41 Notulae ad floram Sloveniae 86. Aurinia saxatilis (L.) Desv. Subspontano nahajališče pri Kobaridu v alpskem fitogeografskem območju Slovenije Subspontaneous locality at Kobarid in Alpine phytogeographical region of Slovenia 9747/4 (UTM UM92) Slovenija: Zgornje Posočje, Kobarid, na useku ceste proti Bovcu, približno 300 m od priključka na kobariško obvoznico, 46,2478 N, 13,58992 E, 260 m n. m., apnenec, združba skalnih razpok (tabela 1). Leg. & det. I. Dakskobler, 17. 4. 2007, delovni herbarij ZRC SAZU. Aurinia saxatilis je mediteranska vrsta skalnih razpok (a e s c h i m a n n & al. 2004: 548), ki naj bi v Sloveniji nekoč uspevala le pri Poljanah v dolini Kolpe (nahajališče ni potrjeno že več kot 150 let) – W r a b e r (2007: 442). Gojijo jo kot okrasno rastlino in ponekod tudi podivja. Tako se je najbrž zgodilo tudi pri Kobaridu, kjer uspeva precej stran od hiš in vrtov na useku ceste proti Bovcu. Njeno tukajšnje pojavljanje opažamo (Čušin, Dakskobler, Trnkoczy) že skoraj deset let. Na dolžini približno 70 m rastejo in spomladi tudi cvetijo posamezni grmiči (vseh skupaj smo jih ob popisu spomladi 2007 našteli manj kot 10) v bolj ali manj naravni združbi, ki jo začasno uvrščamo v jugovzhodnoalpsko podzvezo Physoplexido comosae-Potentillenion caulescentis Theurillat in Theurillat & al. 1995 (= Phyteumato-Saxifragenion petraeae Sutter 1969 prov.), v skupino sintaksonov skalnih razpok kolinskega do subalpinskega pasu Jugovzhodnih Alp. Diagnostične vrste te podzveze so npr. Athamanta turbith, Campanula carnica in Saxifraga petraea, ki tudi uspevajo na tem obcestnem skalovju. Med tujerodnimi vrstami se na njem tu in tam pojavlja vrsta Thuja orientalis (ki jo na podobnih rastiščih opažamo na več krajih v okolici Kobarida), na vpliv ceste pa kažeta ruderalni vrsti Sonchus oleraceus in Stellaria media. Menimo, da je subspontano pojavljanje vrste Aurinia saxatilis pri Kobaridu vredno vsaj omembe. Najbrž bodo cestišče od Kobarida proti Bovcu prav na odseku, kjer raste skalna zlatenka kmalu širili (Mirjam Gorkič, telefonsko sporočilo) in morda bo to rastišče ob tem posegu uničeno. Podobno se je zgodilo z obsežnim subspontanim nahajališčem pušpana (Buxus sempervirens) nad cesto med Plavami in Solkanom (pri Dolgi njivi, 9947/4), na katerega nas je spomladi 1996 opozoril mag. Jože Papež in katerega so v večjem delu uničili z razširitvijo ceste leta 2004. Literatura ae s c h i m a n n , D., k. la u B e r , D. m. mo s e r & J.-P . t h e u r i l l a t , 2004: Flora alpina. Bd. 1: Lycopodiaceae−Apiaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1159 pp. Hladnikia 21: 41-53 (2008) 42 W r a b e r , T., 2007: Brassicaceae (Cruciferae) – križnice. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 426–453. Tabela 1: Združba skalnih razpok z vrsto Aurinia saxatilis pri Kobaridu Table 1: Chasmophytic community with Aurinia saxatilis at Kobarid Številka popisa (Number of relevé) 1 2 3 Nadmorska višina v m (Altitude in m) 260 260 260 Lega (Aspect) E E E Nagib v stopinjah (Slope in degrees) 90 90 90 Matična podlaga (Parent material) A A A Tla (Soil) Li Li Li Zastiranje zeliščne plasti v % (Cover of herb layer in %) E1 15 15 15 Zastiranje mahovne plasti v % (Cover of moss layer in %) E0 . . 2 Število vrst (Number of species) 16 15 11 Velikost popisne ploskve (Relevé area) m 2 10 10 10 Pr. Physoplexido-Potentillenion caulescentis Athamanta turbith E1 + + + 3 Campanula carnica E1 + + + 3 Saxifraga petraea E1 . + . 1 Potentillion caulescentis Sesleria caerulea subsp. calcaria E1 + + + 3 Hieracium porrifolium E1 + + + 3 Asplenietea trichomanis Aurinia saxatilis E1 + + + 3 Sedum album E1 + 1 + 3 Asplenium ruta-muraria E1 . + + 2 Asplenium trichomanes E1 . + . 1 Campanula spicata E1 . . r 1 Thlaspietea rotundifolii Hieracium bifidum E1 + . . 1 Petrorhagia prolifera ? E1 + . . 1 Arabis alpina E1 . 1 . 1 Festuco-Brometea Satureja montana subsp. variegata E1 + r + 3 Bromopsis erecta E1 + + . 2 Allium carinatum subsp. carinatum E1 + . . 1 Silene nutans E1 + . . 1 Erico-Pinetea Aster amellus E1 + . . 1 Querco-Fagetea Clematis vitalba E1 + . . 1 Carex digitata E1 . + . 1 Fraxinus ornus E1 . r . 1 Notulae ad floram Sloveniae 43 Druge vrste (Other species) Sonchus oleraceus E1 r r . 2 Thuja orientalis E1 + . . 1 Stellaria media E1 . . + 1 Mahovi (Mosses) Homalothecium sericeum E0 . . + 1 Avtor tabele / Author: Igor Dakskobler ig o r dA k s k o b l e r & bo š k o ču š i n 87. Epilobium nutans F. W. Schmidt Spremenjena slika razširjenosti kimastega vrbovca v Sloveniji Updated distribution pattern of Epilobium nutans in Slovenia 9558/1 Slovenija: Pohorje, med Peskom in Ribniškim sedlom, 1300 m n.m., 1.8.1950, leg. & det. E. m a y e r , rev. S. s t r g u l c k r a J š e k , herbarij LJU: 10020576. 9559/2 Slovenija: Pohorje, Jezerski vrh-Ribniško jezero, silikat, 1470 m n.m., 8.8.1970, leg. & det. T. W r a b e r , rev. S. s t r g u l c k r a J š e k , herbarij LJU: 10033254. 9557/2 Slovenija: Pohorje, Ostruščica, sedlo Komisija, na štoru ob potočku, 1100 m n.m., leg. & det. N. Jo g a n & B. t r č a k , 23.7.2000, herbarij LJU: 10020574. 9557/2 Slovenija: Pohorje, Rogla, sedlo Komisija, v mahu ob potoku, 1440 m. n. m., 25.8.2001, leg. & det. s. s t r g u l c k r a J š e k , herbarij LJU: 10020575. Kimasti vrbovec (Epilobium nutans) je evropska vrsta, katere areal sega od Pirenejev preko Alp, Vogezov do Sudetov in Karpatov (s m e J k a l 1997). V Avstriji (f i s c h e r & al. 2005) in Italiji (Pi g n a t t i 1983) velja kimasti vrbovec za redko vrsto, na Hrvaškem in na Madžarskem ne uspeva (d o m a c 1994, s i m o n 2002). Slovenija leži na južnem robu areala. Po podatkih v Mali flori Slovenije (r a v n i k 1999) je vrsta razširjena v subalpinskem pasu v Julijskih Alpah in sicer le na eni lokaliteti, na Malem polju pod Velikim poljem. Vrsta je bila zaradi enega samega znanega nahajališča uvrščena v Rdeči seznam ogroženih rastlin Slovenije kot redka vrsta (W r a b e r & s k o b e r n e 1989, Ur. l. RS, št. 82-2002). V Gradivu za atlas flore Slovenije ( Jo g a n & al. 2001) pa so poleg nahajališča iz Julijskih Alp novi podatki o pojavljanju vrste na Pohorju, ki pa so posledica upoštevanja podatkov iz revizije vrbovcev v okviru doktorske naloge S. s t r g u l c k r a J š e k (2006). V Gradivu za atlas flore Slovenije je upoštevan tudi prvi objavljeni podatek o pojavljanju kimastega vrbovca na Pohorju (f r a J m a n 1999), vendar se je kasneje ob reviziji herbarijskega materiala izkazalo, da je v tem primeru šlo za primerek vrste E. palustre. Nahajališče kimastega vrbovca na Malem polju v Julijskih Alpah, ki je bilo do nedavnega edino znano nahajališče te vrste v Sloveniji, je z botaničnega stališča zelo zanimivo. O njem je pisal P a u l i n (1915), kasneje pa tudi W r a b e r (1962, 1964), ki je kimasti vrbovec omenil, ko je poročal o najdbi male mladomesečine (Botrychium simplex). Tako Paulin, kot tudi Wraber Hladnikia 21: 41-53 (2008)