AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN 1 IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
162
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, JULY 14, 1941
LETO XLIV. — VOL. XLIV.
ongres je proti podaljšanju Lojaške službe nad eno leto
^vno tako je kongres proti, da bi se poslalo vojake izven ameriškega ozemlja. Priporoča pa, naj bi se enoletnike urgiralo, da ostanejo prostovoljno v armadi, ko dokončajo prvo leto vojaške službe.
y Washington. — Nekateri voditelji v kongresu so apelirali na i i^eveltovo administracijo, naj spremeni načrt, da bi se razbilo službovanje vojakov nad eno leto in da se pošlje armado af;i izven ameriškega teritorija. Pristaši predsednika so mu podali, da se bo izognil veliki debati v kongresu, če odneha od za-za daljšo vojaško službo, ker bi kongres kak tak predlog ni-
| bombnikov na mesec radila ameriška strija od oktobra
i^fashington. — Uradno se da bo ameriška in-upijtrija zgradila od meseca ok-'Va naprej po 500 bombnikov sec. Polovico teh jih bo po-f -r-i v Anglijo, katere bodo vo-
Roosevelt je gotov, da mu bo narod sledil pri sodelovanju z Anglijo
Washington. — Roosevelt je napravil prvič večji korak za direktno udeležbo v evropski vojni za poraz Hitlerja s tem, da je ukazal ameriški armadi zasesti Islandijo. Roosevelt je s tem pokazal, da je gotov, da mu bo ameriški narod sledil v njegovi vojni politiki. Zdaj je tudi gotovo, da bo storil Roosevelt še druge važne korake v obrambo ameriškega obrežja in za varnost morja, ko je enkrat zasedel Islandijo.
Da ni Roosevelt že prej napravil kake take važne poteze, je bil vzrok ta, ker je bil tako narod kot kongres sovražen vsakemu koraku proti vojni in pa ker
f%
t ijjtje ameriški' piloti. B, adnje mesece je bila gradnja jgj zelo počasna. V prvi vrsti #11 vzrok temu to, ker ni bilo Razpolago dovolj materiala za B ia. Toda razne industrije ob-gjjajo, da bodo od oktobra na-lahko dale letalskim tovar-AP'i dovolj potrebnega materi-...J tako aluminija in drugo.
793C"laJ.a »na zdaj ...nalogo, da rij^a bombnike od tovarne do fOvh oporišč na obrežju, kjer Prevzamejo angleški piloti, -"'nem pa ameriška armada llbira zdaj pilote, ki bodo vo-bombnike preko Atlanti-lcii'° Islandije, kamor bodo ho-,	Angleži, kar bo veliko
/e ^priročno zanje.
i-ien^
n m —-O-
apeli so ga, ker je nado-ugmeščal nabornika
-—Milwaukee, Wis.—Tadej Ja-to %i, star 23 let, se bo moral O^varjati pred federalno sod-—I ker je šel k naboru mesto e^a prijatelja Bradwaya. rljbrskija so zdravniki izvrg-sr ima slabe zobe in tako bi fo0§radway oporoščen vojašči-,,ter Je šel Jaworski k nabo-ir 1 nJegovim imenom. Toda cool4 je prišla na dan in zdaj ble Bradway kaznovan, ker ,rAPf3e hotel izogniti vojaški lunda'bi.
s J°r
nosti.
Toda v Washingtonu prevladuje mnenje, da bo Rooseveltu zdaj sledil narod in kongres. Zato lahko pričakujemo, da bo Roosevelt napravil poleg okupacije Islandije v kratkem ponoven in še bolj važen korak. Kdaj bo Roosevelt napravil kako novo strategično potezo ni znano, toda najbrže kmalu. Zdaj je čas za to, ker je Hitler zaposlen na ruski fronti.
—o-
Ruska poročila trdijo, da
koli ne sprejel.
NajvOčji 'zagovorniki* Roose-veltovih idej in načrtov, kot senatorja Reynolds in George, kon-gresnika Rayburn in McCor-miclc, so proti temu, da bi se podaljšalo vojaško službo nad eno leto, ali da bi se poslalo ameriške vojake izven ameriškega ozemlja.
Senator George je rekel, da ne bo treba spremeniti postave o daljši vojaški službi, ker bo dovolj enoletnikov, ki bodo hoteli prostovoljno ostati še nadalje pri vojakih, ko bodo doslužili eno leto. Rekel je nadalje, da je slišal, da se armadno poveljstvo že pripravlja, da apelira na vojake za prostovoljno nadaljno službovanje.
Kar se tiče pošiljanja vojakov i Nemčija pripravlja napad
izven ameriškega teritorija, je h J 1
rekel senator George, da bi bil HH, DaFCl<inei6 kongres pri volji napraviti kom- Berlin. — Veliko pozornost pris v toliko, da bi se vojake lah- njed diplomati je zbudil prihod ko poslalo v Islandijo, drugam turškega generalnega tajnika pa ne.	od ministra za zunanje zadeve,
Vojaška odseka obeh zbornic Acikalina. Ta se je takoj ob imata že tri tozadevne resoluci- prihodu sestal z nemškim zuna je, ki priporočajo spremembo njim ministrom Ribbentropom postave v toliko, da ostanejo eno. Istočasno zatrujejo poroči-letniki in narodna garda dlje la iz Moskve, da zbira Nemčija kot eno leto v vojaški službi, da čete na bolgarsko-turški meji se pošlje vojake izven teritorija in - da se pripravlja napad na Zed. držav in da se pridrži tudi Dardanele.
armade najmanj | Obisk Berlinu
Več si ne želi!
Detroit, Mich. — John Gill, star 49 let, je prišel padi majhnega pretopim pred sodnika. Drugega ni napravil, kot da se je vlegel 'spat pod verando pred hišo. Toda hiša slučajno ni bila njegova. Sodnik je dobil v roke ves kazenski rekord Johna in je videl ,da ni bil radi pijanosti pred sorodnikom nič manj kot 85-krat od leta 1920. "Saj ste bili kar 21 let skupaj pijani!" mu je rekel začuden dpdnik. "Kaj ne, gospod sodnik, ali ni to nekaj lepega/" je dodal John. Sodnik ga je postavil za tri mesece na "preskusu j o."
-o-—v-
Stalinova linija predrta, trdijo Nemci
Angleži spuščajo nad Nemce več bomb, kot so jih ti kdaj vrgli na Anglijo
London. — Angleški zračni napadli na nemške postojanke po Franciji in po Nemčiji so že presegli po številu bomb nemške napade na Anglijo. Tekom junija so vrgli angleški avijatičarji nad Nemčijo več bomb, kot so jih ti nad Anglijo v aprilu, in Nemci trdijo, da so vrgli v vsej vojni največ bomb tekom meseca aprila. V juliju pa bodo vrgli angleški piloti še več bomb po Nemčiji, zatrjuje zrakoplo-vno ministrstvo.
Italijanske bombe so padle __ .. .
... , ., . , , j i v i	. r	K temu jim pripomore največ
a7r rfra^^a z^v^sluča0''1121 SPailSk0 mest°' MIM-, vedno večje število došlih letal iz vo J pripiav jena za v,e s ucaj- ^ ^	Gibraltar I Amerike in pa vedno večja do-
Gibraltar, 13. jul.-Zgodaj v mača P^^rija- .^trjuje se, soboto zjutraj so neznana letJd/ s° N™	,V ho?" z
la bombardirala špansko mesto j A^llJ0 dozdaj 7'997 bojmh le" La Linea, ki leži pet milj odda- J1 '
QC| fvrln in*,«	,'kv.n l + nv I	O
Nemška poročila trdijo, da je nemška armada pre-drla Stalinovo obrambno linijo na več važnih krajih in da je nemška armada napredovala proti Leningradu.
RUSI PA TRDIJO, DA NI NOBENE VAŽNE SPREMEMBE NA FRONTI
ljeno od trdnjav^ Gibraltar. I . .
Bombe so ubile osem oseb, ra- Pogajanja za premirje
riile so jih pa 19. Bombe so po' gjrjjj. SOVražnOSti rušile vec poslopij	i i	i i
Sodi se, da so napravila na- SO ponehale V SODOlO pad italijanska letala, ki soj London, 13. jul. — Angleška mislila, da mečejo bombe na, armada v Siriji je v soboto Gibraltar. Sumnja se je potr-: ustavila streljanje in začela so dila, ko je opoldne naznanjal j Se pogajanja za premirje s po-
vojake redne armade najmanj I uuisk turškega diplomata v šest mesecev v vojaški službi Berlinu je zbudil toliko večje potem, ko bo predsednik progla- presenečenje, ker ni bilo niče sil da je minila "nevarna doba" sar znanega javnosti, da so v
' deželo	I teku kaka pogajanja med Nem
za
Senator Reynolds je izjavil, Hjo in Turčijo.
radio iz Rima, da so italijanski bombniki z "velikim uspehom" bombardirali Gibrafei,r,Masi na trdnjavo samo ni padla nobena bomba. Mestna vlada je poslala španski vladi v Madrid protest, ki ga naj pošlje dalje v Rim.
da bi sprejem teh resolucij dal predsedniku pplno moč peljati ameriško armado v vojno, ne da bi vprašal za to kongres. -—o-
STRELA UBILA PSA V DEČKOVIH ROKAH
OPROščAVA [Jt^COSKE UJETNIKE
l ^Jiai,js> Francija. — Nemčija cV°zdaj oprostila in poslala wit^l že 514,671 francoskih —-»/Uhi "jetnikov. Vsega sku-1 ^gg ;je bila nemška armada za-)CC>r° 2'°°0,000 Francozov pri spoP&du.
os	--
'Atf ,fa, ;dllcen obisk
.ti nas jeobiskal v ured-6HHU g' polk°vnik Mirko Bur-
ftašej pri jugosl°-^ ? poslaništvu v Washing
R iris., S°Progo g°sPO Pavlino *	** par dni na obisk k
--fn> PWnikovi
ad J*'. kJ je priznan aint jaških zadevah, pazno zašle-
G. polko-
J.e Priznan strokovnjak
new-, potefe?' I>az"' O Od	nemsko-ruske vojne
e. Lr. Seja Pavčkov
bo seJa Slavčkov —Navadnih prostorih. Ker se arugi mesec piknik skup-mladmskih pevskih zborov gjrti prošeni, da se seje ze' Nadzorniki naj pride-falo prej, da bodo pregle-lalf^ račune.
FRANCIJA NIMA RDEČEGA VINA
Vichy, Francija.—Ker se vlada boji, da bo primanjkovalo priljubljene narodne pijače, rdečega vina, je vlada prepovedala gostilnam, da bi ga smele Cedar Falls, la. — Raymond I na(jal je točiti. Sme se pa pro Ragsdale, star 14 let, je rojen dajati v restavracijah, toda sa-pod srečno zvezdo. V nevihti je mo pri jedi. Belo vino se sme svojega psička vzel v naročje, prodajati pa samo ob nedeljah Udarila je strela in ubila psa v jn ob dnevih, ko je prepoveda-njegovih rokah, a dečka je samo no točiti žganje. Restavranti malo ožgala. smejo dati vsakemu odjemalcu o--samo tri kozarce vina.
BIK JE ZELO	Nov ^ob
NEVARNA ŽIVAL	yčeraj z jutra j je umrl v St.
Bika smatrajo za najbolj ne-1 keg bolnišnici Eli Keserič, varno žival v Ameriki, ker se! g3 ]et Rojen je bil v selu nikdar ne ve, Tedaj bo človeka	na Hrvatskem. y Ame-
napadel. Pravijo, da je že celo I iko ,dospei leta 1913. Zad najbolj domač in krotak bik n®-Lja tri leta je bil oskrbnik cer-nadno "ponorel" in napadel. Le gv_ Nik0iaja na 36. cesti in
o--Superior Ave. Tukaj zapušča
K molitvi in pogrebu soprogo Danico, rojeno Sajaro Članice društva sv. Ane, št. vi«, sina Nikolaja in hčer Mar-4 SDZ so prošene, da se zbero to, poročeno Jurkezi ter sestro nocoj ob osmih v Grdinovem Mrs. Gabriel Popov«, v New-pogrebnem zavodu k skupni molitvi za pokojno sestro Ma-lclan društva -o tildo Jalovec, jutri zjutraj ob
Zveza Rusije in Anglije proti Nemčiji
Moskva, 13. jul. — Med zastopniki Rusije in Anglije je bila danes podpisana vzajemna pogodba, v kateri se obe stranki zavezujeta pomagati druga drugi - v boju proti Hitlerju. Obe državi sta se zavezali, da ne bosta sklenili separatnega miru z Nemčijo brez privoljenja druge. V Moskvi smatrajo Zed. države kot tretjo članico te zveze proti Hitlerju. -o-
veljnikom francoske armade, generalom Dentz. Vojna, ki se je pričela za posest Sirije 8. junija, je prenehala v soboto o polnoči. General Dentz je pristal, da se vrše pogajanja na podlagi/zahtev Anglije. Francoska vlada je dala v tem oziru generalu polno moč.
Francoska delegacija je prestopila angleško bojno črto v soboto in se sestala z angleško v mestu Acre, Palestina. Najnovejša poročila zatrjujejo, da je bilo podpisano premirje v soboto ob desetih zvečer.
-o-
Črna gora je razglasila "samostojnost" New York. — Radio iz Berlina je poročal, da je črna gora,
Moskva, 13. jul. — Rusko vrhovno poveljstvo poroča o ljutih bojih pri Pskovu, Vitebsku in Novogradu, toda ti boji niso dozdaj nič spremenili bojne fronte. Rusi tudi poročajo o napadih iz zasede po Beli Rusiji, katero so že zasedli Nemci. Domačini prizadevajo Nemcem mnogo škode zadaj za bojno linijo.
Dalje zatrjujejo ruska poročila, da ruski avijatičarji neprestano napadajo nemške kolone tankov in dovoznih kolon zadej za linijo. S tem ovirajo Nemce, da bi se mogli pripraviti za splošen napad. Nemška linija je še vedno na zahodnem bregu re ke Dn j ester na jugu, ter rek Dnjeper in Dvinsk na severu Na eni izmed teh rek, (poročilo ne imenuje reke), so Nemci postavili včeraj devet pontonskih mostov, katere so pa Rusi takoj razbili s topništvom in letali. Najprej so počakali toliko časa, da so prišli čez reko nemški tanki, nakar so Rusi razbili topove, zatem pa uničili vse nemškte tanke.
Ruska časopisna agencija po roča, da je 100 domačinov ponoči napadlo v neki vasi ob reki Berezini oddelek nemške moto rizirane pehote. Ubili so • 150 Nemcev, drugi so se pa razkropili na vse strani. Domačini povzročajo Nemcem veliko ško do s tem, da jim ponoči razdirajo mostove, izdirajo žeblje iz železniških pragov in odnašajo cele sekcije železniške proge --o-
Bivša Maginot linija je zdaj rodovitno polje
New York. — Radio iz Berli na poroča, da so Nemci zorali
KAZEN RADI ŽALJENJA NEMŠKE ARMADE
Copenhagen, Danska.—Kdor razžali nemško armado, je strogo kaznovan. Neki Danec je dobil 40 dni zapora, ker je zapisal na steno nemškega vojaškega urada besedo "vietoire" (zmaga). Nek drug Danec je dobil dve leti zapora, ker je vrgel v nemškega vojaka steklenico.
Sporazum med demokrati
V soboto so se bili vsedli k skupni zakuski sodnik Frank J. Lousche, demokratski okrajni načelnik Ray T. Miller in bivši senator Robert J. Bulkley. To znači, da so vse govorice o neso glasju med županskim kandidatom Lauschetom in uradno demokratsko stranko neosnovani. Ray T. Miller bo v kratkem javno indorsiral kandidaturo Frank Lauscheta za cleveland-skega župana.
ki je bila del Jugoslavije, razgla- ves obširen prostor, ki ga je za sila samostojnost, toda pod pokroviteljstvom Italije. Narodna skupščina, ki je napravila to izjavo, je odglasovala, da bo naprosila italijanskega kralja, naj imenuje za Črno goro regenta. -o-
Makabejcev, št
8:30 naj se pa po možnosti ude leže pogreba. Članice podružnice št. 25 SŽZ se pa zbero nocoj po društveni seji istotam, in vežbalni krožek bo izkazal pokojni sestri Jalovec zadnjo čast.
ga, št. 21 HBZ, 1285, ter društva Najsvetejšega Imena fare sv. Nikolaja. Družina stanuje na 549 E. 101: St. Truplo bo ležalo do pogreba v Grdinovem pogrebnem zavodu, 1053 E. 62. St; Cas greba še ni določen.
Demokratski klub 23. varde je odobril Lauscheta
Na svoji redni mesečni seji v petek večer je Demokratski klub 23. varde soglasno odobril župansko kandidaturo Frank J. Lauscheta. Članstvo je zagotovilo dati kandidatu Lau schetu svojo polidno podporo po-1 tako pri primarnih kot pri I glavnih volitvah.
Mr. in Mrs. Mohar sta tu
V petek sta dospela iz Monta ne naša stara pionirja in bivša Clevelandčana, Mr. in Mrs. Joseph Mohar, ki sta se nastanila pri svojem sinu, Mr. Joseph Mo-harju, 6521 St. Clair Ave. Tukaj bosta ostala do 1. avgusta. Mr. Mohar pravi, da letina dobro kaže in če bodo dobili vsaj še en priličen dež, bo pšenica zelo dobro obrodila, želimo jima prav veselo bivanje med svojimi starimi znanci in prijatelji. Na operacijo Poznani slovenski trgovec, g. Fred Jazbec iz 222. ceste v Eu-clidu se bo danes podal v Cleveland kliniko na operacijo. Obiski začasno niso dovoljeni. Želimo mu, da bi se kmalu boljšega zdravja povrnil domov. Seja škrjančkov Nocoj ob 7:30 se vrši seja staršev Škrjančjkov v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave.
Pozdravi iz države N. Y. Mrs. Mary žužek in sin Bili pošiljata iz Gowande, N. Y. pozdrave vsem prijateljem in znan cem po Clevelandu.
vzemala francoska obrambena inija, znana pod imenbm Magi not črta. Nemška vlada je naselila v tem kraju francoske kmete.
TO NI BILA ° NJEGOVA ŽENA
London.—Neka žena se je pritožila napram nekemu moškemu: "Vaša žena me je udarila po glavi, ne da bi pri tem rekla besedice." Mož ji je odvrnil: "Gospa, tu mora biti pa pomota. Če ni napadalka rekla nobene besede, potem to ni bila moja žena."
-o-
Berlin, 13. jul. — Po enem ednu molka naznanja nemško vrhovno poveljstvo, da je nem-ka armada na več krajih predr^ a Stalinovo obrambeno linijo. Nemci zatrjujejo, da so nemške legije predrle linijo v treh glavnih smereh: proti Moskvi, pro-;i Leningradu in proti Kievu v Jkrajini.
Nemška armada je prodrla že 125 milj vzhodno od Minska, jdkoder je samo še 50 milj do Smolenska, ki je važno železniško središče v smeri proti Mos-.tvi. Smolensk je igral važno /logo pri Napoleonovem pohodu proti Moskvi.
Nemške čete prodirajo proti Leningradu ob estonski meji, :oda nobeno poročilo ne pove, če-prodirajo proti mestu tudi nemške in finske čete od severa. Tallinn, glavno mesto Estonije, je še vedno v ruskih rokah.
Na južni fronti, poročajo Nemci, so nemške čete že v bližini Kieva v Ukrajini. Toda ko blizu .<o. ne povedo. V Galiciji pomagajo Nemcem slovaške in madjarske čete.
-o-
Jugoslavija se strinja z Anglijo
Lodon, 13. jul.—Dušan Si-movič, premier jugoslovanske vlade v pregnanstvu, je izjavil, da se jugoslovanska vlada popolnoma strinja z Anglijo glede . rusko-nemške vojne in da jugoslovanska vlada zavzema isto stališče. Anglija je namreč izjavila, da sta Anglija in Rusija družabnici v vojni proti Nemčiji, toda ne zaveznici.
-o-
Nemški bombniki so napadli Egipt
Kaira, 13. jul. — Egiptovska vlada naznanja, da so v soboto nemški bombniki napadli kraje ob Sueškem prekopu in da je bilo pri tem šest oseb ubitih, a 14 ranjenih. Bombe so napravile tudi mnogo materielne škode.
Seja mladine SDZ
Seja mladine SDZ, st. clair-sko okrožje, se vrši radi izleta v Cedar Point nocoj ob sedmih v SND, spodnja dvorana. Dobili se bodo tudi vozni listki za odrasle po $1.10 za osebo.
Važna seja
Pbdružnica št. 25 SŽZ ima nocoj važno sejo. Prošene so tudi tiste članice, ki nameravate iti v Lemont, da se zglasite, da se bo vedelo radi števila.
Smrtna kosa
Sinoči je umrl Joseph Iler-štič, star 56 ilet, stanujoč na 1128 E. 67. .St. Truplo bo ležalo do pogreba, ki bo v sredo, v Želetovem pogrebnem zavodu, 6502 St. Clair Ave.
LASTNIK JE SAM ODGOVOREN ZA PSA
Omaha, Neb.—Orville Ernest je bil zatožen, da je povozil s trukom psa, toda po nezgodi ni počakal na mestu. Sodnik O'Brien ga je oprostil rekoč, da voznik ni bil dolžan počakati na licu nesreče^ ker je lastnik psa sam odgovoren za psa in njegovo varnost.
-o-
Dražje mleko
S prihodno sredo se bo podražilo mleko v severnem delu države Ohio za en cent pri kvortu. Dovažano na dom bo 13c, v prodajalnah bo pa 12c.
Zadušnica
V cerkvi sv. Vida se bo darovala jutri ob 6:30 sv. maša za pokojno Margaret Yartz v spomin 60-dnevnice njene smrti.
Listnica uredništva
F. J. Ark. — Kolikor je nam znano se naslovijo pisma za staro domovino prav tako kot poprej. Pošta še vedno posluje tje in nazaj v Ameriko. Pozdrav!
^—-—— --^KxSOO
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
»117 Si. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
6u Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. ajd Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, »3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 162 Mon., July 14, 1941
Velikan - Rusija
Prvi vtis, ki ga napravi. Rusija na tujca je njena neizmerna obsežnost. Od ene šestine do ene sedmine vse zemeljske oble je zapopadene v nortanjosti ruskih meja. Od redko naseljenih arktičnih in sibirskih pokrajin, puščav v osrednji Aziji, pa do milih in gorkih podnebij; od primitivnih severnih plemen, pa do svetovno znanih učenjakov, vsebuje ogromna Rusija vse razrede človeštva, vse panoge rastlinstva, živalstva in naravnih bogastev.
V	Kavkazu in osrednji Aziji kipijo proti nebu silne gore. Ozremo se drugam, pa nam oko zaman išče konec raz-sežnih pust in step. Ko je sovjetska vlada pred enajstimi leti povabila časnikarje, naj prisostvujejo odprtiji nove železniške proge, ki veže Turkestan z Sibirijo, jih je vzelo šest dni, da so dospeli na lice mesta. To je Rusija!
V	Rusiji je pod eno vlado zbranih največje število belega plemena. Okrog 170 milijonov duš se računa, da jih je v Rusiji. V to pa niso všteti okupirani kraji, radi katerih se prav te dni bije eden največjih bojev v zgodovini človeštva.
Boljševiška vlada odnosno Stalin je vedno poudarjal, da si Rusija ne želi več ozemlja. To se ravno ne sklada z okupacijo Besarabije, Bukovine, Poljske, baltiških provinc in dela Finske. Toda za to ima Stalin izgovor, da si je prilastil to zemljo v obrambo proti Hitlerju. Toda že pred bolj-ševi.ško vlado in nazaj vsa zgodovina Rusije kaže željo po osvajanju. Saj so znani boji s Poljaki, Švedi itd.
V	teh bojih je doživela Rusija mnogo porazov, toda odkar so Tartari v trinajstem stoletju preplavili Rusijo, ni nikomur niti na misel prišlo, da bi si šel osvajat ruski narod in obsežno rusko zemljo, do novejšega časa, ko se je podsto-pil tega gigantskega dela Hitler.
Nikjer v Evropi ne dobimo tako mrzlih zim, kot so v Sibiriji, pa tudi nikjer take vročine kot je v puščavah srednje Azije, Čeprav je sovjetska vlada stabilizirala po vsej državi gotov standard življenja, vsilila ljudstvu enake ideje in kjer po vsej državi pišejo časopisi ene vrste politiko, pa dobimo, ako potujemo od Minska do Vladivostoka, od Moskve do Kavkaza, mnogo variacije.
Nekaj več kot polovica vsega prebivalstva v Rusiji obstoji iz pravih Rusov. V rodovitni provinci Južne Rusije, Ukrajini, prebivajo večinoma Ukrajinci. V slikovitem Kavkazu pa dobimo toliko raznih plemen, da je kraj podoben Babilonskemu stolpu. Med starimi rodovi, katerih zgodovina sega nazaj več kot tisoč let, kot Georginci in Armenci, pa dobimo male rodove po sosednih gorskih zajedah, ki ne razumejo niti drug durgega govorice.
Kadar presojamo ruski narodni karakter in dušeslovje, je važno, da se spomnimo, da se Rusije niso dotaknila tri važna gibanja, ki so mnogo pripomogla k sproščenju posamezne osebnosti, namreč: reformacija, renezanca in francoska revolucija. Moč in oblast plemstva, ki je bila vidna po ostali Evropi, je bila v Rusiji neznana. Ruski tiran Ivan Grozni, na primer, je prav tako lahko ubil najmogočnejšega bojarja ali plemenitaša, kot je lahko ubil zadnjega mužika. Tako mogočni so bili ruski carji. Pa, ali je danes, pod Stalinom kaj drugače?
V	ruski književnosti in glasbi se vidi velik vpliv Orien-ta. To bo priznal vsak, ki pozna, recimo, dela največjih ruskih liričnih pesnikov Puškina in Lermontova, ali opero Rim-ski-Korzakov, ali ruski balet. Radi svoje meje s Turki, Per-zijci, Kitajci in drugimi azijatskimi plemeni, si je Rusija navzela mnogo orientalskega duha.
Ruska duša rada sanja o nečem boljšem, o nečem lepšem. Saj zveni iz del najslavnejših ruskih pisateljev, kot Turgenieva, Tolstoja, Čehova, želja in sanje o bodočem per-fektnem svetu. Pa vse to le ni rodilo ruskega junaka, ki bi znal to izkoristiti.
Revolucija je pometla s temi visoko civiliziranimi, čeprav včasih sanjarskimi tipi intelektualcev. Vendar je pa nekaj sadu od teh ostalo, kajti težko, da bi kak drug narod na svetu izvršil tako natančno po načrtu gigantsko delo petletk, čeprav dane$ lahko rečemo, da je bilo vse to ogromno delo bolj še viške vlade navaden fiasko. Pa to ne izbriše karakterja ruskega naroda, kadar hoče nekaj doseči in izvršiti, ne glede na končni uspeh.
Značilne za rusko dušo so novele Dostojevskija, v ka-Lcrih se blešči želja po ekstremih, kjer išče rešitve v najnižjih globinah, pa tudi najvišjih višinah človeškega duha, ki kaže nepočakljivost vsake srednje poti. Toda nihče ni bil tako bridko razočaran in nihče ni tako trpel, telesno in duševno od revolucije, kot ruski intelektualec, ki je imel mehko srce in dušo radi svoje zveze z zahodom in ki je upal, da bo prišel za carji režim, ki bo spoštoval in upošteval svobodo in civilne pravice posameznika.
Rusi posedujejo več kot povprečni dar zmožnosti. To dokazute njih razmah v književnosti in glasbi tekom 19. stoletja. Pri Rusih to ni raslo počasi in stopnjema kot pri Nemcih, Angležih in Francozih, ampak je, kot bi rekli, kar padlo vanje.
Pa tudi zelo iznajdljivi in originalni so Rusi. Vzemimo jamo paclalnike (parašutarje), s katerimi ima Hitler take uspehe. To je iznajdba ruske armade. Ruska le'aia so tucli' prva začela prevažati lahke tanke. To kaže, da je Rus dovzeten za kaj. izrednega, nenavadnega; bolj mu prija. to kot ena-
Inozemski inženirji trdijo, da je pri
vsakdanjem delu v tovarni ruski delavec daleč za onim iz zahodne Evrope.
Kljub vsej modernizaciji, ki jo je prinesla ruska revolucija, pa Rusi niso znali uvesti enega, kar je recimo, karakteristično v Ameriki, in to je, da bi znali porazdeliti potrebščine, kakor jih zahtevajo razmere. Tako smo videli, da je bila v Rusiji kljub vsem ogromnim pridelkom, pravcata lakota po nekaterih krajih, zlasti v letih od 1929 do 1933. Rusija ima tudi velikanske tovarne, kjer izdelujejo avtomobile. Toda, ker nima cest, tudi ta industrija ne koristi narodu. Amerika pa gradi ceste in jih izboljšuje tako naglo, kot gradi avte.
Kar so boljševiki najprej napravili, ko so prišli na vlado, je bila razdelitev obširnih zemljiških kompleskov med manjše kmete. Od 15 do 20 akrov je dobil vsak in zemlje ni smel niti prodati, niti kupiti. Leta 1929 je pa začela boljševiška vlada s propagando za takozvane kolektivne kmetije, kjer več družin obdeluje skupno kmetijo s traktorji, ki jih je dala vlada. Te kmetije so popolnoma pod vladno oblastjo in morajo sejati to in toliko, kolikor ukaže vlada, ki tudi ukaže, koliko se mora ob letini oddati vladi. To je popolnoma spremenilo star način kmetskega življenja, ter je napravilo iz kmetov ogromen poljedeljski proletariat.
Mlajši so to sprejeli več ali manj radi, toda stari mužiki še vedno ne morejo pozabiti svobode in samostojnosti na svojih kmetijah. Vlada je morala celo uvesti kazen za one, ki bi porabili več časa za obdelovanje svojega vrta in za svojo živino, kot pa za kolektivno farmo. V tej vojni se bo končno videlo, v koliko je ruski kmet zvest svoji vladi poleg armade.
Ruski delavec je bil bolj sprejemljiv za komunizem kot kmet, ker mu je vlada pela o diktaturi proletariata. Toda, ker je zadnja leta vlada vpeljala strogo kazen za one delavce, ki izostanejo od dela, ali če brez vladnega dovoljenja premene delo, je tudi vprašanje, koliko je ruski delavec še zvest boljševiški vladi.
V koliko je bila uspešna ruska propaganda, tako po šolah, potom časopisja, v kinu napram mladini in če bo ta odtehtala nevoljo starih Rusov, ki se še danes niso prilagodili revolucionarnim odredbam boljševiške vlade, bo tudi pokazala sedanja vojna.
Videli bomo, če bo mogel Hitler streti ta ruski narod in zavzeti to prostrano rusko zemljo.
BESEDA IZ NARODA
SŽZ vabi na ameriške Brezje v Lemont, 111.
Dne 20. julija, 1941 se bodo članice Slovenske ženske zveze in splošno občinstvo podalo na drugo letno romanje k Mariji Pomagaj na ameriške Brezje v Lemont, Illinois. To bo lepa prilika za mnoge, ki radi obiskujejo božja pota, da se skupaj zberejo s znanci in prijatelji iz vseh različnih mest in držav, ki bodo J prihiteli ta dan ter se v skupni procesiji podali do votline Lur-ške Gospe, kjer bo ob enajstih darovana slovesna sveta maša in nato litanije in blagoslov. Popoldne se pa vrši piknik na velikem prostoru, ki je nalašč opremljen postreči velikim skupinam. časa bo tudi dovolj, da se bo lahko ogledalo vse prostore in pa tudi sestrski samostan.
Vljudno se vabi tudi nas iz Clevelanda na poset drugega Zvezinega dne. Vse prepriprave imajo v rokah članice podružnic št. 2 iz Chicaga in št. 20 iz Jo-lieta, ki bodo poskrbele,-da ne bo nihče trpel na žeji ali lakoti.
Ker ni bilo mogoče dobiti isto nizke cene na železnici kot na avtobusu, zato se je določilo, da se bo šlo tja v avtobusih. Na ta način je vožnja tudi bolj prijetna, ker je vsa družba skupaj in se tudi ni treba presedati v Chi-cagu, kot bi se morale, ako se gre z vlakom. Cena vožnje tja in nazaj je $8.75. Iz Clevelanda se bomo odpeljali ob osmih zjutraj in vzame približno deset ur do tja, tako bomo prišli v Lemont okrog šestih zvečer. Od tam bo-
mo pa šli v nedeljo ob sedmih zvečer in prišli nazaj v Cleveland okrog petih zjutraj.
Kakor vidite je določen prav primeren čas za potovanje in bo tudi skoraj 25 ur časa za v Le-
Slike za tretjo predstavo
V sredo 16. julija se vrši kot po navadi na vrtu zvečer ob 8. uri tretja predstava slik, ki bo obstojala iz sledečih slik:
Začeli jo bomo s tisto strašno kačo (kobra), ki se je borila z sovražno zverjo (Mongus) kača, kakor je bila velika je podlegla. Zatem pa bo sledil "Mickey Mouse," da se bodo otroci nasmejali in nakričali. Zatem sledi slika, ki bo prikazala vse glavne dogodke iz leta 1940. Ta slika je bolj zanimiva kot so bile slike: vojska Francije in Grške, ker v tej sliki se bo videla tudi vojska in vse druge najvažnejše stvari .za leto 1940.
Za tem sledijo ti-le vrtovi: (v prejšnih naznanilih se je vrinila pri pi-ogramu tu in tam mala pomota, da so bile nekatere slike dvakrat oznanjene, odse-daj bodo poročila in program točna kakor sporočena, tako pokazana) za Grdinovim vrtom, ki bo to pot drugačne vsebine, in sicer: Postotnikov, Ja-lovčev z farmo, krasna vrtova; Tomažinov in Modrijanov; nova slika vrta družine Rojčeve in Moletove.
Za vrtovi pride stara domovina in sicer: nova slika Bele Krajine "Festival v Metliki." Ta slika je bila posneta lansko leto na 15. avgusta. Za tem pa pogreb dr. Anton Korošca, ministra Jugoslavije. Slika nove maše Rev. Louis A. Ule, O.F.M.
Za tem sledi pogreb rajnega Alojzij Pirca. Za tem poroke, in sicer Štraus - P u s h m a j e r, Oberstar-Suvak, Vidmar-Brino-vec, Tomažič-Hren, Wess-Vid-mar, Rose Koren-Mackensen, Češnovar-Locker.
Za tem sledita dve sijajni paradi S. Ž. Zveze in sicer podružnice št. 41 v Collinwoodu in št. 25, ko so blagoslovile zastave.
Za slučaj dežja se vrši teden pozneje, 23. julija. Predstava
Zabukovec.......... 22
V nedeljo, 20. julija, pa gremo vsi na borbo v Barberton, torej gospodje solovci v Barber-tenu le pripravite zastavo, katera bo romala v Euclid, pa nič "may be." Zbirališče za Collin-wood in Euclid bo pri Kramer-ju na 185. cesti, za Cleveland pa pri Kunstelnu na St. Clair Ave. Torej pri Kramer ju ob 10:30 dopoldne in pri Kunstelnu pa ob 11. dopoldne.
Skoraj bi bil pozabil povedati, da je France Kramer zbil vseh 25 golobov in tako olajšal klubo-vo blagajno za $5.00. Z lovskim pozdravom,
Lampe, tajnik.
-o-
Trst v novi Evropi
montu, tako se bo lahko vsak le po odpočil. Ker je na avtobusu!se prične kakor hitro se malo le gotovo število sedežev, zato je \ zmrači, to je pa v dnevih ,ko potrebno, da si rezervirate sedež 'je oblačno veliko hitreje, zato
' se ne more časa označiti. Pri-
kakor hitro mogoče. Avtobus bo pobral potnike na 185. cesti in Kewanee nato na 152. cesti in Holmes in; pri šoli sv. Vida na Glass Avehue. Torej ne bo treba nikomur hoditi iz pota. In v pondeljek se bo izstopilo ravno tam, kjer boste šli v soboto na avtobus. Več udobnosti se sploh ne more pričakovati.
Za tiket lahko plačate pri Mrs. Frances Rupert,' 19303 Shawnee Avenue, Frances Su-šel, 726 E. 160th St., Anna Prišel, 15908 Parkgrove Avenue, Mary Hrovat, 3524 E. 82nd St., Mary Otoničar, 1110 E. 66th St., Mary Ilosta, 12835 Car-rington Avenue, West Park, ali pa pri meni. S pozdravom,
Albina Novak, 1135 E. 71st St.
dite ob času. Predstava se vrši ! pod avspicijo Grdinove firme, i A. Grdina, poročevalec. -o-
I ^
I
—Iz tovornega avtomobila je padel. 31 letni Anton Pirečnik iz Slovenjega Gradca je po nesreči padel iz tovornega avto: mobila in se pri tem hudo poškodoval. Morali so ga prepeljati v mariborsko bolnišnico. * * *
Na ozemlju Portugalskega Mozambika so upeljali metersko mero.
Euclid Rifle Club
Zadnjo sredo, 9. julija, smo streljali tako-le:
Gubane............ 19
Plesic............23
Zupec.............. 18
Dolenc............21
Kramer .. .. .. ~ ~ .. 25
Sober.............. 17
Baraga............ 23
Kastelic ..........21
Kunstel............ 15
Kotnik............21
Mandel............ 22
Korman............ 22
Sepic.............. 15
Kostanšek....... .. 10
šetina............11
Petkovšek.......... 13
komerno rutinsko delo.
Ameriške slovenske Brezje v Lemontu, lil.
V italijanskem listu "II Regime Fascista" razpravlja Fede-rico Pagnacco o gospodarski in duhovni misiji Trsta v novi Evropi, urejeni po načrtih velesil osi Rim-Berlin. Gospodarsko poslanstvo Trsta izhaja iz samega zemljepisnega položaja te luke v okvirju obnovljene veljave Italije na sredozemskem prostoru ter iz tesnega sodelovanja med Italijo in tretjim rajhom. Toda, poudarja pisec, samo gospodarsko poslanstvo Trsta bi bilo brez pravega pomena, ako bi ga ne spremljalo tudi posebno duhovno poslanstvo, ki ga mora Trst prav tako izpolniti in za katerega je prav tako poklican zaradi svojega stoletnega stika z germanskim svetom.
Pisec nato navezuje na nedavno gostovanj§ neke nemške godbe v tržaškem gledališču "Feni-ce" spomine starih Tržačanov na dobo, ko je bil Trst še pod Avstro-Ogrsko. Ne glede na italijanski iredentizem pripominja pisec med drugim: "Ako si trezno izprašamo vest, je prav, ako ugotovimo, da niti tedaj ni bilo med italijanskim in nemškim svetom sporov in trenj. Borba je bila slej ko prej ona iz let 1848 in 1866: borba med Italijo, ki se je dramila v narodno edin-stvo, ter habsburškim cesarstvom, ki je bilo v zatonu, torej ono Avstrijo, ki je pošiljala nad Trst poliglotske poplave svojega prebivalstva, da bi poavstrijaka-nila mesto, ki je obupno branilo svoje italijanstvo, izhajajoče iz Rima."
Vsa nadaljnja borba, ugotavlja pisec, se je razvijala samo v znamenju dvoboja med Italijani in Slovani in v tej borbi je nemška kolonija v Trstu ponovno manifestirala svoje simpatije za italijansko narodno stranko. Za dokaz navaja pisec, kako so tržaški Nemci leta 1911 pri ožjih volitvah podprli Italijane proti Slovanom s svojimi 797 glasovi. Isto se je ponovilo pri občinskih volitvah. To se je zdelo avtorju potrebno ugotoviti, "ker se z nekih strani s potvarjanjem zgodovine poskuša špekulirati z domnevnim položajem globokega nesoglasja med Italijani in Nemci v predvojnem Trstu.
"Zato bo — zaključuje Pagnacco svoj članek — Trst v novi Evropi z lahkoto prevzel svoje veliko duhovno poslanstvo v tesnem sodelovanju z nemško kulturo ,ker se to sodelovanje dejansko ni nikdar nehalo in je sedanja italijansko-nemška povezanost samo logična posledica prejšnje tesne povezanosti v skupni borbi proti hirajoči Avstriji.
-o-
Tragikomedija radi zatemnitve
se je pojavila v temi Še'! ša senca in stopila naI proti mladenki.
Toda to ni bil Pio ink bila tista, ki jo je tuj®^ Ker pa je čakanje v dveh neje, sta se kmalu sporsfe » in stopala sem in tja-sta se zavoljo teme celo^ Tedaj je prispela ona^^.. Komaj je opazila, da s^tam izvoljenec z drugo, se Jejp0tu i južnjaškim temperamen1^ ^^ kadila na domnevno r'|etj <jv Prestrašeni mladenič s/sekal man prizadeval, da bi bilo miril. Za nameček je PrNIekak daj tudi zakasneli Pio, 'Jako da je njegova zaročena ^ si nosti in se je z udarci s P'tako i levo in desno vmešal v »se ne sreči pa oko postave ni bružbž daleč in je hitro poseglo^tistik spravilo prepirajočo inUom ] jočo se mladež iz temeV'ovju i policijskega komisar^; da nis se je zatemnitvena traŽ>aleteli ja hitro pojasnila in P^h,—n glede zvestobe druga, Da!" ljudje odšli v razno sm^raz s je vstala tudi luna in je8l. la za pomote teh mlad?orej svoj najširši in najpfarja . nasmeh. bi hot _o--[ail!
Poroka — za ^ekoli jekoli:
V Siamu imajo čuafteti g(
zelo koristen za žensk^ videl 30. leta še niso mog'jm—p moža. V tej starosti e k0 g reč lahko obrnejo do '{ako jim priskrbi moža zgrfi nena ne gre zlepa. Vlada Earner takšno prošnjo na fposa, kaznilniške oblasti, Mm pri amu stoje uradni kroŽv s svo lišču, da more zakon fern." terega grešnika spravitfako— pravo pot. Vsak sanica, do nec je v Siamu takoi^u sm< len ženitveni kandidat n pride vrsta nanj, se f<n^i, d ročiti, pa naj ga bo vo':'-" Ce je bil obsojen le Pa zla kazen, tedaj ima pocj*a. P pogoji pravico, da" si'dobil0 starejšimi damami, KiWinne gujejo za moža izberefrečno mu nabolj ugaja. K^aripc težjimi grehi na grbi 'elih lj ce nimajo in vsaka K^jeni a za poroko si med nji"1 pri jem okusu izbere moH odhi nec, ki si ga je izbral^uov p hočeš nočeš vdati pd1'1 dne redbi, kajti v naspi'°'!s sta meru, bi se mu kazen: ostrila.	In tali
Nenavadni zakoni, sedel jajo na ta način, so z)'ftabor.< nekimi pogoji z mož111 imer znejše ločitve. Izkusl^az-— da so takšne ločitve ^ga. in da se prisilno p01'lpomni
v*..
Mučna zamenjava je spravila dve mladi zaljubljeni dvojici pred policijskega komisarja, v Milanu.
dodelci v pretežni v| na t merov v nadaljnjem |a. g zelo pazijo, da bi se o^aekaj kakšnim novim zloči'%* p0 da pa siamske oblasti! spozi in drugim takšnim v n ter na smrt obsojeni^nosil ^ jo možnosti, da bi vi prisilno poroko. te vi~
-o--i| atelj
Leva in desna strela ste
Znanstveniki so se r ceni> ma bavili z dejstvom, ®tman; veški obraz le redkofc^1 PreJ no zoblikovan. ObCbi bi obraza sta si skoraj fUd Pr neenaki, da dobimo d^'^U ma različna obraza, , 0 mo enega n. pr. po I°L iz leve polovice in n-ie,.'«Qi ,01 podobe, drugega pa ^ ; lcvice in njene zrcalJ,«<£ Razlike so lahko takoiQ je videti, kakor da	(
seboj podobe dveh
di-	ie.' jj!
Neki zdravnik, dr- s vpr'
je v zadnjem času P1", črno' pojav in je prišel d°,"prav nja, da se v levi str3čiti
.t. Pio in njegova Lucia ! izraža tisto človekovo/,f< sta se biia zmenila za pozno ve- no delujoče bistvo, ^'fbim cj černo uro pred vogal, kjer sta se nagoni in strasti, v običajno sestajala. Tokrat je bil' ci pa bolj tisto bistV'pedel ženski spol izjemoma točnejši, zavestno in zavestno «2ej točne ob devetih je bil že na me- Desna polovica obra2^ stu. Temno je bilo kakor v ro-j vnejša polovica, kakof^^^. gu, kajti v Italiji skrbno upošte-! činoma z desnim 0^ef|čete • vajo zatemnitvene predpise. Lu- vidijo, na desni stran1 ranjj,, cia je čakala in čakala. Nenadno ' na desni žvečijo.
i še t na'
tuK
in
SATAN IN IŠKARIOT
Po nemškem Izvirniku K. Mays
dveh? sem se tudi priklo
že mogoče," sem rekel.
'elof ^ mi morebiti vedeli polti, kje je bilo tisto, da sva on idela?"
1 S|jam onstran v Državah. e jjpotu iz Hamiltona v Neva-m rj!e bilo> mislim. Saj pozna-?v »ti dve mesti?" IC jsekakor. In kedaj, pravi-
le bilo?"
>i
e Pfekako pred štirimi leti!" l0> i ako pa se je zgodilo, da lia me srečali? Oprostite, da is^tako natančno izprašujem! v'Se ne spominjam—." n] družba zlatokopov nas je tistikrat, bežali smo pred i" |om Navajov, zašli smo v le vovju jn ^ bili najbrž pogi-r ra nismo slučajno in k sre-rafaleteli na Winnetoua." n P^-h,-—na Winnetoua?" a, Oa!"
uti^raz se mu je še bolj raz-ii jt.il.
ilaforej poznate slavnega po-ijl'rarja- Apačev?" je vprašal, bi hotel reči: Sem le prav __-ail!
fctfekoliko." Nekoliko samo—? Ce ste
"ker * gospod' ki sem tisti-s |Hdel-—in mislim, da se ne loghn—-poznate Apača mnogo stl e ko samo nekoliko."
'°rfako Pa da vam ^ Prišel z8\ nenadoma na pot?"
lda|amenjen je bil k jezeru
\I?°8a' sestati se J'e mislil z
*;m Prijateljem ali pravza-roh s svojim najboljšim prijavil am."
Nasmejal sem se. "No, da vas pomirim, vam pa povem, da se niste zmotili."
"Ah, torej ste res tisti Old Shatterhand—?"
"Sem. Ampak nikar tako ne kričite! Tele gospode prav malo zanima, kdo sem in kako me imenujejo na divjem zapadu."
"Veselje, samo veselje, veste ! Lahko si mislite, kako sem vesel in srečen, da najdem kar iznenada tule človeka, ki je tam onstran tako—."
"Tiho!" sem ga prekinil. "V morju Evropejcev sem brezpomembna oseba, ki izgine kakor kaplja.
"Tule, berite moje pravo ime!"
Menjala sva karte. Na njegovi sem bral ime Konrad Werner.
Vprašaje me je gledal, kot bi pričakoval, da me bo njegovo ime iznenadilo.
Ker pa nisem kazal nikakega iznenadenja, me je — nekoliko začuden vprašal:
"Najbrž že mnogokrat. Wer-nerjev je pri nas tod zelo mnogo."
• "Še niste nikdar ču!i tega imena?"
"Mislim tam onstran—." "Hm—! Ne spom|injam se —. Pa najbrž ste mi svoje ime povedali istikrat—."
"Seveda sem vam ga povedal. Vsi smo vam povedali svoja imena.
"Pa ne mislim tako. Ime Werner, Konrad Werner, to ime," je pravil nekako samozavestno, "se sedaj tam v novi deželi mnogokrat čuje."
"Tako—? Hm—! Oprostite, pa med ljudi, mislim med mestne, pridem zelo malo, kadar potujem po zapadnih državah."
"Ste že kedaj slišali o Oil swampu?"
"Oil swamp—? Hm—! Zdi se mi, da sem že čul.
"Ali je Oil swamp kraj ali močvirje?"
"Svojčas je bilo tam res močvirje, danes pa je kraj, ki se o njem, kakor rečeno, mnogo govori.
ch J ? Pa ste šli z njim?" ' dov°m nam je, da smo comu smeli pridružiti. Po nje-d#n nasvetu smo namreč ie da Pojdemo v Kalifor-
VO'.'-
s zlate poljane-?" P«9a. Pa tudi dela da bi se Si aobil0 v Kaliforniji, je pra-k'Winnetou.
er^rečno smo prispeli k jeze-K^ariposa in našli tam družbi ;elih ljudi, ki so tudi bili na-Wjeni v Kalifornijo. Ostali j in1 pri jezeru in zadnji dan ioM odhodom je prišel Win-alft|uov prijatelj. Zarana dru-oli'i dne sta odpotovala, v Big rote sta bila namenjena .na
30 :
»
|n talko se je zgodilo, da i, sedeli le nekaj ur skupaj zftaborskem ognju pa si mo-)ži>* imena niste zapomnili." ŠPJlaz ?» sem ge delal začu_ 3 2fcga.
l0^p°mnil sem se namreč med-|na tisti večer in tudi na nl/a- Bil je tistikrat seveda o nekaj let mlajši, oblečen pa

P° Postopaško. Težko je
-	J. e
spoznati nekdanjega
sreco-
1941 JULY 1941
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
JULIJ
20.—Pevski zbor Slovan priredi piknik na Močilnikarjevi farmi.
20.—Pevsko društvo Zvon priredi vrtno veselico na prostorih Slovenskega doma, 6818 Denison Ave.
27.—Slovenski groceristi in mesarji piknik na Pintarjevi farmi.
27.—Godba fare sv. Lovrenca priredi piknik v Slovenskem domu, 6818 Denison Ave.
AVGUST
3.—Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ priredi piknik na Stuškovih prostorih.
3. — Farni piknik župnije Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi.
3.—Društvo Soča, št. 26 SDZ ima piknik na prostorih Doma Zapadnih Sloyencev, 6818 Denison Ave.
3.—Popoldne otvoritev prizidka SND v Maple Heights, O.
10.—Piknik slovenske šole S. N. D. na farmi SNPJ.
17. —Piknik Združenih mladinskih pevskih zborov na farmi SNPJ.
24.—Vseslovenski k a t o 1 iški shod priredi Zveza društev Najsv. Imena na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave. SEPTEMBER 1. — Godba fare sv. Vida ima piknik na Brae-Burn prostorih, 25000 Euclid Ave.
14. — Zajednički dan HBZ, koncert in ples v avditoriju S. N. D.
20.—Lucky	Stars št. 61 SDZ ples v avditoriju SND.
21.—Društvo	Ilirska vila št.
173 ABZ proslava obletnice v SND.
21.—Proslava 20 letnice društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, s parado, slavnostnimi obredi v cerkvi Marije Vnebovzete, banket in varietni program v Slovenskem domu na Holmes Ave.
27.	— Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
28.	— Glasbena matica vpri-zori opero "Cigan baron" v avditoriju SND.
21. — Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
OKTOBER
4.—Društvo	Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi plesno veselico v SND.
5.—Slovenska	ženska zveza priredi predstavo v avditoriju SND.
11.—Društvo Lipa št. 129 SNPJ priredi plesno veselico v SND.
11.—Društvo	Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ proslavlja 20 letnico obstanka z banketom v Slovenskem domu na Holmes Ave.
12.—Društvo	Slovan št. 3 SDZ proslava 30 letnice v StfD.
18.—Društvo Slovenske So-kolice št. 442 SNPJ priredi veselico v SND.
18.	— Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ priredi plesno veselico v Twilight dvorani.
19.—Podružnica	št. 47 SŽZ obhaja 10 letnico obstanka v SND na 80. cesti.
19.—Oltarno društvo fare
Marije Vnebovzete obhaja 25 letnico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25.—Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ praznuje 20 letnico obstoja s plesno veselico v Twilight Ballroom.
25 — Podružnica Slovenske moške zveze št. 3 zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
25.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v SDD na Waterloo Rd.
25.—Društvo	Danica, št. 11 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave.
26.—Dramsko	društvo Ivan Cankar ima predstavo v SND.
26. — Pevski zbor društva Zvon priredi svoj redni jesenski koncert v SND na 80. cesti.
31.—Društvo Carniola Tent 1288 T. M. ima Halloween ples v SND.
NOVEMBER
1.—Društvo St. Clair Grove št. 98 W. C. plesna veselica v SND.
8. — Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
8.—Carniola	Hive 493 T. M. plesna veselica v SND.
9.—Pevski	zbor Abraševič koncert in predstava v SND.
15.—Društvo	Clairwoods št. 40 SDZ ples v SND.
16.—Mladinski	pevski zbor črički priredi koncert v SND na 80. cesti.
16.—Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ obhaja 30 letnico obstoja v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
19.—častna straža SDZ ples v SND.
22.—Društvo	sv. Ane št. 4 S. N. D. plesna veselica v SND.
23.—Podružnica	št. 41 SŽZ priredi igro in ples v SDD na Waterloo Rd.
23.—Dramsko društvo Ivan Cankar predstava v SND.
29.—Društvo Ložka Dolina priredi veliko plesno veselico v
i
" ~
. v mladem gospodu, ki se (.v, P° najnovejšem kroju. Ta,vi!" Je dejal. "Ali mar '	Ali niste vi tisti
-JJalelj Winnetouov—? Kaj-|d ste bili tistikrat drugače !*|cem> kakor se pač nosijo
V na zaPadu- Zato se k"1 Prejle nisem koj spomnil,
bi bili., sedaj pa sem sko-
X ?repričan, da ste vi tisti
•Ki, Winnetouov."
trn* Pa je bil° ime tistemu iiino+' tlstemu prijatelju
jei^etouovemu?"
ižf^ld Shatterhand."
,1H'„C^Pravičevaje se, je dejal:
;Vostit!m Se zmoti1' gospod-l'dWn, , r°Sim> da sem vas
u- Prav
Ni
"fčrno^' ali PiMe po obe-
jo*	kavo?"
^itpVkar si jo mislil na-'•V'Ako
(iJ>im°rJam je ljubo> vas po-iC i Kar J° Pijete tule Pri ° Sedpi 11Sedite' Prosim!" i0 ^ m dobil kavo.
te -Zr "" mč me ne nadlegu-C ... sprotno! Dovolite, da
Zel» ljubeznivi sto » \ A> "da at.0 r .Ste'...Je Pra-
'IbeznJ16 me P9Vabili- Manj Pa -le> bi rekei, da mi
4^P°Vedati' aH ^ P-v
"Vem, da poznate zapad kakor malokdo, in zato se čudim, da še niste slišali tega imena."
"Morebiti pa so temu krive druge okoliščine. Kako dolgo _pa že je temu, da se govori o Oil swampu?"
"Že dve leti."
"Seveda! Medtem sem bil v Južni Ameriki in sicer v krajih, kamor le malokedaj zaidejo vesti iz velikega sveta ali pa nikdar ne. Nikar torej radi tega ne sodite o meni, da sem že kar Tunguz ali Kalmuk!"
"O ne! Še vesel sem, da vam lahko povem, kaj se je razvilo iz postopača in srečolovca, ki ste ga videli tistikrat pri jezeru Mariposa."
"Namreč—?"
"Petrolejski kralj, mislite sij"
Res sem se zavzel.
"Petrolejski kralj—? Ni mogoče— !Kar čestitati vam moram !"
"Hvala! Da, p e t r o 1 e j s ki kralj sem sedaj! Ko smo se videli ob jezeru, si seveda niti v sanjah nisem domišljeval, da bom našel toliko sreče.
"Pravzaprav bi se moral Winnetouu zahvaliti za svojo, srečo. On mi je namreč svetoval, naj zapustim Nevado in naj grem v Kalifornijo. Njegov nasvet me je naredil za milijonarja."
"Če ste res milijonar, vas prosim, da se radi tega prav nič ne jezite!"
"O ne!" se je smejal. "Da bi vedeli, kdo in kaj sem bil v prejšnjem življenju, bi tudi razumeli, da je vaša prošnja nepotrebna."
"No, kaj pa ste bili?"
Slutil sem, kaj bo povedal.
(Dalje prihodnjič)
Slovenskem domu na Ave.
30.—Mladinski pevski zbor Slavčki koncert v SND. DECEMBER
Holmes dar od kljuna do konca repa popolnoma siv? Zakaj nimam niti enega rdečega peresca?"
In ptiček je zrl proseče z velikimi, črnimi očmi Gospoda Bo-
redi koncert v SDD na Waterloo Rd.
-o-
Kaplja krvi in ptička
Ogromno kolesje m narodno obrambo. — Delavci v. General Electric tovarni v Schenectady, N. Y. so zaposleni 24' ur na dan, da lahko izgotovijo naročila za turbine, ki, se jih rabi pri. narodni obrambi. Tovarna ima v delu 3 turbine, katerih vsaka bo proizvajal 60,000 kilovainih ur elektrike.
14.—Pevski zbor Slovan pri- ga in je vrtel glavico sem in tja.
Vseokrog je videl fazane, ki jim je bilo rdeče perje posuto z zlatim prahom ,papige, ki so imele košate ,rdeče ovratnike, peteline z rdečimi grebeni. In kaj še drugi — metulji, zlate ribice in vrtnice! Seveda je pri tem mislil ptiček, kako malo bi bilo potrebno — morda le ena sama majhna kaplja na prsi — pa bi bil lep ptič in bi zaslužil svoje ime.
"Čemu bi mi bilo ime taščica in mi je perje popolnoma sivo?" je ponovil ptiček in je menil, da bo dejal ljubi Bog: — Ah, moj mali prijatelj, vidim, da sem pozabil pobarvati z rdečfo barvo perje na tvojih prsih, a potrpi le nekoliko — pa bo stvar urejena.
Vendar se je ljubi Bog le milo nasmehnil in dejal:
"Imenoval sem te taščico in tako bodi tvoje ime. A sama glej, da si prislužiš rdečega perja na prsi."
In potem je dvignil ljubi Bog roko in je vnovič izpustil ptička na svet.
V globokih mislih je ptiček letel skozi '.nebesa* Kaj bil ijak majhen ptiček ,kakršen je on, mogel prav za prav storiti, da bi si prislužil rdečega perja?
Edino, česar se je utegnil spomniti, je bilo to, da si je izbral prebivališče v trnjevem grmovju. Med bodicami gostega trnjevega grmičevja ,si je napravil gnezdo. Zdelo se je, kakor bi upal, da se bo prilepil listič vrtnice na njegove prsi in
mu dal rdeče barve .
* * *
Neskončno dolga doba je minila po onem dnevu, ki je bil naj vesele j ši na zemlji, že siot bili zapustili paradiž ljudje in živali in se razširili po zemlji. In ljudje so že toliko napredovali, da so znali obdelovati zemljo in pluti po morju. Preskrbeli so si obleko in okraske, da, že dolgo časa so si znali postavljati velike templje in mogočna mesta, kakor Tebe, Rim in Jeruzalem.
Potem se je približal nov dan, ki bi morali v svetovni zgodovini še dolgo misliti nanj. In tisti dan je sedela zjutraj neka taščica na majhnem, golem gričku pred obzidjem Jeruzalema. In je pela mladičem, ki so počivali sredi nizkega trnjevega'. grmičevja v majhnem gozdu.
Ptica taščica je pravila svojim malčkom o dnevu stvarje-nja in kako so dobili oni svoje ime. Tako je pravila taščica svojim mladičem in tako je pravila že ona prva, ki je bila zaslišala božji glas in je izšla iz roke Stvarnikove.
(Dalje prihodnjič) -o-
■Slika -nam •predstavlja 'akitjund rmkeij« iitctorkii anegtk topništva*, ki je na poti na fronto proti Nemčiji, katera si je zaželela ukrajinskega žita in bogatih oljnih vrelcev v Baku,
Bilo je v onem času, ko je Gospod Bog ustvaril svet. In ni ustvaril le neba in zemlje, ampak tudi živali in rastline, ki jim je obenem dal tudi imena.
Veliko zgodb bi utegnili povedati iz onega časa. In če bi poznali vse te zgodbe, bi nam bilo jasno vse, kar je na svetu, in česar zdaj ne moremo razumeti.
Tedaj se je zgodilo nekega dne, ko je Gospod Bog sedel v nebesih in barval ptičem perje, da ni bilo nič več barv v njegovih lončkih. In bi bil na ta način ostal lišček brez barve, če ne bi bil Bog obrisal vseh čopičev ob njegovo perje.
In tedaj se je tudi zgodilo, da je dobil osel dolga ušesa, ker si ni zapomnil svojega imena. Pozabil ga je bil, če se je le odstranil za nekaj korakov na nebeške poljane. In trikrat j,e bil prišel nazaj vprašat, kako mu je ime. Ljubi Bog je postal končno že nepotrpežljiv; zgrabil ga je za uhlje in mu dejal: "Tvoje ime je; osel, osel, osel." — In ko je tako dejal, je natezal oslova ušesa bolj in bolj, da bi bolj slišal in si bolje zapomnil, kar bi mu kdo povedal.
Istega dne so bile kaznovane tudi čebele. Zakaj, ko je bila ustvarjena čebela, Ije koj .pričela nabirati med. In ljudje in živali, ki so vdihavali ta dobri vonj, so prihajali bliže in so ga pokušali. A čebela je hotela ob. držati vse zase in je zapodila s H'timpenimi pil^i vse, k; so se približali satovju. To je videl ljubi Bog — in koj je poklical čebelo k sebi, da bi jo kaznoval.
"Obdaril te bom z lastnostjo, da moreš nabirati med, ki je najslajše, kar sem ustvaril. jS tem ti pa nisem dal pravice, da bi bila trdosrčna do svojih bližnjih. A zdaj pomni, da boš morala umreti, če boš pičila koga, ki bo pokušal med."
Ah da, to je bilo tedaj, ko je oslepel čriček in je mravlja izgubila perutnice. Toliko čudovitih stvari se je pripetilo tistega dne.
Gospod Bog je sedel ves dan vzvišeno in dobrohotno na prestolu in je ustvarjal in vdiha, val življenje. A na večer se je spomnil, da bi ustvaril še majh nega, sivega ptička.
"Misli na to, da se moraš imenovati taščica." !je dejal ljubi Bog, ko je bil gotov. In je dejal ptička na svojo dlan in ptiček je odletel.
In \ko je ptiček letal nekaj časa okrog in je opazoval lepo zemljo, kjer bi moral zdaj živeti, si je zaželel videti samega sebe. Tedaj je videl, da je ves siv in so njegove prsi prav tako sive kakor vse drugo. Taščica se je ozirala in vrtela okrog in se ogledovala v vodi, a ni mogla najti na sebi niti enega rdečega peresca.
Tedaj je poletel ptiček k ljubemu Bogu nazaj.
Naš ljubi Bog je sedel dobrohotno in milo na prestolu. Iz njegovih rok so se razvijali metulji, ki so se gugali okrog njegove glave, golobje so grulili na njegovih ramah in okrog njega so poganjale iz zemlje vrtnice, lilije in marjetice.
Ptiček je bil ves preplašen in mu je močno bilo srčece. A v lahnih lokih se je bližal bolj in bolj ljubemu Gospodu Bogu in mu je slednjič sedel na roko | Tedaj je vprašal nebeški Oče, kaj želi od njega, in ptiček je odgovoril:
"Ls nekaj bi te še rad vprašal."
"Kaj hočeš torej vedeti?" "Zakaj nimam nobenega rdečega peresca? Saj sem ven-
Javnih zaklonišč v Londonu se poslužuje samo tri odstotke londonskega prebivalstva.
MALI OGLASI
Sobe se išče
Išče se 4 ali 5 sob z gorkoto. Pokličite med 7 in 8 zvečer EN-dicott 3068.	(162)
Popravljamo furneze
vsake vrste, čistimo za $4, rese-tamo za $12. Air conditioning, tinning, roofing, mala mesečna odplačila.
Mason Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487.	(162)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
Pouk v glasbi
Naučite se popularng glasbe \ 20 lahkih poukih. Prvi pouk
zastonj.
The Millikin School of Music 5826 Superior Ave.
(X- Mo.., Wed., Fri.)
SEP 715 E. 103rd St. ^	GLenvile 9218
Vprašajte za našega zastopnika Štefan Robash NIČ PREDPLAČILA DO OKTOBRA
6117 St. Clair Ave.
HEnderson

G«**


10»
00»
•tot*




0tH
A*®
*A11 th« fun In the world" 1* your« at Cedar Point, the largest vacation resort on the Great Lakes. Seven miles of sandy beach extends out Into the blue waters of Lake Erie.
Every popular outdoor and indoor sport and amusement await you, including fishing, boating, riding, tennis and golf. Special attraction... Ohio's most beautiful summer ballroom. Endless fun for all the family, for a day or the entire summer. Hotel Breakers, with 1,000 comfortable, outside rooms, offers you restful relaxation. Moderate rates ... excellent cuisine.
Bajy t$ rtacb, vU V. S. Raul, 6, Obit K midunty Uhtttu CitnUnd and Teltdo. Roil tr but to Sandusky. Sfamtrt from CbvtUmd and DttrtiU
Ash for folder. CEDAR POINT-ON-LAKE ERIE, SANDUSKY, 0,
THF PMVYflBflHWP OF THE QBUftT LMB8 » Ml
Nova kongresnica Katherine Byron iz Morfn
svojimi štirimi otroci na stopnicah Kajritola v Washi1j>m&n ,
Mesto kengresnika je zasedla po swjem pokojnem^ u
ZELO UGODEN NAKUP rf
FRIGID AIRE 1940, prej 172.50, sedaj ............'ista til
FRIGIDAIRE 1939 Cold Wall 244.50, sedaj .......g]£u
FRIDIDAIRE 1941, skoro 7 čevljev velika, sedaj saino^ ,
ELECTROLUX LEDENICA 1940 .............30L , .
WHITE ŠIVALNI STROJ, prej 79.50, sedaj .......■•fo.j®'
SINGER ŠIVALNI STROJ, Demo.................1
DESK ŠIVALNI STROJ, prej 120.00, sedaj .......*
PHILCO in ZENITH RADIJI po znižani ceni od llA ' , LAHKA MESEČNA ODPLAČILA Lp
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURES
6104 St. Clair Avenue J ako
pron
AMERICAN RADIATOR P R O D V
WOLFF HEATING CO. ;
|DOst(
GRELNI INŽENIRJI
gospodinjila. Ampak najprej se boš nekoliko izučila v Ljubljani kuhati, šivati in nemški govoriti."
"Na stara leta!" se je smejala sestra. "To pa res ne kaže, Lovro."
'Zakaj ne? Dvajset let sista-ra; v enem, pol drugem letu se naučiš vsega potrebnega. Saj veš, k meni pride ta in oni, gosposka družba in ti zvedo, da si ti moja sestra."
"In ti bi se me sramoval, kajne? Joj, Lovro, kako si se spremenil !"
"Kaj sramoval!" se je jezil Lovro. "Tebe se ne bom sramoval nikdar in pred nikomer; a ti bi se sramovala in hudo bi ti delo, ko bi ne mogla govoriti s komer si bodi. Zakaj kmetica ne boš ostala in rute ne boš no-
sila na glavi."
"Ali bo v klobuku f ognjiščem?" je vpraša "Kuhati ji ne bo tre':
"Cemu se bo teda. Lovro, to si si ravno * meteno izmislil, kakor rona vzel za oskrbn®
pa ti bo Metka v p^L_
bo kuhala in šivala?"fegg
"Gospodinjila bo, ___
drugim, kako morajo'" -"In kadar se oženi^
Lovro je molčal, ntfUoC da mu razdirajo ves L ga je tako lepo zasnOj
"In če pride Metk na misel," se je nor« "kdo jo bo vzel, ko bo|-. . pregosposka, za gosp' s' kmetska!"	se P
(Dalje prihodu]' °2er ---> spre
^e v sei ku Rt
i«nj;e, nadi, 1<
Co so i 1 ser da s
stem c evelt z;
kon Mal ari iritorij jBele 1 iprista Sse si: fesa, d stave, jtno i ivelt j ^anje kratsl tiske s tica. I Mar.
ianes
Gorak zrak, para, vroča voda, pital, olje, air conditioning. — Popravljamo vse vrste furneze in boiler je.
NOBENE GOTOVINE TAKOJ. PLAČATE V TREH LETIH
Urad in razstava vseh predmetov na
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
vežo in vprašal glasno, če ni nikogar doma. Pritekla je iz kuhinje sestra: "Oj Lovro!" Hotel jo je objeti; a ona se je branila, češ da je preumazana.
"Kje pa so drugi?" je vprašal Lovro.
"Mati so v hiši; oče pa tudi niso daleč."
Lovro je stopil v sobo in burno pozdravil mater.
"Ali si šele sedaj prišel?" je vprašala mati očitajoče.
Lovro se je izgovarjal, da je prišel sinoči, a da jih ni hotel motiti, ker je bilo pozno.
"Za Majerjeve ni bilo prepozno in teh se nisi bal motiti? Kdaj pa si nas še motil, in če si prišel o polnoči? Ali ti nismo vselej odprli in ti postregli? O Lovro, Lovro!" so jo posilile solze, da je sedla na stol in si brisala oči s predpasnikom. Lovra je minevala dobra volja. Čutil je nekoliko svojo krivico in nekoliko se jezil, da se mu tako zamerja.
Hodil je gor in dol po sobi in premišljeval, kaj bi rekel. Pravil je, kako so ga prestregli Majerjevi, ki se jih ni mogel odkrižati, da bi mu bilo ljubše, če bi ga bil sprejeli domači; toda ni jih bilo.
"Kar nič me nimate radi," je vzdihnil, meneč, da se brani najbolje,, če postavi očitanje proti očitanju ter se pritoži, da se tako malo brigajo zanj, ko je vendar njih sin in ima pravico do njih ljubezni. Materi se je že topilo srce, ko je vstopil oče z mrzlim pozdravom: "Dober dan, podkrajski gospod. Kaj bo novega?"
"Oh, kako ste čudni!" se je jezil Lovro in ponovil, kar je bil oponesel materi. "Kakor da ne bi bil vaš sin."
"Ampak Majerjev, kajne? Ta ti je bil šel naproti kakor novemu župniku. Mlaje ti je dal postaviti, vence je ukazal plesti in napise pisati. Ali se to spodobi? Komaj smo zagre-bli teto, pa že rajate po gradu."
Lovro je opomnil, da je bil namen blag in da je gospod Majer storil vse njemu na ljubo.
"In tebi na škodo. Janez je prišel mene vprašat, če sme posekati nekaj smrek za mlaje. Rekel sem, da nobene šibe ne. A gospod Majer, ki je s tujim vedno radodaren, je moško ukazal, naj se posekata na njegovo besedo, in odgovornost dve najvišji smreki. Lahko je odgovoren, ker ve, s kom irr^a opravka. Jaz bi ga tožil in plačati bi mi moral drevje. In kako je veleval po gradu! Kakor da je že njegov. Zvečer si ti pil na Mlaki, hlapci pa so streljali in norce brili v Podkraju."
Lovro je poskusil zopet zagovarjati gospoda Majerja.
"Ne zagovarjaj mi tega sleparja, tega oderuha! On je toča za naš kraj. Najprej je osleparil starega barona Ber-gerja in njegovo vdovo, potem gornjega Piškurja, le-tam Je-larja in zda je na vrsti Ben-dež, ki se smuče okrog njega."
"Oče," se je jezno nasmehnil sin, "ne govorite tako! Če vas Majer sliši in toži, boste kaznovani."
"Vem; taka je pravica dandanes. A tebi ga ni treba zagovarjati."
"Veste, oče, kaj vam povem? Naš kmet je silno razjarjen, ako slepari kdo, ki ni kmet; sam sebi vse odpušča. Majer je dobil posestva na dražbi, na javni dražbi; jeze pa se nanj tisti, ki so upali, da dobe lepe kose zemlje zastonj. Eden je imel odbran travnik, drugi njivo, tretji gozd. Gospod Majer
jim je zmešal račun. Kmetskih oderuhov je več kakor gosposkih. Jaz jih poznam in vi tudi, ki so si izgovarjali v pridelkih obresti, da so presegale vsako leto glavnico, sto od sto. A ti dobrotniki /zavpijejo takoj, da se jim godi krivica, ako dobe gosposkega konkurenta. Torej, oče, o tem bodiva kar tiho ali pa se jeziva tudi na kmete, ki niso nič boljši. Saj jih poznava in veva, da niso zgolj angeli."
"Kako je naredil z baronom in njegovo gospo! Sin malo da ne berači od hiše do hiše."
"Kar je bilo Bergerjevega, oče, to so si razdelili trije. Najprej je vzel svoj kos gospod Stojan, potem svoj delež rajna naša teta in naposled najmanjši del gospod Majer. Zakaj pa ne očitate Stojanu in rajni teti ali meni krivičnega.blaga?"
"Stojanu se ne da nič opo-nesti; kar je pridobila teta, je pridobila pošteno. Vpraša se le, če bo naslednik obdržal. Majer pa je ogljufal Bergerjevo vdovo, ki je sama hodila okrog kmetov in graščakov in jokala in prosila, naj ne dražijo, da vendar njej še ostane domačija. Smilila se jim je in nikdo ni prišel. Izdražil je Majer za par tisoč tako posestvo. Gospa je bila vesela in se nam zahvaljevala. Naenkrat pripelje Maje v Gorenjo vas celo balo, postelje, mize, stole, klavir in rodbino. Zdaj so zašumeli na Mlaki. Gospa se je jezila, prosila, jokala; Majer pa se je smejal, češ da živi tudi on rad na deželi in da mu še na misel ni prišlo dražiti za koga drugega, da je že dolgo prežal na Bergerjevino. Morala je iti."
"Zakaj ni dražila sama?"
"Ker jo je pregovoril Majer, češ, da bo dražil on zanjo."
"Norica!"
"Ljudje so hoteli ubiti sleparja."
"Zdaj se mu odkrivajo."
"Ker nimajo nič spomina. Takjrat pa je vse milovalo ubogo, ogoljufano vdovo in zapuščenega sina. Saj ta ni revež, ki nikdar nič imel ni, ampak kdor je imel, pa je izgubil."
"Baronček je revež," je vzdi-hnila mati; "meni se smili."
"Meni tudi," je pritrdil Lovro; "zato sem ga vzel za oskrbnika."
"Kaj! Barončka?" je ostr-mel. "To si pa ukrenil res pametno; ta pa je premetena."
"Iz golega usmiljenja."
"Ti boš še znorel iz golega usmiljenja. Saj ne razume baron nič o gospodarstvu. Zase ni znal gospodariti, kako bo znal zate. Kaj ti je treba oskrbnika? Polje je v najemu, pu-
"In če bi ju bili pozdravili," se je obrnil k Planincu, bolj odločen na videz nego v resnici, "ali bi kaj trpela vaša čast? Ta dva gospoda sta moja gosta; kdor nju žali, žali mene."
Učitelj je ostrmel, zardel, pobledel in premagoval razburjenost.
"Gospod Bojanec, vi mi delate krivico. Jaz nisem razžalil nikogar in, kaj se spodobi, vem bolje od )teh dveh gospodov. Zdravi!"
Lovro, ki ni bil ponosen na svoje junaštvo, je začel zagovarjati odhajajočega učitelja, da je dober, pošten človek, toda odljuden.
"Doirfišljavec je, kakor vsi učitelji," je razsodil Edvard. "Ti ljudje mislijo, da so zajeli modrost z veliko žlico. Moj Bog, saj se je človek tudi kaj učil in zna kaj;' izprašan ekonom iz Ogrskega Starega gradu ! A prevzeten vendar nisem."
"Neotesano ljudstvo," je menil baron.
"Moški spol," je omejeval Edvard, "moški spol. Dekleta so prijazna in predvsem čedna, prav čedna; meni ugajajo mnogo bolj od gosposkih. Pasma je čista; ni še vse križem zmešano. Gospod Bojanec, vi imate sestro."
"Da, imam; a ne nosi klobuka," se je nasmehnil Lovro.
"To mi jako ugaja," je dejal Edvard. "Jaz se oženim le s kmetskim dekletom in, če bi me vaša gospodična sestra marala, jo takoj vzamem."
"Ali jo poznate?" je vprašal Lovro.
"Dekleta poznam vse."
"In imaš tudi vse rad," je opomnil baron.
"Baron, ti pretiravaš; a marsikatera tudi mene rada vidi."
"Edvard, ti pretiravaš."
Lovro ni hotel motiti gospodov v njunih pogovorih in se je poslovil.
"A na malico pridete k nam, gdspod Bojanec," je vabil Edvard. Lovro je obljubil, če bo utegnil, in se napotil urno proti Gorenji vasi.
Veselil se je v duhu, kako bo zopet sedel med svojimi dragimi, srečen, da jim more dejanski vrniti ljubezen, srečen v zavesti, da osrečuje njegova sreča tudi njegove ljudi. Kako bi jim pač najlepše izkazal svojo hvaležnost? Oče je sam svoj in se brani dobrot; mati je navajena skromnega življenja; a sestra Metka, ta ne sme ostati kmetica. Izobraziti jo bo dal v Ljubljano. Ko ostane nekaj časa ljudem izpred oči, se ne bo nihče čudil, če pride gosposka domov. Potem bo gospodinjila njemu in-i-Edvardove besede, da bi vzel Metko v zakon, so se mu zdele uvaževanja vredne.
Zakaj bi Edvard ne vzel Metke, on pa Irme? Napačno bi ne bilo in zgodi se prav lahko: saj zravna denar vse neravnote. Kako prijetno bo iznenadil s tem načrtom, ki je njemu tolikanj ugajal, roditelje in sestro! Denaren ženin in premožna nevesta nimata pred kmeti nič manj veljave nego med gospodo!
Pred odhodom je bil naročil Zefi, naj pripravi izborno kosilo za štiri ljudi, in sam je bil šel v klet po več steklenic finih vin, katerih si ni upala načeti rajna teta; zakaj da morajo biti ta dan vsi Bojančevi njegovi gostje, to se je razumelo.
V take prijetne misli zatopljen je prišel na dvorišče rojstne hiše. Hlev na eni, skedenj na drugi strani, nasproti hiša: vse kakor nekdaj. Stopil je v
sti ga v najemu. Bolje boš izhajal, ko če obdeluješ sam. Kar imaš njiv za domače potrebe in tistih nekaj goved, to ti oskrbi družina sama. Ti boš pa res gospodaril, da bo kaj."
Ko je začula sestra Metka glasne, trde besede, je pritekla mirit.
"Poslušaj, Metka," je dejala mati in se udarila ob kolena, "Kaj prišlo Lovru na misel! Barona je vzel za oskrbnika."
"Barončka!" se je čudila sestra. "Saj ne zna drugega ko jahati in streljati."
"Molči, Metka, molči!" je brat. "Ti mi boš pa
Obsojen na smrt. — Psiček Rowdy, katerega lastnica Mrs. Clara Edgarton je v svoji oporoki zahtevala, da mora po njeni smrti tudi njen psiček v smrt. Oglasilo pa se je na, tisoče prebivalcev San Francisca, ki so protestirali proti tej zahtevi v oporoki.
Gomi j a slika je bila posneta ob priliki nemškega vpada na otok Kreto. Na sliki vidimo nemške zrakoplove, ki so dovažali nemške parašutarje. Eno izmed letal je zadeto in je pričelo goreti.