Gospodarske stvari. Maščobo iz lesa spraviti. Dva pota sta, po kterih se da maščoba iz lesa odpraviti. 1. Napravi se iz glino in jesiha testo, s kterim se les na debelo pomaže in potem več dui tako pusti Na to sc gliaasto testo proč vzame in les dobio zmije, dokler mastna naaroga ne premine. Če je treba, se toto ravnanje v drugič in tretjič ponovi. Po zimi se mora les, kolikor mogoče, na topli kraj prenesti. 2. Se les z vročo vodo, v kteri je soda raztopljena, očiščnje. Po prvi poti se po malem maščoba do čista iz lesa izvlece, po drugi pa le bolj iz površine lesa, in maroge se pozneje zopet prikažejo. Tako 8e mastne maroge iz lesenib sobinih podov z sodo za čas odpravijo, ali pozneje se zopet prikažejo. Pri sodih je treba oboje pomočkov rabiti. Dno se izvzame in notrajne stene soda se uajpoprej z debelo capo prav dobro izribajo, z glinastim, z jesihoni namešenim testom večkrat pomažejo in vsakokrat pray dobro izmijejo. Na to se potem dno in stranske stene z vodo, v kteri je soda raztopljena, omijejo in slednjič še le z vodo poplaknejo. Predno se pa sod ni z glinastini testom dobro pomazal, naj se pa soda ne rabi, ker po lesuib ljukoicab le prerada žajfa nastane, kt potem le teško v glinasto testo preide. Spriden zrak iz kleti spraviti. Pomoček je prav priproat in skoz in skoz zancaljiv. Tla kleti se z apnenimmlekom poškropijo, t. j. namreč voda, v kteri se je apno razpustilo iu pomešalo. Isti namen se doseže, ako se apneno nuleko v plitvib posodah, skledah po tleb sem ter tje razpostavi. Apno, v vodi raztoptopljeno, vso ogljeno kislino, ktera se v kleti nad tlami vlači, na se potegne in tako prostor tega strupa očisti. Ko bi pa pri nadaljšnem vrenju se zrak zopet spridel, je to znamenje, da se je apueno mleko ogeljne kisline že toliko navzelo, da je nie več ne more na se vleči, da je, kakor se pravi, z njo nasiteno. V tem slučaji je treba posode z novini apnenim mlekom uapolniti potem, ko se je že pokvarjena apaena voda proč vlila. Tako je mogoče, v yseh takih prostorih yedno zrak čist in zdravju neikodljiv obraniti. Grenkota v putru je napaka, ki 8e le pregostokrat nabaja. Izvira pa ta napaka ali iz inrve, ali pa iz krivega innapačnegaravnanja z mlekom iu smeteno. ali pa tudi, in sicer prav pogosto, iz obojega, kar je potem tim hujše. V navadnem govoru se ne razločuje, od kod grenkoba izvira. Puter je grenek, ali je potem tej napaki kriva mrva, ali krivo in uapačno ravnanje z mlekom in smeteno, ali pa oboje vkup. In vendar bi bilo dobro, ko bi se tukaj tudi v besedi isvir grenkobe zaznamoval, kajti grenkoba, ktera izvira iz grenke mrve, je manjša napaka od one, ki izvira iz napačaega ravnanja z mlekom, ali ona, ki izvira iz obeb. Ce ima grenkoba putra svoj izvir v grenki mrvi, tako ta grenkoba ni toliko zoperna in ostudna, kakor pa tista, ki ima svoj vzrok v v sprideni smeteni. Taka je tako rekoč v naravi mleka ležeča grenkoba pntra iz spridene smetene zmedencga, kteri postane z časom naravnost neužiten. Medovino ali ,,mesing" svitlo vzribati. V ta namen se vzame 1 del belcga šelaka 5 delov vinskega cveta; ali pa 1 del šelaka, 1 del mastikria in 7 delov vinskega cveta: ali pa 8 delov šelaka, 2 dela sandaraka in 1 del beneškega terpentinovca in 50 delov vinskega cveta; ali 12 delov sandaraka, 6 delov mastiksa, 2 dela elemija, 1 del beneškega terpentinovca in 64 deloy vinskega cveta. Te zmesi se na medovino namažejo, ko se je prej vse druge nesnage čisto osnažila. Tudi s prsti se ne sme preveč po nji sem ter tje tipati. Dobro je, stvar, ki se boče snažiti, na 75 stopinj Celsija razgreti. Eazstava perntnine in ptiCev bo letos y Gradci od 25—29. marca. Na njo se morejo poslati: petelini, kokoši, kopuni, golobi, goske, purani, lepotični in ptiči pevci, živa in zaklana spitana perutnina, orodje, spisi, sprave, kobače, ptičniki itd. Naglaša se do 11. marca pod adreso: Geflligelzucbtverein. Graz. Vino novo, pietočeno ?elja 60—80 fl. štrtinjak v Mariboru. Sejmi na Kranjskem 27. fcbr. na Igu, na Koroškem 27. febr. v Oberburgi, na HiTatskem : 25. febr. v Ljubešnici, v Selu.