodnjaki v vseh vaseh brez ozira na levo in desno. Le na ta način se bo končno našla rešitev vseh kužnih epidemij in se bo zdravje otrok postavilo kot bistven in neobhoden del v ljudska srca, česar pa se sedaj tako zelo pogreša. To bi bila gesta, ki bi zadovoljno odjeknila v ljudskih srcih in bi se ljudi tako rešilo večnega strahu pred nenadnimi obolenji. Nujno pa je, da se takoj vsi vodnjaki pregledajo po javnih organih zdravstvene službe i« se pri vsaki ugotovitvi slabe pitne vode naj brezpogojno takoj odpotnore potom bigijenskih vodnjakov oziroma potom stalne desinfekcjje, da se kali vsake kužne bolezni v vodah zatro že pri svojem postanku. K temu kličejo vsi vodnjaki oh Muri. Znano pa je tudi, da je murska voda vsled ogromnih jagnjedovih dreves, ki rasto tako zelo bujno ob reki Muri, v zvezi tudi precejšnje razširjenje golše, kar je vsekakor razumljivo, ker jagnjed izločuje neke vrste sok, ki povzroči po-četke golše. Ta primer se je že večkrat ugotovil. Ker pa jc voda podtalnica v zvezi z mursko vodo, obenem pa tudi s koreninami jagnjedov, ker segajo korenine precej globoko, je vsekakor stalno število ljudi z golšo ob Muri dovolj zgovoren primer slabe pitne vode. Dolnja Lendava, 17, decembra. Vprašanje pitne vode v obmurskih krajih jo že dolga leta sem zelo kočljiva zadeva in pričakuje rešitve. Znano je namreč, da je Mura v neposredni zvezi tudi z vodo podtalnico in tako se vodnjaki dvigajo ali padajo z višino vode v struK' Mure. Vse vode v obmurskih vodnjakih so menke ter se pogreša pri njih zadostna količina apna, kar je za zdravje zelo škodljivo. Tako se skoro leto za letom ponavljajo epidemije grize, skrlatin. ke in tifusa. To se opazuje zlasti, v siromasnejsih ! vaseh ob Muri, zlasti v Ižakovcib, na Melincih, vseh treh Bistricah kakor tudi na Kapci. Materi-elno slabo stoječe občine nikakor mso v stanju plačevati leto za letom ogromne vsote za nabavo cepiva zojier kužne, nalezljive bolezni, v zeniimo na primer občino Beltinci. Ta občina je morala tekom dveh let plačali samo za cepivo 22.000 Din. Ker pa ima občina razmeroma majhne dohodke in mnogo drugih še važnejših izdatkov v občinskem gosfiodarstvu, je skoro to_ stanje nemogoče vzdržati, ker je občinski proračun s takimi ne-previdenimi izdatki preveč obremenjen. Zato je nujno, da vnese banovina v svoj novi proračun in delno tudi v prihodnje svoje proračune tekom let vsaj 30.000 Din za subvencijo občinam lendavskega okraja, da se bodo v slučaju potrebe krili stroški za nabavo cepiva proti nalezljivim boleznim. V zvezi s tem vprašanjem pa se odpira tudi vprašanje zgraditve higieničnih vodnjakov v obmurskih vaseh. Vodnjaki, kjer je ugotovljeno leglo tilusnili kali, bi še morali nemudoma sploh za- Naročafte in š§r5t® .Slovenski dom S" H* Kulturni koledar Ernestina Jelovškova 18. decembra 1842 se je rodilu v Ljubljani Ernestina Jelovškova. — Umrla je 3. decembra 1917. Bilo je drug Prešernov otrok. E- Jelovškov« je dosti prispevala k preSernoslovju. Večino vesti ima od svoje matere Ane Jelov-škove. V letih 1875—1876 je sestavila svoje spo-miue (Erinnerungen an Dr. Fr. Prešern). Ker je končno prišla večina Prešernove literarne zapuščine v Levstikove roke, je spisala na njegovo prošnjo še za njega nove spomine brez naslova in datuma. Vendar pa je prvotne spomine toliko predelala, da j in je v prevodu J. Kesslrrjo I. <903 izdala: Spomini na Prešerna. --- Seveda ti spomini niso kritični. Poleg tega je napisala še nekaj krajših sestavkov v »Ljubljanskem Zvonili (Prešeren človek, V samotni uri, itd.). Poseg elektrike v razvoj človeštva Ljubljana danes Koledar Danes, 18. deccmbra, petek: Gracijan. •! utri: Urban. • Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 31. • DRAMA: Zaprto. OPERA: Zaprto. KINO UNION: »Taraz Buljba . KINO SLOGA: »Dvigni sidro-'. KINO MATICA: iNoč v operi*. Ljubljana, 18. decembra. Včeraj smo priobčili. prvi del predavanja, ki ga je imel pod lem naslovom predsinočnim v okrilju Ljudske univerze vneuč. prof. g. ing. Milan Vidmar. Danes prinašamo v izvlečku drugi del predavanja. * K I N Tei.:* 22-21 Prekrasno ttlmrto delo po nesmrtnem G oko 11 •-vem romanu o Herojstvih kozaškega »tarnam Taras Bullba Harry Baui, Danteiie D urnem Veseloigra. Is mornariškega llvl1en)s-Humor, smeli m krasno petjei Dvigni sidro Danes premiera! Samo danes ln Jutri! TEI. 21-24 MATICA Danes gostujejo »adnjift slami amerlikl klovni, ulje bratje mar* v burki Noč v operi e« «• hočete enkrat polteno nasmejati, Van priporočamo ogled tega sporeda {J\exibta/oe. o# : lfa.,19.” w IIPajaL — Češka glasba se goji z vso vnemo tudi na na* Sem državnem Nonsorvatoriju, saj 60 dela čeških mojstrov priznana in vpoštevana v vsem glasbenem svetu. Imena Dvofak, Smetana, Novak, Suk itd. so nesmrtnp in srečavamo jih na sporedih J vseb narodov. Produkcija »Češka glasba-- bo v j ponedeljek, dne 21. dec. ob K7 v veliki filbarmo- i uični dvorani. Spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice za 2 Din. Koncert ljubljanskega godalnega kvarteta bo nocoj ob 8 v novi dvorani konvikta OKM. Zaradi svojevrstnega programa bo koncert gotovo nudil glasbenemu občinstvu prvovrstni užitek. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Zveza bojevnikov ima v nedeljo, dne ‘20. dec. ob 10 dopoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica v Ljubljani, redni letni občni zbor. Skupine, pošljite svoje delegate. — Odbor. Mublfansko gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri. Petek, 18. decembra: Zaprto. Sobota, 19. decembra: »Atentat«. PremH- mi-arski abonma. OPERA. Začetek ob 2.0 uri. Petek, 18. decembra: Zaprto. Sobota, 19. dcccmbra: »Cavalleria ruslicana«. Glumači. Izveu. Znižane cene. Mariborsko gledališče Petek, 18. decembra: Zaprto. Sobota, 19. deccmbra, ob 20: »Ukročena trmoglavka«. Red A. Znižane cene. „ . Nedelja. 20. decembra, ob 20: »Baron Trenk«, Zni-Žane cene. Ljubljanska radio-postafa v Celju V soboto zvečer oh 20.20 obišče mikrofon ljubljanske radijske postaje celjsko mestno gledališče, kjer bo oddajal spored Celjskega večera, ki ie v prvi vrsti posvečen počastitvi slov. skladatelja dr. A. Schwaba. Sodelujejo: koncertna pevka ga. M. Golobičeva, g. Tono Petrovčič, ravnatelj Gl. Matice, violinski virtuoz Karel Sancin, Slovenski vokalni kvintet, Celjsko pevsko društvo in Radijski orkester- Dirigent: Drago Mario Šijanec. Kratek pozdrav bo spregovoril tudi celjski mestni župan g. A. Mihelčič, predavanje o kulturni sliki Celja pa bo podal g. mag. pb. F. Gradišnik. Upamo, da bo ta svojevrstna prireditev, ki se bo vsa vršila pvorl mikrofonom, vzbudila zanimanje med Celjani in v vsakem oziru prav lepo uspela. Na občnem zboru Hranilnice in posojilnice v Metliki je bil izvoljen z veliko večino skoraj ves novi odbor s predsednikom g. Nemanič Jožetom, ban. svetnikom, na čelu. Prav premeteni so bili trije nemški emigranti, ki so živeli v Zagrebu. Ko jim je potekel dovoljeni čas bivanja v Jugoslaviji, pa so bili brez vseb sredstev, so šli v trgovino in tam zbrali tri suknje. Sli so še naprej in spet naročili tri suknje. Pri Teokaroviču pa so si dali odrezati in prinesti domov za tri tisoč dinarjev blaga. Prva dva trgovca sta jim nasedla, Teokarovič pa jim je poslal na dom blago, a slugi naročil, da ga ue sine izročiti -*- 'i«n, Pod- Če sedim pred zemljevidom zapadne Evrope — je dejal predavatelj — in mi kažejo na zemljevidu črte, kako potekajo daljnovodi, ki prenašajo električno energijo iz kraja v kraj iti če na ta zemljevid položim drugega s črtami, ki kažejo telegralske in telefonske vode, potem dobim vtiR, da je ves ta svet. prepredeu s samimi žicami. — Električni daljnovodi so žile, v katerih se pretaka kri, življenje, energija nečesa, kar je nad človekom — in vendar za človeka. V linijah telegrafa in telefona so tenkočutne, zelo občutljive žilice, ki se preprezajo nad nečim, kar je nad človekom. Iu v tej viziji vidim višjo tvorbo človeštva, ki postaja organska tvorba, v kateri je posamezen človek samo majhna celica velikega organizma. In takrat vidim, kako se v tej višji tvorbi v obliki električnega toka pretaka življenje in kako v neštetih drugih vodili gredo znaki na vse strani, kako en del Človeštva takoj ve, kaj se godi v drugem delu. In iz tega stališča vidim najusodnejši poseg elektrotehnike v človeštvo, tisti poseg, ki je ustvaril tvorbo višje vrste: človeštvo, ki še ni kolektivizem, pa mora tak kolektivizem kmalu nastati. To živčevje je nastalo šele v zadnjih 100 letih, v zadnjih 50 letih. Zato še ni zraslo. Ko pa bo zraslo, ne bo več samostojnega individua, ne bo več egoista, ne bo več takega, ki ubija soseda. Mi vsi bomo postali celica enegu samega organizma in bomo delali za skupnost. Nestrokovnjak Roosevelt govori strokovnjakom V živih besedah je nato predavatelj popisal, kako je na letošnjem kongresu v \Vashingtonu hitel v neko dvorano, v kateri ie bilo prostora za 4000 oseb. Noben sestanek za časa kongresa ni bil dobro obiskan in vse je vedelo, da se bo kongres končal kolikor toliko r. neuspehom. Ta dvorana pa je bila nabilo polna, ker je bil napovedan govor — predsednika Zedinjenih držav. Kaj naj pove lajik strokovnjakom, ki se več ali manj vse življenje bavijo z elektrotehniko? 'lo vprašanje si je zastavil tudi predavatelj, ko je hitel v dvorano. In kaj je Roosevelt povedal? Njegov govor, torej govor nestrokovnjaka, je napravil na strokovnjake nepozaben vtis: Roosevelt vidi v začetku 19. stoletja tehniko kot prvi proizvod osvobojenega razuma. Elektrotehnika je začela z veliko silo posegati v človeško življenje. Roosevelt vidi, kako ti stroji opravljajo koncentrirano delo Tihotapci med seboj Maribor, 17. decembra. Z zanimivim in zagonetnim slučajem se bavijo orožniki v Itušab. Babšek Jožef iz Tezna je posodil dne 14. decembra v neki gostilni v Krčevini 28 letnemu Konradu Podgorniku, brezposelnemu kovaškemu pomočniku v Rušah, znesek 15.000 Din. Posojilo mu je dal po svojem zatrjevanju le za dva »lo tri dni in pod pogojem, da mu bo za ta čas plačal 300 Din ^obresti«. Podgornik mu pa tega zneska ni vrnil ter je zatrjeval, da je denar vrgel proč na meji v Svečini, ko je bežal pred graničarji. Babšek je sedaj Podgornika prijavil oblastem ter navaja, da mu je denar posodil v prisotnosti Konrada Zorčiča iz Polskave. Orožniki v Rušah so Podgornika aretirali ter ga zaslišali. Izpovedal pa je stvar v čisto drugi luči, kakor jo je prijavil Babšek. Podgornik je izjavil, da mu je Babšek izročil denar v tihotapske namene, da bi šel v Avstrijo ter prinesel čez mejo saharin in igralne karte. Pravi, da mu je izročil Babšek šilinge in listek s seznamom tihotapskega blaga, ki naj ga prinese iz Avstrije. Denar pa da ni bil samo last Babšeka, temveč tudi bratov Zorčič. Ko je Podgornik 14. decembra jionoči skušal prekoračiti mejo, so ga zasačili graničarji. Na begu da je vrgel od sebe denar in seznam. Podgornika so obdržali v zaporu, zadevo pa oblasti preiskujejo. Zaradi konjskih tatvin odgovarjajo Maribor, 18. decembra. V obmejnih krajih, zlasti Pa v prevaljskem okraju, so se zadnja leta silno pomnožile tatvine živine, zlasti konj. Tatovi pretihotapijo ukradene živali ter jih prodajo v Avstriji tamošnjlm svojim odjemalcem. Imajo nit ta način dvojen dobiček: živali jih nič ne stanejo in še si prihranijo razmeroma visoko carino. Danes dopoldne je sedelo na zatožni klopi mariborskega okrožnega »odišca kar pet takib tatov in tihotapcev. So to $3 letni mlinar Anton Gmajnar iz Kozjaka, 28 letni delavec Rudolf Blažič, ki je pristojen v Italijo, 23 letni hlapec Ivan Končnik iz Smartna na Paki, 25 letni delavoc Jožef Glinik s Suhega vrha in 35 ! letni delavec K rane Glinik iz Strojne. Vseh pet ! je obtoženih, da so ukradli ali pomagali pri la* j tvini. tihotapstvu in prodaji konj, ki so bili nkra-| deni posestnikom Anionu Skuku na Suhem vrhu, , Filipu Merkašu v Kotljah in Ivanu Rcpoločniku ' na Tolstem vrhu. Obtoženci krivdo deloma priznavajo, deloma f»a vse tajijo. Razprava ob času poročila še traja. in pravi: saj nj čuda, da so ljudje začeli tiščati v mesta; tu so stalni umetni delavci: parni stroji, tovarne. Vse dere v mesto, da najde tu zaslužka in dela; mesto se razvija. In vsa zapadna Evropa je dobila pod teni vplivom drugačno lice: nastala so velika mesta, z njimi vred pa tudi proletarijat, konec patrijarbaličnih razmer. Pa pravi Rooso- ] velt: Bog ve, kam bi vse to privedlo. Nastala bi morda kaka katastrofa, da ni v pravem času pri-1 šla — elektrotehnika. Tudi la opravlja umetno delo, toda elektrotehnika ima agens, ki je tako gibčen, da se da uporabljati povsod, ki je tako razdeljiv, da ga lahko pošlješ kamor hočeš. Parna tehnika je vlekla ljudi skupaj, elektrotehnika jih zopet razganja. Zato pa že lahko vidimo, kako silijo tovarne ven na deželo, kako ljudje zopet ostajajo doma in kako iščejo zopet doma zaposli- I tve. Razvoj elektrotehnike je reakcija na to, kar j je v prvi polovici 10. stol. napravila parna tehnika. Videl sem — je dejal predavatelj — da se tudi ta državnik mnogo bavi z elektrotehniko. Najusodnejši poseg Poseg elektrotehnike je že tako očiten, da postaja odločilen, elektrika je prvo sredstvo za premagovanje vsakdanjih ovir, ki nevzdržno prodira do zadnje točke, v zadnjo gorsko hišo- To Je vsekakor velika dobrina, ki ji bodo sledile gotovo še druge. • ln če bo elektrotehnika tisti pionir, ki bo premagala gorje, ki tlači človeštvo, če bo prodrla v zadnje roke do zadnjih ust, bo njena zasluga nevenljiva v razvoju človeštva. In v tej perspektivi vidim najusodnejši poseg elektrotehnike v I človeštvo. Ni naključje, da se že vse države brigajo za električno energijo. Od jantarja do danes Naš rojak Nikola Tesla nam je preko vsakdanjih potreb prinesel še mnogo več. Vsi doživljamo razvoj najnovejše elektrotehnike, lo je radiofo- I nije. Tu ni več govor, ki se pretaka po žilah. Radiofonija, telegrafija in telefonija se širijo med vsem človeštvom in v radiofoniji. ne vidim več I same elektrike, marveč njen upliv. In zdi se mi. da je to simbol tistega lepila, ki mora končuo-veljavno nas vse strniti v velik kolektiv: človeštvo. Dandanes svet ni nič manjši kakor je bil svoj čas. Toda prej se je človek čutil osamljenega, | bil je vsak /.ase, ni imel zveze do soseda, ni imel oči in ušes za oddaljene stvari. Takrat je bil jantar posebnost, danes nam je eksperiment z jantarjem tudi še neka posebnost, ki pa smo jo dali že v ropotarnico. Mi gledamo na elektrotehniko s stališča človeštva iu s tega stališča so nevihte in gromi samo še nepotrebni dodatki, ki Jih zna- j mo krotiti in ni daleč čas, ko se te stvari ne bomo nič več bali in ko nam bo zasužnjena elek- | trika postala vse. prijeli. Kino Matica uregen V izredno naglem tempu sc je moralo delati na prezidavi poslopja Filharmonične družbe in lo predvsem zaradi začetka nove sezone v Elitnem kinu Matici, tako da dvorana, kakor njeni stranski prostori niso bili ob olvoritvi kina povsem ure-' jeni. Na predlog in po načrtu inž. arh. Jožeta Platnarja se Je ves promet preusmeril in se je generalno ločilo odhajajočo in prihajajočo puhli* ko. Ker je vestibul premajhen, je namenjena publiki vsa desna garderoba, kakor tudi stopnice s hodniki vred za čakanje in ni več potrebno, posebno ob deževnih dnevih, uporabljati Kongres* nega trga v ta namen. V dvorano vodijo trije široki vhodi na desni strani, iz dvorane pa isto-tako trije izhodi na levi strani ter direktno iz leve strani skozi levo garderobo široka vrata no ulico. Balkon ima ravno tako svoj laslni izhod direktno na ulico. Dvorana se na la način izprazni brez vsakih neprilik izredno hitro. Kinopodjetju gre v izredno hvalo, da se je odločilo za to definitivno ureditev, ki daje publiki vso udobnost. Pesnica potrebna regulacije Sv, Ana v Slov. gor., 17, decembra V gričevju zahodno od Sv. Jurija ob Pesnici že preko meje pod Lučanami v Avstriji Izvira rečica Pesnica, iz katere nastane poleg ftčavnire glavna reka Slovenskih goric. Ob vsakem večjem deževju preplavi Pesnica ogromno površito trav* nikov in polja ter napravi s tem velikansko škodo kmetovalcem, posebno ob košnji, ko odnaša voda pokošeno seno. Stalno poplave so zainočvi* rilo velike dele zemlje, ponekod voda že trajno sloji. Od izvira v gornjem delu Pesniške doline do Sv. Marjete je Pesnica uravnana. /Tu hitro odteka in ne dela nobene škode. Reguliran je ves tok Pesnice, ki je v območju državne železnice iz Maribora proti severu. Od Sv. Marjete nuprej je dolina Pesnice ravna, no pada več hitro, tok reke pa je zelo vijugast in počasen, šele v spodnjem toku izliva v Dravo navzgor, Je Pesnica spet regulirana. Že pred leti, še pod Avstrijo, je bil izdelan načrt za celotno regulacijo, ki bi izredno povečala rodovitnost širokih predelov Pesniške doline. S tem pa bi se tudi povečalo blagostanje prebivalcev le doline, ki pridelujejo danes na zamočvirjenih travnikih le slabo seno (šor); posledica tega pa je spet, da se ne more razviti in dvigniti živinoreja v teli krajih, kakor bi bilo treba. To je uvidel odbor bivše oblastne samouprave mariborske in v letu 1928 in 1929 se je pospešeno izvajala regulacija Pesnice. Saj je v kratkem času obstoja dala oblastna samouprava mariborska za regilacijo rek v letih 1027, 1998. in 1029 5,800.648 dinarjev, in vendar se jo takrat delo šele pričelo. Če bi šlo tako naprej, kakor se je takrat pričelo, bi bila tudi Pesnica danes regulirana že v večjem delu toka. Ker so načrti za regulacijo že izdelani In so ttidi na razpolago sredstva, se je delo deloma že pričelo. Želeti pa j«, da se tok Pesnice regulira vsako leto vsaj za nekaj kilometrov. Za ta dela je potrebna letno vsota 1.000.000 Din. S tem bi se vsako lelo presekalo nekaj vijug, ki so zelo gonte in kar bi posestnikom im pridelku sena v Pesniški dolini znatno koristilo. Za dela pri regulaciji te reke bi bilo potrebno, da se za|>osle naši brezposelni, ki so sicer našemu kmetu največja nadloga, ker so brez zaslužka. Drobne športne Leta 18451, torej pred 48 leti, je bila prva večja boksairska tekma v Ameriki v mestu Kock Point iu je Tom Hyer premagal svojega nasprotnika v 17 minuti borbe. Prvi gol v letošnji sezoni j« padel na Angleškem 30 sekund po otvoritvi sezone in ga je zabil Ahmond, igrač kluba «Frautnir Rovvers«. Najdraiji nogometaš je gotovo Škot Hugh Gal-lachen. Najprej ga je kupil klub »New Castle« za 6500 angleških funtov, nato je zanj plačal »Chal-sea« 1000 funtov. Ta klub ga je prodal klubu »Derby Country*u« za vsoto 3000 funtov in končno je prišel o laist kluba »Nott* Countrv« za 2500 funtov. Za tega igrača je bilo torej izdanih preko 5 milijonov dinarjev. BSK spet na turnejo. Belgrajski klub BSK bo šel spet na veliko turnejo v Francijo in Severno Afriko. 20. t. m. bo igral v Bordeaux-ti, 25. in 27. t. m. v Casablanci, 30. v Oranu in l. ter 3. januarja v Algiru. »Plavi« pa pričakujejo, da bodo turnejo podaljšali. Zelo primerna BOŽIČNA DARILA! * Največja izbira! * Oglejte si naše izložbe! A. & E. SKABERNE LJUBLJANA Od tu in tam Včerajšnji dan v narodni sknpščini je potekel v brezplodnem debatiranju in zavlačevanju rednega dela s strani opozicije, ki zahteva, da se pomiloste poslanci, ki so bili obsojeni zaradi atentata na ministrskega predsednika ter so jim bili zaradi tega vzeti poslanski mandati. Na belgrajskem sodiščn se je odigrala strašna tragedija, ki je prav značilna za tako Imenovano belgrajako čaršijo. Pred nekaj dnevi je zbudil v javnosti mnogo hrupa samomor maluranlinje Mile Dimitrijevič, katero je zapeljal inženir Svetozar Stanojevič, potem jo pa pustil na cedilu. Ta inženir jo bil tip ljudi, kakršnih je v Relgrndu veliko. Ker je stvar obetala jiostatj kočljiva, je Stanojevič nagovarjal zapeljano dekle, naj se ubije. Dekle jo dejansko to storilo. Stanojeviča so zaprli in ga na sodišču zasliševali. Včeraj pa je oče pokojne Mije, Žika, višji inšpektor minislrstva za pošte, užaloščen in užaljen zaradi sramote, ki jo je bil inženir prizadejal njegovi hčeri, da se je poslovila od življenja, pridrvel na sodišče prav tisti trenutek, ko je preiskovalni sodnik zasliševal Inženirja. Dimitrijevič je mimo vratarja vdrl v sobo in ko ie vstopil, je brez besed potegnil revolver In oddal tri strele na zapeljivca, lakoj nato pa je obrnil morilno orožje proti «ebi in si prav tako pognal tri strele v prša. Obležal je na mostu mrtev, dočim je Stanojevič obležal v krvi, vendar je bil še živ. Prepeljali so ga v bolnišnico, vendar ni upanja, da bi ostal pri življenju. V Bel-gradti je ta tragedija izzvala seveda veliko zanimanje. 52 letnega rudarja Franca Bor St nar ja ie včeraj zasulo v angleškem svinčenem rudniku pni Sv. Heleni (pri Mežici, Koroška). Ko je dopoldne šel Rorštner v svoj rov in ko je začel kopati, se je naenkrat nad njegovo glavo odrušila večja skala ter ga stisnila pod seboj. Obupen rudarjev krik in pa trušč, ki je nastal, ko je zasipala zemlja rov, je priklical iz sosednih rovov druge rudarje, ki so z velikimi napori izkopali Borštnarja — mrtvega. Po mnenju strokovnjakov je rinsitala nesreča najbrž na ta način, da Je kaka nenadna vodna žila razrahljala skalo, ki se je nato v usodnem trenutku zrušila na nesrečnega delavca. Nesreča je lem žalofitnejša. ker zapušča pokojni Boršt nar devetero otrok, ki jim je pred dvema letoma umrla tudi že mati. Rudniška uprava je svojcem sporočila, da se bo za otroke brigal rudnik vse do časa, ko bodo lahko sami zaslužili. Tudi pogreb, ki bo v soboto popoldne, plača uprava rudnika. Vsi delavci in nameščenci so dobili za soboto i>opoldne prosto, da se morejo udeležiti pogreba, a jim bo uprava kljub temu izplačala ce.lo dnino. Žalosten dogodek je vzbudil v vsem okraju veliko sočutje. II Naročajte SSov. dom"! Danes je prevzel v Kranjski gori trening smučarjev letošnji trener naše smučarske reprezentance, Finec Korbonen. V Kranjski gori bo najprej treniral vse tekmovalce, ki pridejo k treningu, pozneje pa bo prevzel trening naše državne reprezentance za Češkoslovaško in Chamonix. Finec Korbonen je za Kuizmo, ki je bil pri nas lansko leto, najboljši finski trener za smučarske teke. Lanski naš trener Kuizma je postal medlem na Finskem državni športni učitelj in zaradi tega ni mogol priti k nam. Na predlog finske smučarske zveze je nato naša zveza angažirala Korbo-nena. Za naše športnike bo zanimivo, da je Kor-honen popolen abstinent in nekadilec. Ravnateljstvo Osrednjega nrada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je imelo včeraj sejo, na kateri je izbiralo tudi novega generalnega ravnatelja- Predsednik ravnateljstva Bauer se je najprej zahvalil dosedanjemu generalnemu ravnatelju Milanu Glaserju. Pni volitvah, ki so sledile, pa je bil z 22 proti enemu glasu izvoljen za novega generalnega ravnatelja Slovenec Radovan Matjašič, ki je bil do sedaj pomočnik generalnega ravnatelja. 15 je bilo kandidatov. Novi generalni ravnatelj je star 51 let in se je rodil v Kranjski gori- Pried vojno je služboval na Dunaju, po prevratu pa je prišel k pokrajinski vladi v Ljubljani. Trinajst let pa je že v službi pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev. Matjašič jc vršil že mnoge visoke funkcije, ker je član upravnega odbora mednarodne zajednice aktuarjev v Parizu. Udeleževal pa se je tildi pogajanj za mnoge trgovinske pogodbe kot strokovnjak. Ljubljanska mestna hranilnica baje zahteva, da se proda starodavna trog i reka palača, v-kateri m nameščeni občinski uradi, razna kulturna društva, kavarna ter hotel. Pred leti je namreč ljubljanska mestna hranilnica posodila občini dva milijona dinarjev s pravico, da da na dražbo palačo, če bi mestna občina ne plačevala v redu svojih obveznosti. Občina pa je že večkrat s plačilom anuitet zaostala, pa se je zato hranilnica odločila, da bo zahtevala prodajo palače na dražbi. Sin pokojnega Stjopana Radiča Vladimir, ki se je pred nedavnim vrnil iz inozemstva, je objavil, da bo začel pričenši z novim letom spet izdajati štirinajstdnevnik »Narodni val«. List s tem* imenom je ustanovil 1. 1927 Stjepan Radič, pa je moral 1. 1929 prenehati. Krvava poulična borba v New Torku Navajeni smo že slišali o vseh mogočih in nemogočih poFo nehalo — so našli na tleh ležečo gospo Laker, Brunette sani pa se zaradi silnega solzenja in zaradi gostega dima ni mogel več braniti. Tako je razbojnik padel javnim organom v roke šele po 45-minutnem boju in šele potem, ko so stopile v akcijo bombo za solzenje. Dočim je sam odnesel iz boja celo kožo, je bila gospa Laker, ki je Bni-nettu prinašala k oknu municijo, zadeta v hrbet in s tem smrtnohevarno ranjena. Dve pištoli in 85.000 Din Brunetta so takoj zvezali ter v policijskem avtomobilu odpeljali na policijo. Ko so ga tam preiskovali so našli v njegovih žepih še dve brzostrelni pištoli, obe nabasani. To dokazuje, da mu je La-kerjeva neprestano basala pištole ter mu jih dajaja v roke pod oknom. Pri preiskavi so dalje našli pri njem v listnici 1881 dolarjev, ali v našem denarju okrog 85.000 Din. Policija je izdala na podlagi podatkov, ki jih je ugotovila ob priliki Bru-nettove aretacije in na podlagi njegovega^ zaslišanja tiralico še za nekim moškim in neko žensko, ki da sta z Brunettom sodelovala. Dotična ženska je poleg tega obdolžena, da je Brunettu pomagala pobegniti, ko ga je nekaj časa prej hotel aretirati nek orožnik. Verjetno je, da bo Brunett končal na električnem stolu, dočim o gospe Laker itak dvomijo, če bo ostala pri življenju. Ogromen proces -stroški 4,800.000 Din Te dni je bil končan na Dunaju ogromen proces, za katerega so se zanimali zlasti bančni krogi. Na zatožni klopi je sedel židovski bankir Braun in njegovi tovariši. Glavni obtoženec Braun u* bil obsojen na 7 let težke ječe, njegovi tovariši pa na ječo od 15 mesecev do 5 let. Ta družba je oškodovala sto in sto avstrijskih tvrdk za težke denarje. Dovedla je tvrdke do tega, da so sklepale z družbo, ki ji je načeloval Braun, tako zvane pred premijske poslovne pogodbe ter so vedno pri sklepu {»godbe izplačale tvrdke Braunovi družbi večje zneske. Tako niso delali samo s tvrdkami, marveč tudi s posameznimi osebami. Izkazalo pa se je, da je bilo podjetje, ki ga je osnoval in vodil Braun, golo podjetje za prevare in zvijače. Skoda, ki jo je družba povzročila posameznim tvrdkam in osebam, znaša skupno nad milijon šilingov, ali nad osem milijonov dinarjev. Kazensko postopanje proti goljufom je trajalo celih šest in pol mesecev ter so pri tem narasli kazenski stroški na 4,800.000 Din. Sodba je sicer izrekla, da so te stroške dolžni nositi obsojeni sleparji; je pa seveda veliko vprašanje, če bodo sleparji lo vsoto zmogli. msm ! n , ............................................................................................. M.mi mn...............JIH mnimil Nji IIJIIJ1;WUIIMIU'UIL na Židovem premoženju. Ker ima zid več biš — kdo bi mu prisodil neprevidnost, da ima hiše na svoje ime — je verjetno, da bodo prišli vsi oškodovanci do kritja. Verdicr, pariški kardinal, pri polaganju temeljnega kamna za papežev paviljon na svetovni razstavi, ki bo prihodnje leto v Parizu. Poveljnik romunskega generalštaba _ general Sam s o novici polaga v Varšavi vcnec na grob Pilsudskega. 1000 komunistov v Grčiji aretiranih Grška policija je te dni doživela svoj največji uspeh v boju proti komunistom. V roke ji je padel ogromen komunistični arhiv, ki obsega popis vseh pripadnikov komunističnega gibanja v vsej grški kraljevini, razen Macedonije in Tracije. Del tega arhiva je bil zaplenjen v Atenah, del v Patrasu. Na podlagi tega arhiva so ugotovili, da imajo komunisti razpredene svoje celice po vseh grških mestih, trgih ter po malih podeželskih občinah. V seznamih so popisani tudi nekateri državni uradniki, celo višji, ter nekatere vojaške osebnosti. Pri slednjih gre za tri aktivne častnike, za razne podčastnike vojske in mornarice. Policiji je padel v roke tudi poseben ključ za šifrirano pisavo, s katero so se sporazumevali komunisti v državi, kakor tudi drug ključ za šifre, s pomočjo katerih so vodili korespondenco s Kominterno. Seznam obsega ves načrt komunistične stranke, vse njene »urade« in celo imena »upravne komisije«, kakor je imenovano vodstvo komunističnega gibanja v-Grčiji. Ta »upravna komisija« šteje pet elanov. Na podlagi zaplenjenega materijala so izvršile grške oblasti obsežne racije za komunisti. Oblasti so nastopile popolnoma nepričakovano, na podlagi zelo previdno pripravljenega načrta. Zato so imele skoraj popoln uspeh in so aretirale ogromno število komunističnih pripadnikov v Atenah, Patrasu ter po ostalih krajih grške kraljevine. Število aretirancev sicer ni točno znano; govori pa se da so polovili že nad 1000 oseb. Le od vodstva, t. ’j. od »upravne komisije« sta dva pobegnila, dogmi so ostale tri že zaprli. Ponarejevalci slikarskih umetnin Pariška policija je odkrila veliko sleparijo, ki sta jo uganjala nek pariški slikar in njegov stanodajalec — Žid. Obdolženec je slikar Jean Viktor Trottin, ki je živel v stalnih denarnih stiskah. Stanoval je pri nekem Židu, kateremu je plačeval stanarino redno v obiliki starih slikarskih umetnin. V sporazumu s svojim stanodajalcem je ponarejal umetnine slikarjev Renoirja, Corotsa, Gau~ guinsa in drugih. Znal pa je slike tako ponarediti, da nikdo ni slutil, da niso originali. Po želji židovskega stanodajalca je Trottin opremil vsako sliko še s fateificiranim podpisom umetnika, kateremu je sliko prisodil. Zid je potem te slike prodajal na posebnih dražbah, ki jih je prirejal v hotelu Drout-u. Dve taki dražbi je srečno spravil mimo ter napravil pri tem velike izkupičke. Pri tretji dražbi pa je doživel razočaranje; prišli so policijski organi, zaplenili slike, Žida pa vtaknili v zapor. Pri zaslišanju je Žid prevare priznal ter izpovedal, da je večji del dobička spravil sam, dočim je dajal slikarju, ki je slike ponarejal, le malenkostne napitnine po 20—30 frankov za vsako sliko. Dogodek je povzročil v Parizu silno razburjenje zlasti v tako zvanih višjih krogih, ki so se zanimali za slikarske umetnine. Vsi so prijavili svoje prevare policiji, obenem pa so si zavarovali svoje terjatve Obvestila Klub železničarjev JRZ, Ljubljana, sklicuje zn nedeljo, dne 20. t. ni. olt 10. dopoldne \ lovski sobi hotela Metropol članski sestanek. Zaupnike zunanjih klubov in članstvo vabimo, da se sestanka v čim večjem številu udeleže. Dražba kožuhovine v Ljubljani bo prvi ponedeljek po godu sv. Neže, dne 25. januarja 1937. S to svojo dražbo krzna vseli vrst divjadi stopa lovska prodajna organizacija »Divja koža« v enajsto leto svojega delovanja v dobrobit naših lovcev. Ta organizacija jo bila ustanovljena 7. namenom, da pomore lovcem do čim boljšega vnovčonja blaga in je svoj namen tudi zvesto izpolnjevala. V preteklem desetletju svojega udejstvovanja jo posredovala prodajo lovskega plena 7973 lovcem iz področja vse države 111 ga je prodala 566 kupcem iz vseh evropskih držav, pa tudi ameriškim. Utržki gredo v lepe milijone. Koliko je s tem pripomogla do pravilnega vnovčenja blaga, ,ie jasno. Utrdila pa je tudi sloves jugoslovansko kožuhovine v širnem svetu in našo dražbe so v inozemstvu že zelo upoštevane. Dosedanje delo »Divje kože« pa je tudi jasno pokazalo pravilnost- ljudskega reka, da je edinole v slogi in medsebojni podpori moč in lastni dobiček. Priporočamo lovcem in jim polagamo na srce, naj so v bodoče še bolj oklenejo^ svojo »Divjo kože«, ki bo vodno najbolje zastopala njihove koristi. Kar imajo dobre kožuhovine, naj jo takoj odpošljejo na naslov »I)ivja koža«, Ljubljana, Velesojem. XII. prosvetni vefcer, ki bo danes ob 8. v verandni dvorani hotela Union, je posvečen Palestini. Predavatelj k. ravn. Vinko Zor bo ob spremijevanju lepih skioptičnih slik podal letošnji obisk svete dežele. Pot bo vodila iz Haife na Karmel v Nazaret, odtod na goro Tabor k Genezarefckemu jezeru in nazaj v Nazaret. Obiskali bodo nadalje Jeruzalem, Mrtvo morje, binkarin, Einavs in Betlehem. Na to predavanje so posebno vabijo KPf. veroučitelji in mladina, ki se hooe soznaniti s kraji, kjer so se vršili evangeljski dogodki. Predprodaja vstopnic: Prosvetna zveza, MikločKeva cesta 7. Sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, za dijake 1 Din. Radio Programi Radio LJubllana Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobite v najboljšem in najcenejSem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki slane mesečno samo 10 Dia Petek, /1. decembra: /1.00 Šolska ura: Premo« — pogled v davniino (razgovor z učenci vod, g. Miro. slav Zor) — 12.00 Slovenski biseri (plošče). — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Cos. spored, obvestila — Koncert Ita/dijsikega orkestri- — 18.00 Zenska ura: Pomoč otroku pri jeziikovnetn pouku (ga. I>»ra I ogan) 18.20 Maurioo Ravul: Valček (koreogiafsi'!. pesnitev, plošče) — 18.40 Francoščina (g dr. Stanko Lobon) — 19.00 Cag, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Boia Knežovič ta na ša dobo (dr. Dušan Stojanovič iz Bclgroida — 19.50 Zanimivosti — 20 00 Povski koncert g. Edvarda Kovača s spremljevanjom KadLjskoga orkestra. Vmesne točke izvaja Radijski orkester. — 22.00 Ca*. Vieme, poročila, spored — 32.30 Angleško plofiče. Drugi programi Petek, 18 decembra: Bel ar (id: 19.50 Večer plošče — Zagreb: 20.00 Orkester glasbene akademije — 22.20 Jazz — Dunaj: 19.16 Lipsko — 22 00 Zabavni koncert — Trst-Milan: 16 00 vartet — 21.00 Simfonični koncert — Rim. Bari: 17.15 Plesna glasba - 20.40 Igra — 21.15 i Operni o