Posam. štev. Din 1»—t četrtkova kr sob"'* >števifka Din 2 -
„TA30R‘4 izhaja vsal . nedelj in praznikov, - - u , datumom naslednjega* mesečno po pošti D 18’—s v ? o » , zemstvo D 20-—, dostavljen na;do«n ',|5= Din 19’—, na izkaznice'Din 16*—
ff „TJARODHI LIST44 (četrtkova
m
S5
|,T»bora") se naroča kot . tajnik,,‘ojj^' in stane mesečno - 3 Din, cetft* =L-y letno 8 Din, polletno IS Din,
~ :— ■ —celoletno 32* — 'Din — ^ 3= \
^ Naročnina so plačuj« v-naprej« ,|||'.
Leto: V. (131).
Maribor, četrtek 3. aprila 1924.
U 'i: .m	-
^ % p Posam. štev. Din I*—*
^|iv^|S četrtkova - in sobotna"
S številka Din 2’— i-;|
s UREDNIŠTVO .Tabor.* >n»
=§ rodnega lista* je v Maribora, Jbr«'£a ~ • čičeva ulica 4, I* nadstropje«.
|= Telefon interurbm štev. 236,
=* Rokopisi ve ne vračajo^"«*
S UPRAVA Je e Jar&čcvi ot st 4i'|: S pritličje desno. — Telefon št. 24-n = SHS poštno-čele. račua-za »Tabor4*.’* ’ ~ 11.787, za »Narodni list41 12-853.
=3
= Ha naročila brez denarja ae no Si ozira. Jnseratne cene po<dogovara. 1
Štev: 77 (14).
Gospodarska državna politika.
Maribor, 2. aprila.
2e pet let imamo novo, samostojno "države, v kateri ni tujcev nad nami, da 'bi nas izženJali in zatirali, pa se še vedno sliši med ljudstvom1, da bi (bilo treba vse podreti, kar se je v teh pet letih sezidalo ■in potem postaviti znova. To se pravi, da so se tisti, katerim je ljudstvo zaupalo državno oblast v teh 5 letih, motili in da bi drugi možje, ki zdaj. vpijejo in devljejo vse v nič, sezidali boljšo državno hišo. Toda če so se volilci motili teh 5 let, so lahko motijo tudi nadaljnih 5 let. Kdo more jamčiti, da ne bi bilo čez 5 let zopet vse narobe, ako bi dali novimi možem priliko, da bi razdirali in zidali. S takšno politiko država ne more priti daleč. Najbrž ni pravega sporazumi j en ja med tistimi, ki vodijo politiko in volilci, ki jih pošiljajo v skupščino.^ Pri nas sc to vidi kakor na dlani. Naši krneč si, o-brtni, delavski, uradniški sloji nočejo nič drugega kot red v državi, zdrave gospodarske razmiere, odpravo draginje, znižanje davčnih bremen in kar največjo povzdigo naše produkcije. Kratko povedano:	gospodarsko	politiko. Našemu
ljudstvu je vseeno, s katero grško ali latinsko besedo se bo imenovala upravna oblika, ali bomo imeli v državi mesto ene, pet ali še več vlad. mesto ene skupščine pet ali še več skupščin iii po kakšnem tujem vzorcu bo spisana p-tava. Ni pa mu in ne sme mu biti vseono, kako se gospodari v Občini, okraju, deželi (oblasti) in državi, ker sc to tiče žepa vsakega davkoplačevalca. Važnejša ko vsi ustavni iii politični prepiri je gospodarska politika.
Izkušnje Ham1 dokazujejo, da je Pri nas ravno za gospodarsko politiko najmanj razumevanja, Ali mislite, da ja iz gospodarskih razlogov potrebna »miro-tvorna čovječanskai republika«, kakor jo hoče Radiči Pravijo: hrvaitski kmet hoče biti sam! zase, svoj gospod fia hr-vatski zemlji! Lepo. Toda hrvatski kmet še nikoli ni bil sami svoj gospod. Stoletja in istoletja so ga tlačili po večini tuji gospodje. Hrvntska je ohranila svoje pravice le na papirju', V resnici pa so jo izkoriščali Madžari in' Nemci. Med vojno se Radičevi kmetje niso borili za samostojnost Hrvatske, teinvec za to, da bi si Nemfoi in Madžari se bolj opomog-
li.	Ko pa je Avstro-Ognski odbila zadnja ura, smo so Srbi1, Hrvati .in Slovenci ujedinili v eno državo, ker so vsi pooblaščeni zastopniki ljudstva izjavili, da smo eno in da hočemo biti v eni1 državi. Zdaj je šlo zaJ to, da bi si državo lepo uredili, toda kaj bi: politiki so se začeli prepirati1 med seboj im' so pričkati ot em’, ali smo prav storili, da smo Se u-jedinili ali ne. Radič, ki je bil poprej velik častilec cesarja, jo začel oznanjati samostojno brvatsko republiko; hrvat-ska. gospoda- je še vedno sanjala o 1000-letni hrvatski državi, ki je izginila v Jugoslaviji. Nekateri Slovenci šo začeli misliti, kako bi bilo lepo, če bi so vsa Slovenija vrtela izključno okoli ljubljanskega grajskega stolca. In' ker so Pri nas politična gesla bolj vlekla nego gospodarska, so se volilci tekom teh 5 let razcepili v dolgo vrsto med seboj sprtih strank, ki se pulijo za oblast in od katerih bi vsaka hotela na svoj poseben način urediti državo.
Toda država ne moro živeti od samih besed, s katerimi jo hočejo nekateri odrešiti, pa najsi so besede še tako lepe. Treba, je bilo tudi delati, kar ki uas dru-
gače vzelo. Kdor je več delal, je več imel. Priznati je treba, da so to bili Srbi. Oni so imeli 100 let lastno državo in? so se dobro izšolali v politiki. Bolj ko so se Hrvati in' Slovenci opajali z lepimi-besedami in! lepimi sanjami, bolj so oni silili- v ospredje. Če so Hrvatic in! Slovenci gledali in skrbeli samo zase, za to, da bi veljajo le to, kar oni hočejo, ne moremo tudi Srbom preveč zameriti, če so skrbeli v prvi vrsti za srbske koristi. Tako se je moglo zlasti zadnje leto poznati, da so se vse državne zadevo reševalo bolj s srbskega stališča in da so interesi Hrvatov in Slovencev premalo prihajali v poštev. Vso to pa je posledica naše glavno napake: namesto da bi vsi brez izjeme priznali, da je nova država resi naša hi bi tekmovali med seboj, kdo bo bolj uveljavil svoje sposobnosti in1 sredstva, smo ostali še naprej vsak na prejšnjem mestu in’ videli eamo sebe, ne pa tudi onih, s katerimi srno se u-jedinili1. Zdaj spoznavamo, da. smo politično in gospodarsko oškodovani. Hrvati vidijo, da republike ni in ne bo in da zaradi njih1 svet ne bo skočil v ogen j, kakor se je Radiču sanjalo. Slovenca vidimo, da je za avtonomijo samb Paša klerikalna stranka; vse druge pa hočejo ne-kj drugega — kaj, tega marsikatera sama ne ve. Srbi pa povdar jajo, da so orfi vendarle uredili novo državo in! dosegli, da naša valuta ne stoji slabo, da dragi-n ja ni ravno najhujša in da se državno življenje se precej normalno razvija.
Hrvatski kmečki poslanci so te dni vstopili V beograjsko skupščino, ki jo je njihova Stranka 5 let dosledno tajila. Kakor je izjavil Radič, so prišli samo za to, da zrušijo vlado, sicer pa ostanejo tam; kjer so bili. Ker Radič Hi dosegel, da bi tujci »osvobodili« Hrvate in. ker se je prepričal, da sedanja država trdno stoji, je poslal poelance v Beograd, da motijo druge pri dcln; kadar pa bi g. Radiču prišle muhe v glavo, bi jih1 odpoklical in1 dejal, da jo bila njihova prisega kralju in enotni državi lari-fari. To se pravi: hrvatskemu »kmečkemu voditelju« ni nič ležeče na tem', da bi kmet prišel do vpliva, da bi se odpravila draginja; da bi se zatrla korupcija in zmanjšali davl^ itd. itd. — ne, njemu je do tega; da se izpolni njegovi neizpolnjivi politični program', tisti programi, zaradi katerega je hrvatski kmet 5 lot brez vpliva na državno življenje.
Kriza jbbila rešena. Opozicijski blok, ki bi bil popolnoma odvisen od milosti tako zmedenega politika kot je Radič, ki še zdaj tiči na Dunaju in pravi, da sedanje države ne prizna, ni dobil vlade. Nastopila je koalicija radikalcev in enega dela demokratov, ki je proti Radičevi in Koroščevi politiki zavlačevanja državne-konsolidacije. To je znamienje, da so pri nas mbčne sile odločno proti temu, da bi se špekuliralo z državo in njenim' 5 letnim razvojem. Ali se bo ta vlada držala dolgo ali kratko, je vseeno. Pokazalo pa Sc je, da je bilo v teh 5 letih preveč u-stvarjenega, da bi so moglo zdaj rušiti na voljo- kakemu Radiču, ki se naslaja s tem, da on zdaj veliko pomeni, dočim jo pred 5 loti pomenil jako malo.
Prejali>'' :>0 zmagalo načelo, da no more država nikamor, če bomo tičali v večnih ustavnih bojih in ako bo en del državo čakal, da kak tujec pojde zanj v žerjavico po kostanj. Mi potrebujemo dobro, pošteno upravo, napredno gospodarstvo, zdravo valuto, krepko industrijo in' odločno zunanjo politiko. Vse to se da doseči le s stvarnim delom za državo, ne pa z ruvanjem proti nji. Slovenski iii hrvatski deiaokratje ter velik
'BEOGRAD, 2. apirla; (Izv.) Danes, po- nile vse pritožbe, da se čini1 -prej došežafi poldan so sestane zopet verifikacijski verifikacija. Ni pa popolnoma izključen odbor, da nadaljuje včerajšnjo debato, no, da pridejo te pritožbe v* pretres im Vlada je včeraj po ministrskem predsed- da dobijo oni'člani odbora besedo, ki so« niku Bašiču zaprosila verifikacijski od- izključeni! iz demokratske stranke žara-*! bor, da požuri verikaci jo Radičevskih-; di prevzema državnih poslov, mandatov. Opozicijske stranke so um;ak-j	*	/'	,.	J'
—□—
BEOGRAD, 2. aprila. (Izv.) Predsednik zemljoradnikov g. Lazič je izjavil nekemu novinarju na vprašanje, kako so počutijo poslanci Radičeve stranke med zemljoradniki, da se počutijo zelo dobro. Baje so soglasno izjavili, da hočejo biti s srbskimi kmeti eno -srce ifi
ena' duša. Gospod Lazič je rekel, da jai dobil utis, da pristaši Radičeve str anket mislijo odkritosrčno. V agrarnih in Socialnih vprašanjih se lahko doseže dogo«] vor med zemljoradniki in Radičevo; stranko, vprašanje je, če tudi v državna-pravnih.
*—TT—«
Ljuba Jovanovič ne odstopi.
skupščine. Gospoda Jovanoviča je kralfj danes predpoldan sprejel v avdijenco. ;
BEOGRAD, 3. aprila (Izv.) Od merodajne strani se kategorično demontira vest o namišljeni demisiji predsednika
■ •—O—
Rešitev krize v volitvah.
BEOGRAD, 2. aprila. »Politika« objavlja pod naslovom »Naši politiki o rešitvi krize« vrsto člankov o izhodu za rešitev sedanje krize. V današnji številki je
članek bivšega ministra saobračaja Jankoviča, ki povdarja, da vrsedanjih spremembah ni možnosti za rešitev krize,! Rešitev je samo pri .vofilcih, iv* narodu.
Razmerje med Vatikanom in Jugoslavijo.
Izdava klerikalnega francoskega lista.
PARIZ, 2. aprila. »Croix«, organi francoskih katolikov, prinaša zelo simpatični članek v razmerju med Sv. Stolico in Jugoslavijo. Najprej opiše sedajni položaj, ko so v raznih pokrajinah v veljavi različne 'cerkvenopravne določbe, kar povzroča težave. Beograjska vlada
postopa irapram katoliški cerkvi spoštlji-vo iii umerjeno, vkljub’ vsem nasprotnim trditvam hrvatskih ifi sloveskih krogovy List podčrta stavek, da im'a svoje infor-' maci je iz kompetentnih krogov, in da so vsi ministri kraljevine SHS, ki postopajo tako tolerantno, pravoslavni.	<
•~D
IZPADI PROTI DINASTIJI.
BEOGRAD, 2. aprila. Beograjska šfaJm-pa vodi ostro kampanjo proti stališču raznih strank napram kroni y vprašanju rešitve krize. Včerajšnje »Novosti« so bile radi izpadov proti kroni kotnfis-
cirane.
—tu—
Nemška nota veleposlaniški konferenci.
BERLIN. 2. aprila. Sinoči je nemški poslaitik v Parizu izročil veleposlaniški konferenci nemški odgovor na njeno noto od 5. -marca glede vzpostavitve delovanja mednarodne vojaške komisije. Nemška vlada predlaga, naj se to delo izroči drugemu organu, ki ga naj določi Svet Zveze narodov in ki mu naj bo tudi podrejen’. Zveza narodov pa naj preiskovalno akcijo v Nemčiji združi tudi s splošno razoroževalno akcijo.
-o-
A mer iško posojilo Švici.
BERN, 2. aprila. Zvezni svet je s firmo Morgan & Co. in s Harodno c.ity-banko v Newyorku sklenil pogodbo glede švicarskega zveznega posojila' v znesku 30 milijonov 'dolarjev rta 20 let pot 534%-nilh obrestih.
del srbskih se trdno oklepajo tega načela in prevzemajo odgovornost za državno politiko. Radič in tovariši pa naj prevzamejo odgovornost za »rc liko«, ki bo nastala »s pomočjo Ang1' A
borza:
CURIH, 2. aprila. (Predborza). Pariz 33.30; Beograd 7.10; London 24.50; Praga 17 10; Milan 25.38; Newyork 570; Dunaj 0.00805; Sofija 4.10.
ZAGREB, 2. aprila. (Sklepni tečaji), Parjz 468.75 —473.75. Švica 14.12—14.23; London 344—347; Dunaj 0.1133—0.1153; .Praga 239.70—-240.70; Milan 356—357; jNewyork 79.40—80.40. j BEOGRAD, 2. aprila. Pariz '468—47(1, I Švica 1412—1414, London 346.50—347, Du-: naj 0.1140—0.1143, Praga 239.75—240, Mi-I lan 356.50—356.75, Newyork 80—80.30, Bu-* karešta 42—42JO, Sofija 58—59.50.
menke in Rusije«. Drugo vprašanje je, ali bo hrvatski kmet g tem še nadalje zadovoljen’. Lahko mu pač ostane lepa! republikanska in samohrvatska skleda, toda — prazuai
Politične vesti.
■* Pribičevičevo stališče. Dne 1- tari. je 'izšla prva številka Pribičevičevega novega glasila »Reč«. Bribicevio sam objavlja uvodnik »Domovina nad vse«, v katerem- objasnuje, zakaj in kako je prišlo do razkola v demokratskem klubu. Čudi se, da se najdejo še ljudje, ki morejo verjeti, da se z Radičevo stranko, ki jo komandira njen vodja iz inozemstva, more ojačiti narodno edinstvo. Med federalisti in demokrati ni možen sporazum. Kar danes dela Davidovič, je pred njim poskusil že Proti«, a tudi Da-vidovič je bil takrat.proti njcmu.^ Korošcu, Spahu in Radiču ni verjeti, ker so neiskreni. Demokrati morejo sodelovati samo z državnotvoruimi skupinami. »Naša ideja« — zaključuje^ PribiSe-vic — »je jasna in čista. Ona je velika In sveta, zato mora zmagati«.
* Izključenje Pribičeviča in tovarišev iz demokratske stranke. Okrnjeni Davi-dovičev klub si je v svoji seji 1. aprila dovolil aprilsko šalo in sklenil izključitev Prihičeviča in tovarišev iz demokratske — stranke. Naglasili smo že vče-čaj, da je ta sklep popolnoma nepravi-, len, ker glavni odbor, voljen pred 9 leti, v smislu strankinega statuta sploh več nima funkcijske pravice. Naravno je, da stvar s tem' ni definitivno končana, zlasti še ker Pribičevič in tovariši na-
, glaŠajo, da so smatra3o še znticiprej za« 'del demokratske stranke in da se bodo udeležili strankinega kongresa, ki ima končno odločitev v rokah kot vrhovni strankin ferum. Davidovičevci pa so na ta način tudi izsilili opredelbo strankinih organizacij. Organizacije v Sloveniji in Banovini so se že opredelile: za Prihičeviča. Ali bodo Davidovičevci izključili iz stranke tudi mase volilcev, ki stoje za Pribičevičem?
* Verifikacija Radičevsldb mandatov. Verifikacijski odbor narodne skupščine ; je imel 1. tm. sejo, v kateri je verifici-jral 15 radičevskih mandatov. Danes 2.
tm. popoldne se seja nadaljuje.
* Pred novimi volitvami. Splošno prevladuje mnenje, da ima; sedanja vlada od kralja pooblastilo razpustiti narodno skupščino in razpisati nove volitve. Po Veliki noči bo skupščina še enkrat sklicana v svrho verifikacije radičevskih
nove volitve.
'(	* G. dr. Ravnihar daje lekcije. V u-
tnirajočem' »Nar. dnevniku« se je v štev, od 1. aprila (čudno!) razpisal po svojem običaju g. dr. Ravnihar, kj je danes politični kadaver, in hoče nam demokra-
i.tom dajati lepe nauke; Dela se zopet, kakor da je najdoslednejši. politik na svetu, dasi. je znano, da je baš .on .tisti, ki od leta do leta menjava svoje nazore. Še lani zagrizen zagrebški kongresisfc in
'	-   ^	jh* miummmmmmtiB
J. Pohorski.
Francef| in SVIarJa.
'	- Čarobna pravljica s Pohorja.
(Dalje.)
12.	Mati čarovnica prihaja.
Tajinstven ribič- jo odložil palico 's trnkom, vse skupaj je zavrgel, kakor bi ne imel sreče z njim, ampak % lovom na roko. Zavihal si je rokav tor segel pod večji kamen, z drugo pa je zastavil izhod in izvlekel je zlato ribico, ki pa je bila v njegovih rokah popolnoma mirna, tudi prsta ji rii potisnil v žrelo, ampak je spregovori! nekaj tajnih besed; — ob potoku sta. že stala Francelj in Marja.
»Sedaj.pač hitro nn. pot!« de on. »Čarovnik se lahko še vrne!«
»Njega, se narda. ni več bati, zakaj on se.ne vrne. Slutim pa, da pride za njim mati - čarovnica; nji ne uideva zlepa, ker je urnejša!«
»Pojdiva torej takoj na pot!« de Francelj.
»Kani, ko sva oba siroti brez doma!«
»Ne govori tako žalostno!« jo je karal. Weš, da imam'svojo- domovino. Ali hočeš iti z menoj ter postati moja ljubljena žena?«
»Hočem!« je odgovorila Marja, ki ga je preizkušala, zažarele so njene oči od veselja, a pri Franclju je sedaj doma sa-
revizijoriist, 'ki je za vsako ceno hotel sporazum z Radičem in je metal polena pod noge demokratski stranki, katera je odločno stala na stališču ustave iri njene ivedbe, lani še izrecen pristaš Davi-dcvičeve taktike, se danes žerira kot najhujši zagovornik ustave in obdolžuje de-.mokrate, da v svoji politiki kolebajo. •Res jo namreč, da je tako Pribičevič ostal dosleden v svoji državotvorni, kakor Davidovič v svoji sporazumaški politiki — le g. dr. Ravnihar je lani odobraval Davidovičcvo taktiko, letos pa brani Pasica in radikale. To in nič več smo hoteli povedati, ne da bi se spuščali v polemike s političnimi šviga-šva-‘gami.
* Luderidorff kandidira. Generalu Ln-dendorffu žilica slavohlepja ne da miru. Sedaj namerava kandidirati na listi nemške nacijoualne ljudske stranke v nemški državni zbor.
Tedenski pregled
za naročnike »Narodnega lista«.
Četrtek, 27. marca. Kralj imenuje in zapriseže novo vlado, katero je sestavil g, Pasic z enim delom demokratov (Pri-bičevieeva skupina). V novi vladi so 4 demokrati poleg 13 radikalov.
Petek. 28. marca. Opozicija v narodni skupščini se pripravlja, da vrže novo vlado. — V Beograd je prišlo 65 Radičevih poslancev. — Albanija proglašena za republiko.
Sobota, 29. marca. Viharna seja nar. skupščine. Vsi Radičevski poslanci so navzoči pri seji. Glasovati sme samo o-nih 20, kojih mandati so že potrjeni od skupščine. Vlada ima večino: 127 glasov, proti 112, Nemci in džemijet glasujejo proti vladi. Sprejmeta se proračuna ministrstva za šume in rude ter za trgovino in industrijo. Seja se nadaljnje, -r General Maister slavi 50-letnico rojstva v krogu svoje rodbine v Mariboru.
Nedelja, 3o. marca. Seja narodne skupščine trajala vso noč in danes cel dan. Opozicija je ponoči začela z divjo obstrukcijo. Ob dolgoveznih govorih klerikalcev in SKS-nrja Puclja so poslanci spali. — Velikanske povodnji na Poljskem, Slovaškem, Madžarskem iri v drrigih državah.
Pondeljek, 31. marca. Danes ob 10. uri končala seja narodne skupščine, ki je trajala tudi nocoj vso noč. Opozicija je končno uvidela, da s svojim postopanjem' ne bo uspela in je zapustila Zbornico, nakar so bili sprejeti še preostali proračuni in finančni zakon. Demokratski ministri so dosegli, da so se vpo-stavile v finančni zakon sledeče določbe: odprava kulaka, pooblastilo vladi, da poviša invalidske prejemke, prevedba južnjh železničarjev, zvišanje eksistenčnega minimuma od 3500 na 5000 D, revizija zakona o taksah, končna ureditev uradniškega vprašanja. Skupščina
strani nama je treba iti, da dospeva dom!«
»Proti morju! čim prej sva pri njem, tem bolje za naju, tem prostejša sva, zakaj na morju poneha materina moč. Hodila sta po tem' razgovoru, kar so premogle še njune utrujene noge. — Že se je selnce nagibalo zatonu, ko sta ugledala lesketajoče se morje, po katerem je bil razprostrt solnčni blesk kakor zlata preproga, vodeča h potapljajočemu se soln-eu. Njune oči so nepremično zrle in požirale naravno krasoto. Marjino srce se je nekajkrat čudno stisnilo, kakor bi bil opominjajoč,strah neslišno je zašepeta-lo: ozri se! Nevede je ubogala tajen glas, a še bolj se je stisnilo srce, od strahu prevzeta jc komaj še iztegnila roko, kažoč na. dvigajoč se cestni oblaček prahu. ,
»Beživa! Mat-i • čarovnica prihaja...!«
V glavi, sc ji je stemnilo, padla jc Franclju v naročje in on ,io jo odnesel proti morju. Strah in mala omedlevica je minila, v zdravi zavesti je tekla lahko sama, vedno še ozirajoča ter priganjala: »Še hitreje, sicer...«• ni si mogla odgovoriti,-kaj bi'se zgodilo petem z njima, Pojemalo so že izčrpane moči, razdalja med njima se je manjšala, le še ža lučaj je bilo do morja.
»Francelj, vrzi svoj škorenj v morje!«
se je nato odgodila ga’ negotov čas. — Slovenski del demokratske stranke izreče zaupnico Pribičeviču,
Torek, 1. aprila. Dinar poskočil v Cu-rihu, znamenje trdnosti nove jugoslovanske vlade. — Davido.vičeva skupina si jemlje pravico, izključiti Prihičeviča in tovariše iz stranke. To seveda ni pravilno, ker ima o tem odločati strankin kongres. Pribičevičeva skupina vztraja na tem, da tvori re vedno del demokratske stranke. — Demokrati so dosegli, da so se razveljavile vse priprave klerikalnega gerenta Kmetijske družbe, za novi občni zbor. Ta gerent je sprejel protizakonito 30OO novih klerikalnih članov, da bj tako klerikalci si zavojevali družbo. Vlada je odločila, da smejo glasovati samo ofti delegati, ki so bili izvoljeni na lanskih občnih zborih podružnic.
Dnema kronika.
— Obsojen kaplan hujskač. Kaplan Leop. Amon in župnik Frane Za-goršek na Ptujski gori, sta se dne 31. marca zagovarjala pred okrožnim1 sodiščem v Mariboru radi pregreška po 103 in 104 srb. kz. Župnik Zagoršek je sklical dne 22. januarja 1922 kot predsednik bralnega društva javen shod v šoli na Ftuj-ski gori. Na tem shodu je kaplan Amon v svojem govoru žalil ministra dr. Gr. Žerjava in Ivana Puclja, ter narodnega poslanca Ivana Uroka. Očital jim je več nedostatkov v njihovem' službenem1 poslu. V svojem govoru je napadel tudi Srbe. Govoril je, da Srbi ne plačujejo dosti davka in da nas Slovence hočejo zasužnjiti. Amon je bil obsojen na 300 Din. denarne kazni, v slučaju neizterljivosti na 1 teden zapora. Župnik Zagoršek, ki je obtožen, da kot predsednik shoda ni preprečil žaljivk, ki jih jo izustil kaplan Amon, pa je bil oproščen.
— »Slovenski železničarji pri ministru dr. Popoviču. Včeraj 1. tm. je sprejel novi prometni minister, dr. Popovič zastopnike slovenskih železničarjev, katere je povabil k sebi v svrho posvetovanja raznih perečih vprašanj, tičočih so zlasti slo venskih železničarjev. Obljubil je, da bo v smislu pooblastil, ki jih je izsilil od radikalcev Pribičevič pred vstopom; v vlado, ustregel vsem upravičenim' zahtevam železničarjev.
— Invalidski dom v Celju. Na razne razširjene govorice, da se namerava Invalidski dom v Celju v najkrajšem času razpustiti, se je zvedelo od kompetentne oblasti, da so vse slične vesti neuteme-Ijne. Pač pa se bodo sprejemali v bodoče v zavod v prvi vrsti delaneztnožni invalidi.
— Na ledu Spodrsnil iri padel pod vez.
Dne 22. marca opoldan je peljal 81 let stari oskrbnik Franc Pečnik z voli vprežen voz i.az Sv. Primoža na Pohorju proti Vuzenici. Kakor se je dognalo, mn je med potom na ledu spodrsnilo, da je pahni se je čoln, da je daleč pljusknila odbita voda; Francelj ga je odrinil z pripravljenim veslom ter veslal. Marja pa si jc segla v svoje bujne lase ter izvlekla iz kite dosedaj skrit zlat glavnik ter ga, vrgla v morje. Završalo je morje okrog njega, kakor živo apno v mrzli vodi, krog valov se je zibal navzveno in zabučali so velikanski valovi proti pustemu obrežju v hipu, ko je obstala ob njem čarovnica, kakor bi okamenela. — Kakor dve streli sta se zabliskale njene oči, ko je s pestjo zažugala hčerki:
»Tvoja sreča, da si mi zbežala na jezno umrje, sicer bi te raztrgala na drobne kose z njim vred. —• Ker mu boš pa žena, zato imej za doto to le Škatljo!« in vrgla ,io je na valove, ki so jo zanesli naravnost k rešilnemu čolnu.
»Ne vem sicer, kaj je v nji za mojo doto, a naj mi bo v spomin na. mater čarovnico!« in dela je škatljo v čoln,
»Rešena, rešena! Ploveva proti zaže-Ijenemu cilju mojih sanj!« Objela sta se, poljubila na rožnate ustnice, sladko jima je bilo v srcih. Zasanjala sta v objemu, pustila vesla in čoln skrbnemu in zanesljivemu morju, po katerem je splavalo na .krilih prave ljubezni in dobrotnih valov dyoje srečnih ljudi v prvo deželo.
del pod voz, kateri je šel čez njega. —' Vkljub temu se-je vrnil še sam z voli domov, a vsled dobljenih ran ni m ogel več govoriti in je še isti dan okoli 22. ure preminul.
— Umor v Trbovljah. Bestijalen zločin se je zgodil minuli ponedeljek v Trbovljah. Oženjeni rudar Ivan Borovinka j.o po noči vdrl v stanovanje tovariša Ivana Čanžeka ter ga spečega zabodel z nožem v prsa. Čanžek je imel še toliko moči da je zaklical na pomoč, potem pa se je zgrudil mrtev na tla, Kaj je bil vzrok temu umoru, še ni dognano. Borovinka je bil izročen sodišču.
— Roparski umor sredi Ljubljane. Ljubljana, naša slovenska prestolica, bo kmalu.postala slavna po svojih bestijal-nih zločinih, ki ji malodane dajejo obile-žje velemesta. V noči od pondeljka na torek je bil izvršen skoraj sredi mesta umor. Na Kolodvorski cesti jc bila u-morjeaa blagajničarka kina »Tivoli«, 21-letna Fanika Petkovšek. Dejanja je o-sumljen njen ljubimec, trgovski pomočnik Alojzij Jerančič, ki jo jo spremljal krog 10. ure zvečer domov. Iz njene torbice j c zmanjkal znesek 1000 Din in blagajniški ključi. Jerančič taji, da bi bil on ustrelil, vendar pa govore vse okol-nosti zoper njega.
— Težka avtomobilska nesreča. 31. marca popoldan so se vozili z državnimi avtomobilom na poti Veles—Štip trije železniški inžinerji in en železniški pod-vzetnik. Avtomobil je trčil ob neko zaščitno ograjo s tako močjo, da sc je večkrat prevrgcl. Dva inženirja sla težko ranjena, a tretji in podvzotnik lažje. — Šofer je na čuden način ostal nepoškodovan.
— Davek ha stavbišča se uvede v Osijeku. kjer- se je jako razširilo navijanje con pri stavbiščih, kar resno ogroža itak ne preveliko gradbeno gibanje.
— Novo železniško progo pričnejo lotos graditi na progi Risan—Nikšič, kjer so bile doslej prometne razmere skrajno slabe.
— Konferenca vseli trgovskih zbornic se bo vršila tekom tega meseca V Skopljn. Na dnevnem redu so aktualna prometna, finančna in druga gospodarska vprašanja.
— Nova cestna železnica v Osijeku. Osijek je eno onih redkih mest, ki ima še starodavno cestno železnico, koje gonilna sila so stari, poloslepeli konji. Sedaj nameravajo zgraditi moderno električno cestno železnico, ki j'- preračunana na 250.000 dolarjev. Tok bo dobavala mestna plinarna.
— Gripa v Sarajevu. V Sarajevu jo močno razširjena neko vrste gripa, ki pričenja z naglim- porastom temperaturo. Bilo je že več smrtnih slučajev. Zanimivo je, da jo odraslim nevarna, do-čirri jp otroci vsi prebole.
— Boj proti draginji v BeČkcreku. Mestna uprava v Bečkereku jo pričela
dom sta se čudila, da sta žo popolnoma v drugem' kraju. Prav na obronku je spoznal Francelj svoj rojstni grad, štrleč v oblako ter še blišoeč, kakor cerkvica bela.
»Marja, tani1 gori jc moj ljubljeni dom!«
Proti njemu ata'se napotila, kakor na romanje, a mesto glasne molitve je bil tih pogovor ali pa neprijeten'molk.
»Francelj, kaj ti je. na obrazu vidim!«
»Nekoliko mo skrbi, kako bo doma pri očetu!« de on prikrito.
»Pa bi bila lepa, da bi no bila dobrodošla!« Ostro mu pogleda Marja v oči. »Ti mi nekaj skrivaš! Le povej!«
»Čarovnica si, moje skrbi bi lahko izsledila. — Ne zamori, pa ti povem. Skrbi me, kaj poreko domači k temu, da si pripeljem kar nevesto, ki je še niti videli niso. Povrhu sem še mlad!«
Nekoliko jo užalilo in razjezilo Marjo. »Mlad, mlad. V osemnajstem letu že lahko gleda mladenič tvoje vrste za ženo!«
»Je vso lepo ih prav, ampak naši ljudje v prvi deželi so že tako navajeni!« jo jel dokazovati Francelj. »Pomisli, čo bi naju bil snoči kdo videl, ko sva sc poljubila, bj rekel, da je to smrten greh. Drug morebiti bi dejal samo, da se po« ljubujeva kakor gospoda!«
jno skrb.
»Čarovnik me je privlekel v medlevici po zraku, a sedaj ne veva, proti kateri
Tako odločen je bil njen obraz, da je brez upora zagnal svoj škorenj, ki sc jc večal in večal, hlokler ni zrastel v rešilen čelu. Skokoma sta bila v njem, zazi-
13.	Dcrna.
V ranem jutru so zanesli valovi njun čoln do današnjega obrežja, še sta spala vsak na svoji deski, a valovi so treščili ob trdno skalo, da sta se prebudila. Clu-
»Kje torej naj ostanem, če ne smem, akor sklepam iz vsega tvojega vedenja in govorjenja, s teboj na grad?«
Na to v*majšunjo jo bil Francelj ža,
mgndatov, nato bi pa sledil razpust. I dop, je Vse stranke v skupščini to že tudi čutijo in vse so že pričele mrzlične priprave za.
-aMBaagia
K energično akcijo zal pobi jafije1 draginje. Trgovine in gostilne so pod strogo kontrolo in' se vsak najmanjši prestopek ka^mi je z zaporom in občutno- denarno globo.
— Kar Vi potrebujete, to je Elzaftuid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. ,V. Feller, Skubica Donja, Elzatrg št. 201, Hrvatska. 2736
— Telefonska zveza Vojvodina Duhaj. V Vojvodini je zlasti gospodarski svet zelo pogrešal direktno telefonsko zvezo z Budimpešto in: Dunajem1. Te dni bo dograjena nova proga preko Novega Sada in Subotice, ki bosta imela potem' direktno zvezo z Avstrijo in zlasti Madžarsko.
— Čez noč milijonarka. Ta redka sre ča je zadela pred par <Jnevi neko Ano Miiiler, revno služkinjo v Novem) Sadu :V Ameriki je umrl brat, ki je zapustil v našem denarju 16 milijonov dinarjev premoženja. Ker razen nje 'ne živi no ben drug sorodnik, je ona dedič vsega premoženja. Miiiler je stara sedaj 64 let.
— Razpisana služba. Razpisuje se me sto tehničnega ravnatelja pri mestnem' elektriškem podjetju v Mariboru. Nastop službe takoj, službeno razmerje pogodbeno, plačo po dogovoru. Opremljene prošnje z navedbo službenih zahtevkov je predložiti najkasneje do 15. trn pri magistratu v Mariboru.
— Železniška nesreča pri Nabrežini. — Pri Nabrežini se je pripetila dne 1. apri la velika železniška nesreča. Tovorni vlak — baje jugoslovenska garnitura -je skočil 'iz tira. Sedem vozov je popolno ■ma razbitih. Popoldanski tržaški vlak je radi tega imel 4 ure zamude in je dospel v Maribor šele -ob 20. uri. Podrobnosti o
nesreči še niso znane.
— Požar v gledališču. V Barceloni je med predstavo v gledališču Palače vsled kratkega stika izbruhnil požar, ki je v kratkem času uničil celo zgradbo. Publika je imela dovolj časa, da se reši, vendar sta se dve osebi v gneči zadušile. Neka francoska pevka je zgorela v garderobi.
— Ljudje, kateri mislijo, vejo, da negovana, zdrava koža pospešuje zdravje in naredi pred prehlajenjem manj občutljivo. Za pravo telesno negovanje so preizkušena čez 25 let priljubljena prava negovanja lepote:	lekarnarja Feller: Elza-obrazna in' kožo obvarujoča poma da (2 lončka e pakovanjem in poštnino 25 dinarjev); Elza-pomada za rast las (2 lončka s pakovanjem in' poštnino 25 D); Elza-lilijino-mlečno milo (4 kosi pakovanjem' in poštnino 40 dinarjev); najmočnejša Elza-kolonska voda 15 D; El zn-vod a za usta 12 dinarjev; Elza-lili-jino mleko 10 dinarjev in drugi Elza-preparati izpolnijo vsi svojo dolžnost! A dresirati: Eugeri V. Feller, lekarnar, Stubica Dor. j a, Elzatrg št. 201. Hrvatska
Dopisi.
pripravljen; čudno, da ga je ena noč tako spremenila v mišljenju, a vsa štiri leta ne. »Mislil senv že tudi na to! V 'bližini mojega gradu, ali pod njimi si osnuj trgovino tako, da se bova lahko večkrat sešla!«
»Ob prvi priliki, ki ti jo bo nudila kaka dvorjanka, pa pozabiš mene!« Solze so jo oblile, slutila jo, da bo tako. On pa je je zagotavljal in obljuboval zvestobo. Pod gradom' sta se ločila; on po hribu, ona po lepi dolinici v grajski trg.
»Ostani zdrav in pokaži se kaj v trgu!« mu je še zaklicala za slovo.
Kako se mu je mudilo! Ni postajal ob tej-1 poti, (kakor navadno; čim bolj se je bližal svojemu cilju, gradu, očetu, tem bolj je -pospešil korake. Vsak človek gre tako domov, sose-bno po dolgi ločitvi! Popolnoma blizu je. že, a 7/1 i se mu ves grad pretih in — mrtev. »Če se je očetn kaj hudega pripetilo'! Morebiti ne živi več!« je rojilo po njegovi glavi. Še ko je stopal po kamenilem tlaku grajskega dvorišča, ni videl žive duše; šel jo po okrušenih stopnicah, njemu dobro znanih ter dospel v neko majhno dvorano. Vse Prazno.
Takrat pa so se odprla vrata in vstopila "je precej rejena in z mastjo oblita Rosika z belim’ predpasnikom. Strmeče le gledala Francelj*, ker njega - tujca Ke ni videla v gradu, a lep je vseeno!
*Kaj pa ste yi pravzaprav!« jo je nagovoril.
grofu služim) za. kuharico! Si
Od severne meje iz St. lija v Sl. gor.
-V »Straži« z kine 38. marca , št. lista 37, sc gospoda- vznemirjajo.. Zakaj? Saj vendar, če kdo ni kriv, ga članek -v »Taboru« ne tangira. Mi tud! nismo omenili v našem odgovoru, da sta tukajšnja gg, duhovnika kaj pisala- ali pa da imata kake zveze s tem, kar je bilo tam pisano. Mi samo vemo. da je glasilo SLS »Straža« klerikalna kloaka in tudi vemo, da tvori pri uredništvu tega lista in vodstvu stran 'ke večino duhovščina, in zato so tudi oni odgovorni -za pisavo lista. Ker pa ravno ta list piše proti nam o morali in nam očita nemoralnost, pravimo še enkrat, hg' naj prvo pogleda- malo med svojimi ni pa treba gledat samo siromašnih državnih uslužbencev, ampak poglejte tudi kaj so delale in še delajo Vaše od Vas zntiraj zagovarjane ovčice. Ge si »Straža« stavlja -nalogo, delati red v morali, zakaj potem krtači samo na eni strani, ne pa tudi na drugi?! — Da smo pa mi sami bivši hlapci, o tem pa naj gg. kar molčijo.Mi vemo, da, če bi hlapci njemu ne obdelavah posestva in delali za njega, ne bi jedel belega kruha, in tudi ne bi mu bilo treba piti rujhega vi-nca. Seveda sit človek z bebelim trebuhom sc lahko norčuje iz lačnega in siromašnega človeka. — Da ste pa zadevo izročili Vašim poslancem, ne vemo radi česa. Menda zato, da bodo predlagali ministru financ, da- naj siromašnim drž. uslužbencem poviša plače. To bi nas res veselilo, in tudi da bi 21 poslancev SLS res kaj delalo, ne pa samo kričalo po Beogradu, da zahte vajo avtonomijo, da bi lahko potem nemoteno uvedli katoliško inkvizicijo jvreti vsem neklerikatnim elementom. Na svidenje!
Rogaška Slatina. V iioči od 27. na 28.
marca se je vjel nevarni vlomilec Henrik Hajnšek pd. Hermelin. Zasačen je bil tete a tete pri svoji ljubici. Plavolaska se je sicer zelo 'branila, pomagalo pa ni nič, ker bi drugače tudi ona morala v zapore. Našlo se je pri njeni! polno vlomilnega orodja; upajmo, da se po-jasnejo sedaj še nekatera prikrita dejanja. Našemu orožništvu gre priznanje za izsledovahje tega korenjaka.
Rogaška Slatina. Zdravilišče se pridno pripravlja za letošnjo sezono. ‘Adaptirajo se različni prostori, popravljajo se stare irf strohnele zgradbe in drugi objekti. Tudi bo letos vsled prezidavanja več sob za goste na razpolago. Vrtnar je pričel kazati svojo umetnost na pro steni, tako da se .bodo gostom pripravile vse udobnosti Slatin. Vprašanj po stanovanjih je že sedaj veliko in obeta tudi letos postati prav živahna sezona. Saj je to zdravilišče na glasu kot največje in najlepše, kar se mora tudi priznati.
 __________
Pristopajte k CM D!
cim vam- pa naj kot gostu — !«
»Kako! Gostu! Tukaj sem vendar jaz-doma! Toda o temi pozneje. Povejte, prosim, kje je grof, moj oče!« vpraša nestrpno v skrbeh.
»Oprostite, če sem vas razžalila,« se je opravičevala zardela kuharica. »Grof so pač šli z lovci na lov — edino njihovo veselje, ker se je pojavil tod nek orjaški medved!« odgovori kuharica, a pristavlja še, da se kmalu- vrnejo, kajti južina je naročena doma.
Namignil je in' ona se je odstranila. Šel je v svojo nekdanjo sobico, v kateri je preživel svoja leta brezskrbnega življenja in veselja. Solnce je vsipalo svoj prvi pozdrav skozi barvano okno, nehote je stopil bliže ter ga odprl. Spomini so oživeli: tam' doli je bil njegov vrtec, tako lep, in tam. kjer cveto vrtnice v družbi dišečih lilij in nageljev, v svoji gredici stala z očetom onega krasnega dne, kakoršen jo danes, ko je priplaval . . .
Na dvorišča je zapela jasno In' rezko trobula, hrup je narastel, prebudivši se iz svojih sanj ž* pogledal na dvorišče; njegov oče je korakal v skupini lovčev, smejoč se nad. obilnim lovom. Tekel mu jo nasproti —j((ri vratih sta se sešla: očetovsko oko spozna hitro svojega otroka, padla sta si v naročje. »Oče!« »Sin!«
(Dalje prih.)
CeSiske vesti.
»Kad mlidijah umreti« in odlomek iz »Djačkog rastanka«. S tem se je zakiju-Glasbena Matica v Celju priredi v ne-\ ®^° Predavanje in gotovo ,ie imelo glo*
kajti Radičevič ji
deljo, dne 6. tari. ob Kil. uri dopoldne v veliki dvorani Nar. doma III. muzikalno predavanje za šolsko mladino. Na vspo-redu so sonata, klavirska sonata in suite. Glasbe na programu proizvaja piani-stinja celjske Glasbene Matice gdč. Novakova, Predava g. ravnatelj Sancin. — Vstopnice so vpredprodaji v prostorih | Glasbene Matice,
bok vpliv na dijake; bil pesnik-dijak.
Primorske vesti.
Volilno gibanje v Primorju prihaja
jj že do vrhunca. Značilno je dejstvo, da
Nočno lekarniško službo v Celju ima* 96 gibanje v zadnjem času omejuje le
na dre listi, na fašistovsko in jugoslo-
tai teden lekarna »Pri Mariji pomagaj« -na Glavnem) trgu.
Občni zbor društva javnih nameščencev v Celju se vrši v sredo, dne 2. tm; ob 20. uri v gostilniških prostorih Nar. doma z običajnimi dnevnim' redom:.
Kapucinski most v Celju. Te dni se je vršila kalavdacija popravljenega mostu, ki je solidno izvršen in bo vzdržal po mnenju strokovnjakov še najmanj deset let. Prvotni proračun 160.000 D se je prekoračil za najmanj 80%, to pa radi tega, ker je bil ves materija! na starem mestu že v tako deisolatnem stanju, da se je mpral razun približno polovico pilotov, zmenjati s popolnoma novim. Prispeva k popravilu 90.000 Din. država, ostale stroške po trpi okr. zastop, okoliška občina, približno polovico bremena pa mestna občina.
ut Predavanje v modernem slikarstvu. »Ljudska univerza« priredi predavanje, ki bo nedvomno vzbudilo pozornost. Naš hladi umetnik, akademični sikar g. Fr. Stipovšek bo predaval dva večera o mo derni umetnosti. Prvo predavanje bo v
vensko. Z naše strani se posveča posebna skrb Istri, ki je bila ob zadnjih volitvah torišče takega nasilja, da je bil vsak javni nastop ju go slo venski h kandidatov nemogoč. 0!d leta 1914 celih deset let ni bilo v Istri javnega shoda, na katerem bi naš in hrvatski narod mogla odkrito pokazati svoja čustva. Danes pa je to mogoče in! ljudstvo prihaja na shode naših kandidatov ure in ure daleč, samo da čuje po tolikem času bodrilno besedo v svojem1 domačem jeziku. Zadnjo nedeljo se je vršilo že vse polno shodov in ljudstvo z velikanskim navdušenjem' pričakuje 6. aprila, dau volitev, ko bo Istra pokazala svoje narodno lice. Po Krasu, v vipavski in soški dolini je volilno delo lažje, ker tu prihaja na pomoč fašistovska stranka sama, ki s -,vo-jim robne njemu in izsiljevanjem vdanosti napram' tistim, v katerih je naro d, poznal svoje tlačitelje in zatiralce, ljudstvu naravnost prepoveduje, česar ne _ { more storiti. — V nedeljo dne 30. marca so se zaključila volilna zborovanja, iz-
pondeljek dne 7. aprila, drugo pa v poli- vzemši ®e morda kak volilni sestanek v
del jek dne 14. aprila (mala kazinska dvorana, začetek ob pol 20. uri). V Mariboru smo imeli tekom zadnjih let več umetniških razstav, na katerih so bila razstavljena tudi dela tzv. mlade umetnosti (ekspresijonistične). Ni pa bilo nobenega predavanja o modenri umetnosti, kakor se sploh na umetnostno vzgojo občinstva stori veliko premalo. Predavanje g. Stiplovška bo tdaj izpolnilo občut-
zadnjem tednu.
— Obsojena merilca. Dne 20. avgusta 1923 sta italijanska finančna stražnika Battista Mancini in Angelo Mazzei prekoračila pri Trati našo mejo ter zavratno ustrelila j ugoslo venskega finančnega stražnika Radoja Rastoviča. Te dni sta se zagovarjala pred tržaškim' vojaškimi sodiščem radi umora. Vojaški obtožitelj je predlagal obsodbo na 13 let, a 6odni!
no vrzel. Predavatelj bo seznanil sluša-j dvor ju je obsodil samo na 3 leta in 1
telje z vsema z vsemi novejšimi in naj-novejšimi strujami vpodabljajoče ume! nosti in jim bo dal podlago, da si bodo mogli prihodnje razstave ogledovati z večjim zanimanjem: in z globočjim vpogledom v ustvarjanje umetnika-slikarja. Posebno se bo predavatelj dotaknil1 razmerja med impresijonzmom iti ekspresijo ni zrnom'. Način njegovega predavanja bo poljuden in pregleden. Kar pa je zelo važno, bo sodeloval tudi skiontičen aparat, ki bo pokazal nekoliko značilnih del 'raznih novejših umetnikov. Želeti je tedaj, da bi se Občinstvo v kar največ-jern številu udeležilo obeh predavanj.
Ptujske vesti.
Šolska proslava stoletnice Branka Radičeviča. Dne 29. marca se je vršilo v risalnici ptujske gimnazije predavanje v proslavo srbskega pesnika Branka Radičeviča. O Branku je predaval prof. Peter Holeček. V" lepo začrtanem govoru nas je g. profesor bližje seznanil z Radičevičevim življenjem. Predavanju g. profesorja so sledile deklamacije dijakov ptujske gimnazije. Prvi je deklamiral petošoleo Stojanovič Radičevičevo pesem »Pretpev z Gojka«; nato sta še nastopila osmošolca Jurančič in Gorinšek. Jurančič je deklamiral pesem »Bef-ba v Fruekoj gori«, Gorinšek pa pesem
mesec, odpust iz službe im povračilo)1 stroškov.
Fašisti lovijo slovenske volilce. Fa-
šisitovski kandidatje pridno romajo po slovenskem ozemlju ter prirejajo volilne shode. Te dni je prispel sam glavni tajnik fašistov, požigalec Narodnega doma v Trstu, Giunta, ki je govoril na Shodih v Postojni in Sežani. Raznih obljub' kar dežuje. Hvalil je pravičnost Italije napram! Slovanom ter pozival Slovence, naj se dajo kratkomalo raznaroditi. Od-' govor bo dobil- pri volitvah.
□ULtUuuuuumn □ □ Dnnro-innrinnri
KAROčevlji
Maribor, Koroška c. 19.
□ o nnmmn»mn
- DINARSKT DAN ZA WESTFAL-SKE SLOVENCE bo v Maribora in Ljubljani dne 5. aprila, drugod po Sloveniji pa v nedeljo 6. aprila. Akcijski odbor za pomoč »vestfalskim Slovencem' poziva Slovence, naj pokažejo te dni svojo ljubezen’ do trpečih rojakov, katerih je nad 40.000 brezposelnih' in v veliki bed?.	j
3.
rrr:
..■-.-v.
■■■■lini
nm
JUTC-rifi
Ho0
To milo dala teti Mici, najboljši v kraju sta perici, ta vidi pene in se čudi . kaj milo „ZLATOROG“ vse nudi,
Wadali*Y«mie sledi«
3PS,
Nedeljski shcdi. V nedeljo 30. marca se je vršil lepo obiskani shod na op. i ol-skavi, ki je bil sklican vkljub teinu, da je imela stranka tamkaj shod šole pred kratkim, na izrecno željo domačinov. Shod je bil jako lepo obiskan in so bili prostori pri g. Kavčiču polni občinstva. O političnem položaju so govorili gg. dr. Boštjančič, Julče Novak 'in Fr. Deleja, o raznih kmetijskih vprašanjih pa ekonom g. Grom. Gospodarska vprašanja so ljudi« poslušali vzorno mirno. .Pri razpravi o političnih vprašanjih je prišlo najprej do, malega nasprotja, toda po točnih pojasnilih naših govornikov so zborovalci soglasni potrdili pravilnost stališča slovenske demokracije. Ponovno so izrekli željo, naj bi se shodi čim večkrat vršili. — Lepa s]»da sta vršila tudi vZibiki b Bodcncih.
IZVANREDNO VISOKA RADIOAKTIVNOST TERMALNIH TOPLIC V LAŠKEM KONSTATIRANA.
V hrvaščini lastnoročno pisano in podpisano pismo g. dr. Frana. Bubanovi-ča, prof. univerzitete v Zagrebu, se v slovenskem besedilu glasi:
Dne 30. marca tl. so bili v termalnem kopališču v Laškem na poziv solastnika g. ravnatelja Smertnika profesorji zagrebške univerze: mineralog dr. Tučan, in medicinski kemik dr. Fran Bubanovič s svojim asistentom Josipom MikžiOem, da preizkusijo na licu mesta radioaktivnost tega kopališča. .
Navedeni so napravili nekoliko komparativnih merjenj na Ovirievern radio-skopu in so konstatirali sledeče:
1. da je pesek, vzet iz vrelca, radioaktiven in to primerjan z uranovo rud-inino iz Joachima na Češkem, prilično jednako, kakor le-ta rudnina;
2. sama voda pokazala je znatno večjo radioaktivnost od uranove rudnine.
Iz tega sledi, da se more sigurno trditi, da je termalna voda kopališča v Laškem jedna od najradioaktivnejšili v naši državi. Daljne preizkušnje in primerjanja glede radioaktivnosti te vode z radioaktivnimi termami svetovnega glasu se bodo izvršile v univerzitetnem institutu medicinske fakultete v Zagrebu. — Dr. Fran Bubanovič, k r., predstojnik medicinskega kemičnega zavoda v Zagrebu.
To znamenito konstatacijo so zgoraj navedeni gospodje takoj sporočili g. dr. Katačiču, šefu zdravstvenega oddelka v Ljubljani.
Slutilo se je že davno,* da mora termalna voda toplic v Laškem imeti čudovito lastnost, ki upliva na ozdravljenje različnih bolezni. Tako so pisali pred mnogimi desetletji prof, Henrik Noe in dr. medic. Maks vitez pl. Schon-Perlashof, prof. dunajske univerze, da vsebuje voda nedognano elektriko, ki u-činkuje na zdravljenje. Imenovana znanstvenika sta že tedaj slutila posebno svojslvo vode, ki si ga nista znala razlagati, kajti radij je bil spoznan šele pred 35 leti.
M. Kovači
Snovi za nagovore.
(Dalje.)
Dne (5. julija 1435 je bil sežgan v Kostnici (Konstanz ob Bodenskem jezeru) Jan Hus z Hnsinca (rojen po 1364). Dobovško posvečenje je sprejel 1400 in postal 1402 prvi pridigar v betlehemski kapeli v Pragi. Po svojih naukih je uravnal tudi svoje življenje. V naeijonalnem boju, vodenem v njegovih časih na praškem vseučilišču, je njegov uspeh »kut-noherski dekret« — 18.1. 1403), s katerim je bila Čehom zagotovljena premoč na univerzi. Na tej jo postal Hus prvi rektor. Ker pa je .javno učil nekatere nauke angleškega reformatorja Wiklefn, ki jih j., papež zavrgel, jo prišel v opreko s škofom praškim in to še tem bolj, ko jo nastopil proti prodajanju odpustkov. Umaknil so m rudi tega iz Prage, a. povabljen na cerkveni zbor v Kostnico, je bil kljub pismeni izjavi, ki mu je zagotavljala prost odhod, vržen -v ječo ter jo našel smrt na, grmadi. (Primerjaj tudi snov o Janu Žižku!) — Vir; Jan No vtik-Arne Novak: Prelil©dne dejiny liferatu-
ry češke, str. 41 sni.)
Noč od 23. n a 24, S. 1572
Kopališki zdravniki so opazovali čudovito uspehe, zlasti pri ženskih boleznih, katerih si niso vedeli prav tolmačiti, ker dosedaj še ni bila termalna voda v toplivah v Laškem znanstveno preiskana glede radioaktivnosti. Navedeni znanstveniki zagrebške fakultete so. to dejstvo 7, velikim zanimanjem preizkusili in dasi so bili vsi preje glede radioaktivnosti termalne vode v Laškem zelo skeptični, so bili po napravljenih eksperimentih silno iznenadeni.
Brezdvomno postanejo že od nekdaj slavne termalne toplice v Laškem kopališče svetovnega gla.su, kar je vsekakor velikega pomena za našo ožjo domovino.
Mariborske vesti.
..iaiibor, 2. aprila 1924. m P. n. trafikante prosimo, da nam vrnejo neprodane številke »Tabora« najkasneje do 10. vsacega meseca. Uprava »Tabora«.
• m Brankov jubilej v Mariboru. Opozarjamo, da je spored sobotne proslave lOOlctnice rojstva Branka Radičeviča objavljen tudi z rdečimi lepaki. Kakor izvemo, vlada za prireditev veliko zanimanje, tembolj, kor obsega dva dela. — Prvi del tvori — kakor znano — koncert Sokolskega orkestra s predavanjem g. B. Borka o Branku Radičeviču in z recitacijami njegovih pesmi. Drugi del pa je posvečen plesu in prijetni družabni zabavi, Vstopnna je tako nizka, da obisk te prireditve ne zahteva posebnih denarnih žrtev. Proslava Branka Radičeviča bodi ena izmed redkih prireditev v Mariboru, ki so res jugoslovanske: Srbi, Hrvati in Slovenci so v lepi družabni harmoniji »na okupu«. Naj bi zlasti Sokolstvo razvilo kar najživahnejšo agitacijo za obisk, čigar čisti dobiček gre v sokolske namene.
m Akademija dobrovoljeev in Jugo-slovanske-češkosiovaške Lige. Na včerajšnji seji Jugoslov.-čsl. Lige, ki so se je udeležili tudi zastopniki kluba Dobrovoljcev, je bilo soglasno n z odobravanjem sklenjeno, da Jugoslov.-eeškoslov. Liga združi nameravanidružabni večer s predavanji z že napovedano akademijo dobrovoljeev. Tako se bo vršila v soboto
12.	aprila v veliki dvorani Narodnega doma akademija Jugosl.-čsl. Lige in kluba dobrovoljeev s sledečm programom: 1. Jenko, overtura »Kosovo«. Izvaja vojaška godba, dirigira g. kapelnik Herzog. 2. Pozdrav gostov, govori gosp. dr. Pvko. 3. Dve pevski točki iz Ljubljanskega programa »Glasbene Matice«. 4. Bitka pri Verdunu, predava generalni konzul EČsl. g. dr. O. Bcueš, s 35 skiop-tičnimi slikami. — 3. Čajkovski, Andan-te cantabile (vojaška godba). 6. Jugoslovansko in češkoslovaško dobrovol jsko gibanje, predava g. Fedor Šlajmer. 7. Dvorak, Slovanska reproducija (vojaška godba). Po akademiji se vrši družabni večer na čast g. gen. konzulu dr. Benešu, pri pogrnjenih mizah z befetom. Vstopnina bo iza.šala: sedeži — spredaj 20 Din., zadej 15 Dn., Pa. galeriji 10 Nin. Stojišča 5 Dn. (dijaki 2 Din).
imenujemo
šentjernejsko noč.
Ena najsramotnejših točk v zgodovini človeštva je 'brezdvomno ta noč. Še pod-lejši se nam zdi ta dogodek, ako si ogledamo prave vzroke te krvave morije; ti so namreč brezmejna vladeželjnost kra-ljice-matere Katarine Medičejske, na-zvane »francoska furija«, in nestrpno sovraštvo katoliške stranke v Franciji do drugovercev - hugenotov (francoski protestanti).
Oglejmo si nekoliko predzgodovino in potek tega krvavega pokoljn:
16 stoletje .ie prineslo reformacijo; bilo je to prvo resno znamenje, da se hoče človeški duh rešiti suženjskih spon, v katere ga je ukovala srednjeveška cerkev. Ta pokret je našel tudi v Franciji krepak odmev, posebno med izobraženim s'oji, na jugu in zapadu Francije. V Italiji in Španiji jo uničila reformacijo inkvizicja; v Franciji pa to ni šlo in prišlo je radi tega med pristaši reformacije Izv. hugenoti in med katoličani do meščanske vojne, ki jo trajala 30 let. Borba, jo bila sila besna in brezobzirna j n eden tak krvavi profil iz te bor-be nuni pednju Scntjerne.iska nqč.
Po osmih letih borbe sta se obe stranki za nekaj času pomirili; frajMPh
m Tržni prostor prestavite na novi del Glavnega trga! Prejeli smo: Kolikokrat se je že opozarjalo na nedosfaitke na trgu a vsakokrat zaman; zgodilo' se še ni nobeno imena vredno izboljšanje. Pa je tudi nemogoče, dokler ostane tržni prostor tam,kjer je danes; tam je najnižji del Glavnega trga, ob deževnih dneh se zbira tam vsa voda in ostanejo luže, ko je solnce že davno posušilo višje ležeče dele; snažiti tal ni mogoče, ker se upira grobo kamenje vsaki metli; po vrhu gre pa tam črez še velik promet, tako da tržni prostor ovira promet ali pa promet preganja kupce itn prodajalce in jih ob vojaških paradah docela prežene. Za koliko prirnenneji bi bil vzhodni, zvišeni del Glavnega trga! Da se snažiti, suh je in ne ovira prometa, saj je bil že od vsega začetka v ta namen tako zidan. Zato se pa naj tudi izroči prvotnemu in pravemu namenu, le vozovi naj ostanejo tam, kjer so zdaij; gotovo bo tudi celotna slika našega trga lepša.	Dr. S—k.
m Nezgoda. Delavec Ivan Vrus je na poti, ki vodi od Rušilce ceste na brv, tako nesrečno padel, da je ves krvav obležal. Na rešilni postaji so mu nudili prvo pomoč.
m Samomor. Dne 1. aprila ob 19.20 uri je bilo javljeno policiji, da leži na tiru 16 na glavnem kolodvoru pred skladiščem Scherbaum mrtvo človeško truplo, ki mu je vlak odrezal glavo. Komisija, ki je prišla na lice mesta, je ugotovila, da gre za samomor. Dognalo se je, da je nesrečnik neki Emerik Bloš, rojen leta 1869 v Te-mešvaru in tja pristojen. Prepeljali so ga v mrtvašnico.
m V Dravi se je ohladila. Neka Marijana M. je prišla z možem v neko mariborsko gostilno, kjer sc je tako napila, da se je začela prepirati s svojim možem in ga je grdo opraskala. Nato je tekla proti Dravi in skočila v vodo. Mož, ki je tekel za njo, jo je rešil.
m Aprilske -šale sta menda hotela uganjati neki A. B. im S. N., ki sta dne 1. aprila t. I. ob 20. uri zvečer bila aretirana na zahtevo neke gospe, ki sta jo ustavila in jo nadlegovala z besedami in objemi. Ker take aprilske šale v naši državi niso dovoljene, se bota moralla spokoriti.
m Tujci v Mariboru. V noči o®> 1. na 2. aprila je bilo prijavljenih v mariborskih hotelih in prenočiščih 68 jujcev, od teh v hotelu »Meram« 24, v »Privat-liotelu« 4, v hotelu »Pri zamorcu« 10, pri »Črnem orlu« 10, pri Halbwid?u 4, v »Kosovem« 4. pri Zokalyju 4, pri Wochu 3, »Pri grozdu« 2, pri »Zlatem konju« 2 in pri »Jelenu« 1.
m Znanstveni večer »Zdravniškega društva« v Mariboru v četrtek 3. aprila 1924 odpade vsled pomanjkanja materi-jala.
m Dar Dijaški kuhinji Gospod 'dr. Karel K o d e r m a n, odvetnik v Mariboru, je podaril Dijaški kuhinji v Mariboru Din. 100.— v spomin t g. Adolfa Bursika, čev Ijarja »Narodne stranke«. Prisrčna hvala!
m Katera dobra obitelj bi dajala 2 revnima dijakoma, enemu tri krat na teden kosilo in drugemu dva krat na teden ve čerjo? Ponudbe na upravo »Tabora«.
m E0%-ni invalid, žc več mesecev radi susice brez zaslužka, s petero malimi otroci, ki so skoro nagi in morajo brez
ski kralj Karl IX., ki .je medtem dora-stel, se jo resno trudil, da sprijazni obe stranki, in je hotel odslej voditi državno politiko v francoskem nacijonalnemJ duhu. V svoji strpnosti je šel tako daleč, da jo vzel za svojega prvega svetovalca voditelja hugenotov Cašparja Coligny ja. To je rodilo strasten odpor pri njegovi materi Katarini, (ker je bila ona doslej regentinja), pa tudi pri katoliški stranki. Dogovorjena .ie bila zarota proti Coligny-ju, toda strel ga jo samo ranil. Sedaj se je porodila v srcu Katarine in voditeljev katoliške stranke peklenska misel, pomoriti vse hugenote.
I rilika jo bila zato ugodna. Ravno takrat se je namreč obhajala v Parizu poroka hugenotskega princa Henrika Na-\arskega s kraljevo sestro Margareto. Naravno, da je povabil Henrik vse polno svojih^ prijateljev hugenotov, ki so prišli. nič hudega sluteč, iz vse Francijo, Vsa besna, da se atentat na Colignyja ni posrečil, je šla sedaj Katarina z voditelji katoliške stranke na dvor h kralju; za svoj načrt so morali namreč imeti dovoljenje od kralja. V to svrho so Se PO-služili laži. Prepričevali so namreč kralja, da je njegov prestol v nevarnosti iu da nameravajo hugenoti početi novo
hrane v šoto, prosi usmiljena srca za podporo. Naslov v našem uredništvu. Darila sprejema tudi uredništvo »Tabora«.
m »Mariborski delavec« I. in M. letnik kupi uredništvo »Tabora«. Ponudbe z navedbo cene na uredništvo.
•
m Vrtnarski posestniki sc opozorijo na gnojenje z umetnim gnojem, posebno ker se hlevni gnoj pravilno konzerviran ne dobi, radi česar je isti ubog na dušiku. Pri tt. Anton T o ne j c, Aleksandrova 35 v Mariboru se dobiva umetni gnoj za vse vrste zelenjave, tudi v najmanjših količinah.
Marodu® gledališke.
REPERTOIREs
Sreda, 2. aprila: Zaprto.
Četrtek, 3. aprila: »Traviata«. Izv. Go« stovanje ge. Debickc, članice dunajske državne opere.
Petek, 4. aprila: »La Bohcmc«. Izven. Gostovanje ge. Dcbicke, članice dunajske državne opere.
Sobota, 5. aprila:	»Umetniška	kri«,
Zadnjič v sezoni.
Nedelja, 6. aprila: »Divji lovec«. Ab. C Premijera,
Dvorna operna pevka ga. Debicka v
Mariboru. Upravi Narodnega gledališča sc je posrečilo pridobiti za dvovečerno gostovanje svetovmoznano operno 'pevko go. Hedvigo de Debieko, članico dunajske državne opere. In sicer gostuje ga. Dobička v četrtek 3. aprila kot Violetta v! »Traviati«. Ga. Dobička je gostovala kot Violetta tudi sedaj v; Ljubljani, kjer je pisala kritika med drugim: Ga. Dobička kot Violetta v »Traviati« je dosegla naj-večj iuspeh in vroče priznanje .vse mno-gobrojne publike. Njen krasno izšolani glas, siguren v vseh legali, zmagovit v višinah in zlasti prijeten v sredini, njena elegantna igra in simpatična zunanjost so se uveljavili v »Traviati« vseskozi.« V petek 4. aprila pa nastopi odlična umet nica v »La Bohcmc« vi vfogi Mimi Ker vlada za oboje gostovanje (veliko zanimanje, svetujemo, da se vstopnice nabavijo v predprodaji pri dnevni Magajni (telefon št. 382).
milo
147
se Izdeluje Iz najboljših slro-vin, zato perilu ne škoduje ter vsled svoje učinkovitosti prihrani mnogo truda In denarja.
meščansko vojno. Po dolgom preprič vanju in hudem1 pritisku je mladi kra izustil usodepoln© besede: »Naj umi Coligny in vsi hugenoti, da nihče ne < stane več živ, ki bi mi lahko to krvav dejanje očital.«
V noei od 23. ua 24. avgusta je dal Katarina v bližnji cerkvi zvoniti — zn; menje, da so ima početi s pokoljen Kraljeva garda in katoliško pariško mi ščanstvo je planilo na speče hugenot in samo v eni noči so pomorili več tise hugenotov. Toda to še ni bilo dovol; krvava strast se .ie razširila po vsej Fra eiji in število žrtev jo doseglo mnog desettmočev. Po svoji strahoti so ta dc godek niti z dalcka ne da primorjati preganjanji kristjanov v rimski cesai ski dobi.
Zanimivo je, kako iso sprejeli1 ta Lt vavl dogodek v Madridu in Rimu, tedn njih glavnih dveh trdnjavah katoličan stva:	v Madridu eo prirejali svečan
procesije, v Rimu pa je zaukazal papr služiti zahvalno službo božjo in dal ob enoirii kovati spominsko svetinje.
Tako jo bilo torej v imenu vere, k oznanja ljubezen do svojega bližnjega pomorienih nar tisoče podolžnih žrtev.
(Dalje sledni,
Sokolstvo.
Zabret: Orlovstvo (Orlovska niča, 11. zv.). Zanimiva, čedna, _ celo simpatična knjiga. Žal, da je pe teorije do prakso Se dalee,
Prim. strani 87.-92. (Orel, narodnost država), in pisavo »Straže«, 'katere vorni urednik je Orel Žebot.
V telovadno-strokovnom) oziru jo
rakteristično, da obsega v knjigi, ki 123 strani, poglavje o telovadbi samo lih 11 strani! Zanimive so tudi iz.p » bilo bi nespametno prikrivati si bcve uspehe« (tj. uspehe »nasprotnikov«), Torej se vendar priznavajo krat uspehi, seveda ne javno v listih, ^ menjenih najširši čitateljski publiki nego le na listu, ki spremlja knjigo nje dopošiljanju in jo priporoča v ].Up# — lu druga: »Žal, da jo radi manjkanja delovnih moči . . . vprav stran (namreč lepotna) orlovskega šc zelo pomanjkljiva. Cela vrsta zlasti manjših odsekovih prireditev, ki bi baš v tem oziru morale največ r1nf so Po programu in po izvajanju v nem (estetičnem)'oziru še zelo nizko velikokrat lepotni čut v sodelujočih gledalcih kazijo, namesto da bi ga ' gale. To je v naši organizaciji vrzel« (Orlovstvo, str. 73.). A da je. mu tako, ni čudno; povod lezi v poman kljivem strokovnem’ znanju. Koliko v temu pripisuje orlovstvo važnosti, se vidi iz str. 56: »Za spretno vodstvo vsake organizacije pa je potrebno dvojno: o-snovno znanje o tehniki vojenja, ki pri vseh. organizacijah približno enako .. Drugo znanje pa je strokovno-vseh nsko, ki ga zahteva vsaka organizacija v snn-^lu svojega namena. Jasno jc, da orlovstvo nima namena dajati tega drugega znanja . . .« Dokler tu ne nastop, izpre-memiba in bo orlovstvo le kopiralo - in to nedostatno, kakor to dela doslej ^ TyrŽev telovadni sestav, tudi v estetičnem oziru ne bo doseglo nobenega o menihe vrednega uspeha, M. Iv
njiž-mestoma od le-daleč.
in1 odgo-
ka-ima oe-izjave: nji
en-
na-
pri napota dela
pa doseči, lepot
iu in
dvi velika . te j-
pa
-c.
o Načelstvo Kola jahačev ima v četrtek svojo redno sejo.
o Mariborsko Sokolsko okrožje je ime Jo dne 30. marca 1924 svojo sejo, na kateri se je določilo — razen notranjih organizatorji ih zadev — da se vrši letos okrožni zlet na Pragerskem dne 22. junija in .okrožni pešizlet naraščaja k Sv. Lenartu v Slov. gor. dne 15. junija. Voljeni so bili br. Mačus Franjo, Maribor, za načelnika: Planer, Studenci, za podli aoel n ika; Dekleva Janko, Maribor, za vodnika moškega naraščaja 1 n dcce; Hren Zmagoslav. Maribor, za nadzornika; s. Leskovar Vida, Maribor, za načelnico: Rolkarjeva, Studenc?, za podna-čelnico; s. Peric Adela, Maribor, za vodnico žen. naraščaja in dece.
Orjuna.
Orjuna Studenci. Uradno ure tajništva vsak pon d el jok in vsako sredo od 7.—8. ure zvečer v čitalnici Narodni dom. Sprejema se isto tam tudi članarino za letošnje leto. — Zdravo! Tajnik.
Film.
I. Mariborski bioskop bo predvajal sedaj dva velika Mia Mara filma. Prvi »Si-ibilini možje« se kaže od četrtka dne 3. pa do vključno nedeljo 6. aprila. »Sibilini možje« je najboljši film te vrste in z Lio Maro v glavni vlogi. Ta film. prekrasna drama v 5. dolgih dejanjih, jc vzeta iz vsakdanjega življenja ter igra v najboljših društvenih krogih. Dne 7. aprila pa začne »Ljubica grofa Varcnne«, istotako prekrasna drama v 6. dejanjih z ljubljenko Lio Maro v glavni vlogi.
Gospodarstvo.
Kmetijstvo.
Kmetijska opravila v aprilu.
Ra/.na. Bučelttnv jc treba hrane poklapati. Ko sc drevje beli (v cvetju), sc beli platno: tudi staremu platnu madeže od-^"'•ameš, če izpostavljaš ven kakor novo
platno. Brezja za metle je treba, narezati, dokler ne požene zelenja. Pripravi voasi zdrave pomladne jedi; krešo, bo-bovnvk, motovilec, mlad hmelj.
Drevje. Dopolni dela suščeva. čas je cepiti, dokler se popki ne odpro. Kadar so že odprti, m cepi za lutoad. Presadi iz kleti cepljena drevesa. Po saditvi ne žabi zaliti. Na požlahtnjenih divjakih sc pod cepičem! odkrhavajo poganjki. Na enoletnih	požlahtn jene ih se puščajo
stranski poganjki, da se razvidi jo do četrtega peresa, nad tem se odščipavajo. Preganjajo se gosenice. Zemlja se rahlja in plevo.
Trta ®e mah da; lahko se še sadi. Cepljene korenjake vlagaj v trtnice. Vzgojne trte lahiko še sadiš. Poganjke, ki izpod cepiča rijejo, odstranjuj. Slabotnim' trtam' pognoji.
Vrt. Okrajna zelnika se obreže. Seje se srednji in pozni grah, vse vrste zelja, koleraba kasne vrste, poletna endivija, zimski ohrovt, rudeča pesa. Če hočeš špinačo imeti vedno, sejaj jo vsaki teden. Špargeljni se zdaj devljejo na vrte (v loncih že poprej). Kumare in buče pripravi h kaljenju, v ta namen jih sejaj v lončke v prst ali v žaganje po 3—4 zrna, potem postavi na gorak prostor; v maju se na prosto presade. Na gredicah vzgojene sadike se presade. V toni času trobi, rahljaj, smukaj.
Cvetlice. Vrtnice odkrij, obreži. Presadi na prosto klinčke (nageljne). Nase-jaj trdnih enoletnih cvetlic; nežnejše v gorko gredo, če presajanja ne preneso. Sicer jih sejaj kasneje. Pomladne gredice se napolnijo z prejšnjo jesen' vzgojenimi, mačeho, potočnico itd. Poleg sušče-vih cvetlic so sedaj v cvetju tulipani, narcisi, liiaclnti, vijolice, zaspaučki (geu-tiana), perunike, primule. Zadnji čas za sejanje gloksinij, begonij. Zaliva se zjutraj.
Na polju. Pripravi njive za proso, koruzo, fižol. Koruza uspeva na vsaki zemlji, da je le toplo; po žitu se ji pognoji. Lucerna in esparzeta se seje, lahko tudi že koruza. Zgodnji oves se z brano prevleče. Ozimna žita je dobro enkrat opleti. Krompir ob lepem vremenu prvič o-koplji. Oplevi prvič korenje in kolerabo. Zelje presadi v zelenike.
•
Agrarna vprašanja v Sloveniji.
(Spisal dr. Fran’ Spiller-Muys, agrarni komisar. V Ljubljani. 1924 Samozaložba).
Brošura, ki jo je spisal o tem predmetu naš odlični strokovnjak, ho gotovo v znatni meri vzbudila zanimanje pri vseli naših , prizadetih krogih, zlasti pa ga mora vzbuditi pri našem kmetu, bi sc ga ta vprašanja najbolj tičejo. V njej ho našel v lahko dostopni obliki povedano vse, kar mu je najvažnejšega treba vedeti o agrarnih vprašanjih.
Sestavki so pisani zelo pregledno, knjiga pa je razdeljena v dva glavna oddelka: Agrarnopravna in agrarnopo-litična vprašanja ter Agrarne operacije.
V prvem delu pisatelj v »Uvodu« na-znači čitatelju glavni namen knjige, potem pa mu v poglavjih: Najvažnejša agrarnopolitična vprašanja, Agrarno-zgodovinske črtice, Razkroj starih zemljiških zajednic na moderni zadružni podlagi. Narobe razdolbe in zložbe (komasacije, Servitetne skupnosti in Uredbe in izboljšanje pašnikov in planin pre-doči postanek, razvoj in današnje stanje vseh teh perečih in za naše kmetijstvo zelo važnih vprašanj. Vsa ta poglavja so obdelana izčrpno, v kolikor dopušča obseg, in' s taiko spretnostjo, da mora poslati vsa «uov jasna tudi takemu bralcu, .ki se doslej ni podrobneje pečal ž njo. Vsa »Stara pravda« postane človeku jasna; fti mu več samo zveneča fraza, temveč izrazit pojem, poln tehtne vsebine.
V drugem dolu pojasnjuje pisatelj z enako nazornostjo Agrarne operacije. — Tudi tu začno z zgodovino in objasni postanek in zakonito podstavo, poteml sedanjo organizacijo oblastev za agrarne operacije, nadalje pa posle agrarnih o-poraci j.
Knjigo krasi več lepih’ slik, ki prav uspešno pouazorujejo besedilo.
G. pisatelju smo lahko hvaležni za njegov trud. Kajti vsako vprašanje pridobi na svoji nujnosti in so začne bližati na založnih policah, bi s tem po-prizadeti poznajo in se zavedajo njegove nujnosti,, Ta	US* pričujoča
knjižica. Zato pa želimo, da bi ga tudi res dosegla. Vsakemu kmetu bo v korist, če si knjigo omisli in se temeljito in pazljivo seznani z njeno vsebino. Cena knjige je spričo njene važnosti in dostojne opreme zelo skromna in frač ne bo nikomur delala ovir. — Ako, bi naši kmetje to delo prezrli in ga pustili obležati na založnikih policah, bi s tem pokazali, da se sami zase ne brigajo. Takega spričevala si pa: menda le ne bo nihče dajal. Kmetovalci, sezite torej po delu, 'ki je bilo napisano vam v korist!
Knjiga se naroča v vseh knjigarnah ali direktno pri založniku.	Ž-n.
*
Svinjaki iz betona, opeke ali losa.
Minuli so časi, ko smo gradili takozva-ne »svinjske palače« iz betona ali železa. Prepričali smo se namreč, da v takih stavbah prašiči ne uspevajo tako. kakor bi si želeli, in da je umno vzrejevanje pujskov v njih skoro nmogoče. Ko smo potem skušali priti na sled tem nedo-statkom betonskih svinjakov, smo dognali, da je edinole pomanjkanje luknjičavosti betonskih sten in stropa krivo temu zlu. Znano je, da proizvaja prašič večjo množino tekočih odpadkov, ki deloma izpuhtevajo v svinjakih in se na njegovem stropu zgostijo v kapljice. — Vsledtega neprestano kaplja od stropa in ravnotako so stene vedno mokre. V vlažnem in toplem vzduhu pa se najlaže razvijajo kali raznih bolezni, vsled česar v takih svinjakih zelo pogostoma nastopajo prašičja kuga in razne druge bolezni.
Po teh izkušnjah smo 'se odločili svinjake staviti iz luknjičastega gradiva in skrbeti za njih zadostno prezračevanje. Kot zelo dobro snov za gradnjo svinjakov smatramo žgano opeko. Ta je v ognju dobro utrjena, vsled česar omogoči vodni pavi in ogljenčeveinu dvolkisu, da skozi njo lehko izstopata na plan. Luknjičavost ugotovimo najlažje, če postavimo kos suhe opeke na enem koncu v vodo; čez kratek čas opazimo, da je postala vsa opeka vlažna, kar se je zgodilo Vsledtega, ker je po tankih rovih, desnicah, voda zlezla v njene gorenje dole. — Pri zidanju svinjakov iz opeke uporabimo kot vezivo leliko tudi cement, da postane cela stavba bolj trpežna. Istotako naj bo tudi tlak iz opeke, mora pa imeti zadostno padca, da se scalniea lehko odteka.
Še bolj luknjičast nego opeka, je les. ki se nikdar ne da tako zvezati, da ne bi ostalo dovolj lukenj in špranj, skozi katere vlaga odhaja. Ker so pa taki svinjaki manj trpežni, navadno no kaže postavljati jih iz samega Testi, ampak le deloma, deloma pa iz opeko. To zadnjo uporabljamo za tlakovanje, temelj in spodnji del sten, vse ostalo je pa iz lesti.
Če hočemo na pr. svinjak dozidati k že obstoječemu hlevu ali sploh v zvezi s kakim! drugim gospodarskim poslopjem, nami zadostujejo le tri stene iz opeko; strop in streha se zgradita iz lesa. Streho pokrijemo s strešno lepenko. Toda med streho in stropom moramo pustiti zadosten prostor, ki ga napolnimo s šoto, ječmenovimi plevami ali žaganjem. To jo posebno pri strehah, ki so krite s strešno lepenko, neobhodno potrebno, če hočemo, da nam bo svinjak poloti hladan, pozimi topel in navzlic temu dopuščal prezračevanje. Pri večjih svinjakih sc priporoča zgraditi tudi strop iz opeke, iu sicer s pomočjo železnih vezi.
Dober svinjak ima sledeče tri lastnosti; prvič jo suh, drugič srednjo topel in tretjič sc da dobro prezračevati. Da dosežemo to dobre strani svinjaka, moramo mu prvič postaviti tlak približno 30 cin višje nego so zunanja tla, da se voda no more stekati vanj. Tlak imej zadostno padca in primeren odvodni jarek za gnojnico, ki se naj izlahka steka v zunaj ležečo gnojnično jamo. Drugič je treba pri zidanju svinjaka paziti na primerno notranjo višino. Svinjak ne sme biti višji od 2% do 3 metre, da so lehko ogreje. — Tretjič je pri večjih svinjakih skrbeti za zadosten pristop in odvod zraka. Posebno dobro so sc sponesli taki prezračeval-niki, ki vso jih vzida v zunanjo stene svinjaka. Ti imajo na zunanji strani zidu ©podaj odprtino, skozi katero prihaja svež zrak v notranji prostor, znotraj v primerni višini Pa luknjo, ki odvaja podarjeni ig vlažni zrak na zunaj. Pripo-
ročljivo je tudi pod stropom pustiti nekoliko lukenj za prezračevanje.
Za velike svinjake So se izkazale primerne tudi navpične zračne cevi, vendar morajo biti te zadostno osamljene (izolirane), da se vodna para na tej poti no zgosti in ne pada v kapljah nazaj v svinjak.
Kakor za prezračevanje, tako moramo skrbeti tudi za zadostno razsvetljavo svi n jaka. Zali bog se v temi oziru pri nas veliko greši; pogosto se sliši mnenje kmetovalcev in drugih, da prašič sploh ne potrebuje svetlobe; oziroma v tem-njih .♦vinjakih še bolje uspeva. Proti takim nazohom je treba enkrat za vselej pribiti, da prašič, ravnotako kakor vsa druga živa bitja na Svetu, neobhodno potrebuje svetlobe za. svoj razvoj. Svetloba jo najboljši razkuževalec. Ona deloma obvaruje žival- pred raznimi kužnimi boleznimi, ker solnčni žarki umorijo bakterije, ki jih povzročajo. Svinjak imej torej cimi večja okna. Ta se uporabljajo istočasno za prezračevanje.
Tudi stene med posameznimi koči ne smejo biti neprodirne, da se tudi tu lahko vrši medsebojno izmenjavanje zraka. V >o sv rho so najbolj primerni leseni hlodi ali močne deske, ki jih na koncih piosto vložimo med primerne železne ti averze. Koči morajo biti zadostno prostorni, da se živali v njih lehko pregib-
l.iejo in da porabljeni zatohli zrak ne zaostaja v njih, kajti zrak, ki je prenasi-čon z ogljikovim dvokisom, se težko vdihava. Slednjič je treba še opozoriti, da ne smemo postaviti živali v- novozgraje-nijsvinjak prej, nego se je popolnoma o-sušil, kajti prepogosto se sliši, da so prašiči oboleli v novih svinjakih. Skoro vedno je bi! temu vzrok ta, ker se je živali postavilo v še n e osušen prostor. Redkokdaj pa. jc nova stavba samanasebi kriva tem1 boleznim.
Ta navodila nam je dandanes upoštevati pri gradnji novih svinjakov in prepričani bodimo, da bomo imeli srečo pri prašičereji.
g Preprosto sredstvo, kako se overimo o starosti jajc. Znano je, da se v jajcu prostor na topem' koncu, ki je napolnjen z zrakom, poveča, činr starejše je jajce. Ako se položi jajce v raztopino kuhinjske soli. stremi vedno bolj. da bi plavalo pokončno. Sveža jajca leže vodoravno na dnu posode. Tri do pet dni staro jajce vzdigne topi konec, tako, da napravi njega podolžna os kot 2> stopinj z vodoravnim dnom. Ako je jajce staro osem dni, se poveča kot na 45 stopinj, pri štirinajst dni st.Trem na 60. pri treh tednih na 75. če je jajce staro mesec ali čez, plava na koničastem koncu.
SPI,OSNE DOLŽNOSTI DAVKOPLAČEVALCEV V IT. ČETRTLETJU 1924.
(Opozoritev trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani).
I. Dospelost direktnih davkov. Dnel. maja tl. zapade v plačilo drugi obrok davkov za 1. .1924. Ako davek za 1. 1924 še ni predpisan, je plačati obrok poo višini zadnjega definitivnega predpisa za leto 1924.
V 14 dneh po dospelosti še neporavnani davki se prisilno iztirjajo, za kar se zaračunijo poleg zamudnih obresti še eksekucijske pristojbine, ki znašajo samo za opomin že 4% tirjanega zneska.
II. Posebna pridobnina. Javni raču-nodaji zavezana podjetja so dolžna vsako loto tekom 14 dni po odobritvi računskega zaključka, a najkasneje do 30. junija predložiti napoved za odmero posebna pridobnine.
III. Itcntnine. Denarni zavodi so dolžni odpremiti rentnino od obresti izplačanih ali pripisanih v I. četrtletju 1924 do 14. aprila 1924.
IV. Dohodnina ml službenih prejemkov. Službodajalci, ki pobirajo dohodnino z.odbitkom od stalnih ali izpremen-1 jivili službenih prejemkov, so dolžni tekom I. četrtletja 1924 pobrane zneske odpremiti pristojnemu davčnemu uradu do •14. aprila 1924.
V. Invalidski davek. Denarni zavodi' so dolžni predložiti davčnimi oblastveni) do 30. aprila tl. obračun o invalidskem davku, ki odpade nn izplačane ali pripisane obrcati hranilnih vlog 1. 1923, koli« kor presegajo celoletua 100 Diru
»TABOR« KJTARODNl EIST«f.
iiVi Mavltoru,.dne 3. aprila 1924.
VI.	Davefc na poslovni prom el. Davkoplačevalci, ki so (zavezani voditi knjige opravljenega prometa, so dolžni do 30. aprila 1924 odpremiti s posebno prijavo dave{k za I. četrtletje 1924.
Ostali davkoplačevalci, ki plačujejo clavetk na poslovni! promet pavšalno, to je po višini prometa opravljenega v 1. 1923, «o zavezani plačati sočasno z ostalimi davki tudi drugi obrok davka ria poslovni promet, predpisanega za L 1924. v primeru pa, da ta še ni predpisan, v izmeri predpisanega za 1. 1923.
VIL Dopolnilna prenosna taksa. Drugi obrok za taksno perijodo 1924*1925 odmerjene dopolnilne prenosne takse, kolikor presega letni predpis znesek 500 D, je plačali od dne 1. do vštetega dne 13. aprila tl.
Kdor ne položi predpisane vsote v teni roku, plača poleg redne takse in 6% zamudnih obresti kot kazen še dvakratni sneeek nepoložene takse.
Vlil. Davčni pred pisni izkazi. Davčna oblastva razgrinjajo pred pisne izkaze praviloma prvih 15 dni vsakega četrtletja, v drugem četrtletju tl. torej od 1. do 15. aprila tl.
Rok za vložitev prizivov proti davkom, predpisanim z izkazi, ki se razgrnejo v omenjenem' času, poteče po preteku nadaljnih 15 dni, to je koncem aprila t. L	_	.
■ ;
GLAS O KRIZI SLOVENSKE INDUSTRIJE.	,
».Tugoslovenski Llovd« prinaša v številki z dne 29. marca 1924 zanimiv članek o kritičnem položaju naše industrije. Iz tega članka povzamemo sledeče podrobnosti:
Osvotbojenje je našlo našo slovensko industrijo nepripravljeno; ni imela pregleda čez novi položaj in ne aktivne organizacije, ki bi proučevala in ščitila industrijske interese in dajala industriji enotnih smernic. Edino, kar je v slovenski industriji hvalevrednega, je delo propagando in velesejmov. Posebno težek je položaj lesne industrije ki trgovine, od katere živi četrtina Slovencev. Na tem področju se morajo podvzeti vse potrebne mere, da se odvrne preteča katastrofa. Slovenija je v vsakem, tudi' strategičnem oziru najbolj eksponiran del naše države, dočim) je po svojem na predkn najbolj samostojna in narodna.
Pa tudi tu se ni mogel vsak otresti starih predsodkov, še vedno Sotla in Kolpa delita Slovenijo od ostalih delov domovine kot kak kitajski zid. Vzrok je ozkosrčnost na eni dn politična nezrelost ha drugi strani. Vsakdo obtožuje postopanje države, pozabljajoč, da smo od oktobra 1918 država mi sami.
Na vidiku sta zdaj dve nevarnosti. V Beogradu se te dni vrše pogajanja o trgovinski pogodbi med nami im Italijo. Tu se bo odločila usoda naše samostojnosti na najvažnejšem gospodarskem polju. Ako jo ohranimo, bo dobro, če ne, tedaj na« more rešiti samo močna in solidarna na rodna organizacija našega razumništva ih kapitala spomoočjo pravilne državne politike, ker se gospodarske pogodbe morejo sklepati samo med enako močnimi organizacijami. Druga nevarnost je razmah tujega kapitala, ki je pod zvočnimi narodnimi etiketami okupiral naša boljša podjetja.
Posledice, ki nam spričo takih razmer pretijo, vidimo, ec pogledamo na 'docela zasužnjene najbogatejšo kraje naše države, kjer naši ljudje, naši državljani stradajo in padajo na milost in nemilost neprijatolja in države. Mesto da smo gospodarsko in' nacijorialno o fernizivni, se zadovoljujemo z neko defenzivo, ki niti za to nimamo pravega orožja. Najti ga moremo samo v organizaciji in s pomočjo organizacije lahko pričnemo takoj tudi z ofenzivo. Če bi takoj po osvobojen ju začeli delati v toni smislu, bi bil naš položaj danes drugačen.	j	,	..
Žalostno je dejstvo, da se narodna industrija s svojo iizvariredifo kapaciteto mora od Teta do leta boriti in trošiti e-1 nergije, da dobi par stotisloč kubičnih metrov domačega lesa, dočimi tujci razpolagajo z milijoni kubičnih metrov dragocenih gumarskih produktov v bb-• gatijh' naših južnih pdlitijinfih. % drns
gib industrijah ni nič boljše, fe južnih krajev se na primer izvozi v tujino tisoče vagonov volne, mi pa kupujemo za drag denar naše lastno sukno. Isto je s kožami itd.
Te neznosne prilike in razmere naj nam' ne bodo samo memento, ampak bodrilo, da prenehamo s takim pogubnim razumevanjem! in delovanjem. Združimo se, organizirajmo se, osvobodimo se vsak od nas individualno in v skupnosti pričnemo z novim delom. ••
REDNI OBČNI ZBOR ZVEZE RUDARSKIH PODJETNIKOV V KRALJ. SHS
V Beogradu se je vršil 23. marca redni občni zbor Zveze rudarskih podjetnikov kraljevine SHS. Skupščini so prisostvovali zastopniki vseh pokrajin naše države, med njimi tudi zastopnik trboveljske prerrtogokopne družbe g. Marko Bauer. Predsednik udruženja je ob 10.45 otvoril sejo s pozdravnim nagovorom' ter je dal besedo tajniku Zveze g. Živojlnu Zlatanoviču, da obvesti člaue o delu zveze v prošlem letu. G. Zlatanovič se je dotaknil najprej financijskega vprašanja, od katerega je odvisen na-daljni obstoj zveze in je naglašal važnost potrebe rednega plačevanja vlog od strani članov. Ustanovitelji in vsi dosedanji odbori so imeli vedno pred očmi, da postane zveza skupnost vseh rudarskih podjetij v celi državi. Letos ima zveza zaianamovati lep uspeh, katerega krona je manifestacija skupnosti rudarskih podjetnikov v kraljevini SHS. V na/daljnem poročilu se je bavil tajnik s tremi vprašanji, ki so bila predmet študija odbora, (kakor tudi ostalih članov zveze in' sicer: 1. projekt rudarskega zakona, 2. bratske skladovnice, 3. projekt Balkona o neposrednih davkih. Na mnogih sejah, pri katerih so bili navzoči zastopniki vseh naših pokrajin in pod predsedstvom dr. Dim. Antule je bil izdelan projekt rudarskega zakona. Sprejeta eo bila vsa važna vprašanja, ki so potrebna, v interesu napredka rudarstva in ki so bila predložena, tako da bomO imeli v najkrajšem' času nov, moderen skupni rudarski zakon. Nov projekt zakona o neposrednih davkih bo pa ostal najbrž samo projekt, • ker je bil izdelan v kabinetu ministrstva financ brez sodelovanja zastopnikov rudarstva Pač pa je bil v tem oziru sprejet od ministrstva financ memorandum, ki ga je izdelal naš strokovnjak g. dr. Letlči z obljubo, da se bo pri izdelavi definitivnega zakona o 'neposrednih davkih oziralo na željo rudarskih podjetnikov. Člani odbora so tudi sodelovali pri vprašanju o bratskih skladovnicah. Tzdelan je bil pravilnik, ki izraža načelo, da morajo biti vsi naši delavci članii bratskih skladovnic in da mi z uredbami nimamo nikake zveze. Čeprav to ni popolnoma v našem duhu, vendar je dosežen uspeh in lahko simo zadovoljni.
Skupščina je sprejela poročilo bres pripombe na znanje in izrekla svoje zadovoljstvo z delom odbora v 1. 1923. Izvoljen je bil stari odbor. Za zastopnika za Slovenijo je bil izvoljen g. Skulec.
g Novosadska blagovna borza dne 29. marca. Pšenica baška 322-5— 327.5, turšČi-ea baška 240, sremska 246—250, moka Os« 500—505, »2« 455, »6« 310—325.
gDržavni tečaji tujih valut za april:
napoleondor 378, »lata turška lira 314, fnnt šterling 345, dolar 80, 100 franc, fran kov 420, 100 švic. frankov 1390, 100 grških drahem 140, 100 lir 344,10O ČK 235, 100 aJv 0.11, 100 lejev 45, 100 levov 60, 100 španskih peset 1010, 100 holandskih forintov 3000, 100 danskih kron 1255, 100 a'K 0.113, 100 belg. frankov 340, 100 poljskih mark 0,000125 Din.
g Stanje Narodne banke SHS je bilo 22. trn. (v milijonih dim.): aktiva: kov. podlaga 449.9 (+ 7.4 napram 15. marca), posojila 1414.6 (—6.4), državni dolg 2961.6 vrednost državnih' domen 2138.3, saldo drž. računov 102.8, račun zač. razmene 391.4, račun za odkup kr. novo, 1208.2. — Pasiva: vplačani del glavnice 22.6, rez. fotfd 5.3, noVčafticč v obtoku 5577” (- 64.5), 5?$. fcač. ra£®iene 391,4, drž, tor jat*
*t
ve po raznih računih 93.9 (+ 41.14); raz-j štaplerja«. Ali ker to ni pomagalo j* ne obveznosti 386.9 (+ 31.4), drž. terjatve, Holandija ukinila 1783 diplomatske za založene domene 2138.3, nadavek za; odnosa je z Benečani, ker ti niso hoteli
plačati tujih računov, Zacte.va je posta-
‘nakup zlata za glavnico in fon do 51.3. — Skupno 8967.
g Na zagrebški borzi je znašal celokupni promet v 1. 1923 2892 milijonov D. g Prvi avion gradjen u naš oj državi.
Prejeli smo iz Novega Sada: Dana,s je preuzela vojno-aviaitička komisija na aerodromu u Novom Sadu, posle uspelih letova, prvi avion1 gradjen u zemlji. — Aparat je gradjen u prvoj srpskoj tvor-
jala vedno bolj napeta, dija napovedala 9. jan. .publiki vojne.
dokler mi Holan-1784 beneški re-
To jo ono pravo! Dobijo se še vedno ljudje, kateri Fcllerjevega Elza-fluida še niso poskusili, dasiravno se žq j erez 25 let v vseh deželah uporablja. Ivdor je samo enkrat poskusil njegovo
nici aeroplana »Ikarus« Kovačevič i dru- 7	,	drgnenja	hrbta,
govi u Novem Sadu. Pirom »Ikarus« j ! 1 * a 1	.	'osmetikum	za	usta,
ostnovana je krajem prošle godine sa> v. .in ®ff0yanle slave, bode gotovo isključivo domačim kapitalom; posle vi-J , ..e..'	* „° °.no	Prav°!« Je veliko
še 'nedeljnik pripreamnih radova otpočeo' -	izdatnejši in bolj delu-
je intenzivan posao početkom ove godi-! °! 7a °f rancosko žganje. Prežene ... njn,,.,	 ..v...	1A	nahod, zobobol
važ- ,e,i
ne. Država je do sada naročila 10 aparata i to 4 aviona i 6 hidroaviona. Ove kategorije predstavljaju školske tipove i grade se po plamovima koji. mi posed Ministrstva Vojske i Moornariee. Kako saz najemo društvo namerava da sistematski i postepeno proširi svoje prostori je i radionice i da predje na gradnju borbenih tipova a eventualno k a sni je — i na gradnju samih motora. Kada se uzme u obzir da ova vrsta industrije ima naro-čitog značaja za slučaj rata, gdjo če u-voz ratnog materijala biti otežan, a eventualno i potpuno onemogučen, mula se dolazi do zaključka da svini sredstvi-ma treba težiti za tim, da se što hrže emancipujemo od inostranstva i da o-st varimo moderna sopstvenu avionsku industrija n zemlji. Nadamo se da če me-rodavni faktori savremeno nočiti nost ovog preduzeca i da če, u vidu obilj-nih poručbina, a po moguenosti za više god i na, osigurati mu racioaialan rad i razvitak,
g Zadovoljivo stanje češkoslovaške strojne industrije. Izgloda, da je češkoslovaška strojna industrija definitivno premagala svojo krizo. »Ceps« izve, da so strojne tovarne uprav preobložene z naročili iz notranjosti države in iz inozemstva. Prav posebno so pogosta naročila strojev za obdelovanje lesa, parnih kotlov in parnih turbin, sesalk za rudnike, strojev za opekarne in tovarne sladkorja. Poljedelske stroje so naročile v večjih količinah Francija, Španija, Rusija, Baltiške države in južna Amerika.
□□□□□□□□□ooo □ n nmnnamnnrn
Naročajte
.Jadransko Stražo!*
□OODOODDDncn □ O mnmnmnnnn
in umirava živce. 3 dvoj-nate ali 1 specijalna steklenica s pakova-njem irf poštnino 24 dinarjev; 36 dvoj-natih ali 12 špecijalnih steklenic 214 D in 10% doplatka. Adresa: Lekarnar Eu-
Jfe!,er* Stubica Donja, Elza trg st. 201, Hrvatsko.
Darovi.
Seznam dobrovoijnih prispevkov na za-
cvrTo»VcTv?ni«S,?vne °r5tino u Mar,boru o SVETOM SAVI, 27. januarja 1924: p0 975--™
Din. g. Jo3ip Rosenberg. trgovec; Po 275 — Din g. Habcr, trgovec: Po 369.50 Din. g, Peiar / Milovič, trgovec; Po 200.— Din. g. Božidar 4 osic, carinik, menice „Ve-ne“; Po 175 _ nin_
g. dr. Kukovec, minister 11. r.; Po loO*  Din.
g. lihomir S. Miloševič, carinski po rednik Sne-diter; Po no-- Din. N. N.: Po 100'- Din. g. Milan iošic, carinski posrednik, g. Milivo evič inžinjer, g. Jo.ip Jaklič, carinski posrednik, obi-Jančar hotel Zamorec, družina Benčina, Zmthauer, gg. Ihl & Kuhar, trgovec, gosp. Ctiutav Bcrnhard, trgovec, gospod dr. Bruno Weixl, Sv. Trojica, Eparhijski fond, Plaški, gosp. episkop Uarion Zeremski; Po 75— Din. dr. Li-pold, dr. Kimovec, g. Marini, trgovec, g. Dolček, trgovec, g. dr. Orosel, g. l.egat, trgovec; Po 75 Din. g. Toman, ravnatelj Trgovske banke, g. Rogli«, g. Atanackovič, pukovnik, g dr. Vožnjak, g. Ing. Lenarčič, g. Štnrkelj, gg N N., N. N.; Po 60- Din. g. Heričfco, g. Jakob Pošinger, trgo-voc, g. Vrhunc, trgovec, g. Torad, trgovec, g. Manojlovič, g. Veselinovič, trgovec, g. Atič, notar, g. Konstantin ToSič, carinski revizor, N. N.; Po 50 — Din* g,- Mitrovič, ravnatelj opere, gospu ravnatelj Skušek, g. Pipter, trgovec, g. B. Jagodic, trgovec, g. Miho Vahtar, trgovec; Po 40_
Din. g. Alojz Pipan, carinski revizor, g. Snndč pukovnik; P. 35— Din. g. Red. Stankovič; Po 3°— Din. g Kovač; Po 25.- Din. g. l,an Medenic, caniiski revizor, g, Džamonja, gosp. kap.
Zanimivosti.
Vojska zaradi Jugoslovana.
Tržaški »Piccolo« .je pisal te d rti o tem, kako je v 18. veku prišlo do vojne med Holandijo in republiko Veueeijo zaradi lopovščin grofa Nikolo Zanoviča. Zanovie je bil iz Bokalj in se je bavil z mešetarenjem.' Bil pa je prvi »liohšlap-ler« v današnjem smislu. Zanovič jo po svojih poslih prišel če st o v Venecijo in je nokoč prevaril dva amsterdamska trgovca, da jima hoče dobaviti polno ladjo robe. Ogoljufal ju je za okrog 33.000-holandskih goldinarjev in jih zapravil j (danes okrog milijon dinarjev). Amster-i dam-ska trgovca sta prijela najprej za vrat beneškega poslanika v Holandiji Cavallija, ki jima je izročil našega »hoh-ljp
i -Rf 'P';','
v • V .c. -
Ali ste Se pristopil)
lugosfMski Matici?
Sokolsko društvo v Mariboru naznanja, da se vrši telovadba moške in ženske dece, moškega in ženskega naraščaja članic (dijakinj) po sledečem načrtu:
1 Oddelek; j telovadi v I		od	v telovadnici	vaditelj (ica)
MoSka deca 6-10 let	•orek—četrtek	177,-19	Zrinjski trg ) Dekleva Janko	
MošFa deca 1C-14 let	torek—petek	16—17	, j Dr. Maks Kovačič	
MoSka deca 6-14 Magdal.	četrtek—sobota	15—17	Magdalenska šola | Horvat	
Zenska deca 6-10 let	torek—petek	14-15	Zrinjski trg	Leskovar Vida
Zenska deca 10-14 let	torek—petek	15—16	•	Peric Adcla
Ženska deca 6-14 Magdah	sreda—petek	15-17	Magdalenska šola Krekova uh realka	Lavrenčič Ivan
MoSki naraščaj 14-16 let	torek—četrtek	18*30—20		Cestnik Pero
Moški naraščaj 16-18 let	pondeljek-petek	18-30—20	rt	Dr. Ljudevit Pivko
Moški naraščaj 14-18 Ohr.	torek—Četrtek	20—22	•	Česen Ivan
Zenski naraščaj 14-16 let	sreda—sobota	17.30-18-3°	•	Mačus Franjo
Ženski naraščaj 16-18 let	pondelj.-čctrtek	17-18	•	Kranjc Ljudevit
ženski naraščaj 14-18 Obr.	sreda—sobota	18'30—20	*	Mačus Franjo
Clanlee (dijakinje)	torek—petek	17—18	•	Kranjc Ljudevit
	: v.' &t f		- •- 1	
V Ma'iWbru, cTne' 3."¥pWa R©f.
iTABORV T*NXKODNl LTST«TX
Btraa T.
Henri d’ Aimeras:
Zakonsko življenje nekdaj in sedaj.
(Dalje).
Rimljani so poznali tri' oblike zakonitega zakonskega življenja: usus, eon-firarreatio in coemptlo.
fcakon iz navade (usus) je ena najsta-:*ejših oblik. Ženitev je bila sila preprosta in nagla. Mladi mož si je z dovoljenjem starišev popeljal deklico na dom. £ie sta eno leto živela skupaj in se žena ni oddaljila več ko tri noči, tedaj je postala njegova zakonska žena ali bolje rečeno: njegova lastnina.
Confrarreatio jo pomenil pred višjim duhovnikom sklenjeno poroko. Vršilo se Je pred desetimi pričami in po predpisanem' obredu. Ženin jo tudi moral po-užiti pecivo iz nekih rastlin, ki so vsebovale moko, nakar ,ie pecivo in kozla žrtvoval bogovom.
Coemptio, najbolj znana oblika rimskega zakona, jo bila neke vrste nakup žene oziroma moža* Zakonca sta sr izmenjala izvestno svoto denarja, izgovarjajo predpisane, nerede. Mož je vprašal ženo, ali hoče postati mati njegove rodbine. Ko mn je pritrdila, je vprašala ona njega; ko je bil tak pomenek končan, je bila zakonska zveza sklenjena.
S tako sklenjenimi zakonom je dobila žena pravice hčerke, mož pa je sprejel dolžnosti očeta. Njeno premoženje se je »družilo z moževim, ker je moža priznala za svojega gospodarja.
Zakonsko zvezo med sužnji e o imenovali conturbenium, skupno življenje, in bi veljalo kot zakon. Taka zveza se je med sužnji, ki so bili osvobojeni, smatrala za priležništvo (konkubina!).
Redni zakon so lahko sklepali zgolj Rimljani; sicer je bilo treba posebnega dovoljenja rimskega naroda ah senata, pozneje cesarjev. Stare pos ave n,so dopuščale, da bi si smel Rimljani poročiti odpuščeno sužnjo.; družitve take vrste p.o bilo nečastne in neveljavne. V poznejši dobi pa je bilo samo senatorjem, njih sinovom in vnukom prepovedano, se oženiti z odpuščeno sužnjo, igralko ali igralčevo hčerjo.
Rimjani1 so včasih' zabranjevali zakon celo med prebivalci raznih krajev iste dežele. Otroci, rojeni v zakonu Rimljana s tujko ali Rimljanke s tuj-ieem, so veljali za nezakonske. Njih družabni položaj je bil podoben položaju (sužnjev.	_	...
Glede godnosti za zn k o n sk o življenje je bilo določeno Pri funtih štirinajst let, pri deklicah pa dvanajst. Vendar pa so stariši zaradi večje sigurnosti zaročali že otroke in zaroke slavili s pojedinami. [Avgust je ukinil ta običaj in je progia-fcil neveljavnost zakonske obljube, ki je bila dana dve leti ali več pred nameravano poroko.	.	..	,	,
Za ženitev ali možitev je, bilo treba
'dovoljenja starišev ali varuhov. Na poročni dan 'se je nevesta, ki so jo imenovali' sperata t. j. hrepeneče pričakovana, oblekla v belo obleko, okrašeno s škrlatnim' trakovi in s pasom, čigar vozelj Herkulov vozelj - jc moral zemn razvezati. kar je bila včasih prav težka rec in- se je revež pošteno trudil okoli nevestinega pasu. Obličje ji- je zakrival rdeči zavoj, flamneum, s čemer naj bi so pokazala nevestina skromnost in zabra-nila. nepotrebna, radovednost takih ljudi ki so si .pred tisoč leti prav, tako kakor dandanes radi ogledovali nevestin
^železno sulico, izdrlo iz telesa bikoborca ki je bil ubit v areni, so razdelili nevestine lase na Šest kodrov. S to barbarsko navado so hoteli pokazati, da žena zaupa moževi obrambi in boginji .Tu-'noni Curis, čije znak je bila suhca, Nato feo nevesto ozaljšali s cvetlicami.
Poroka se je vršila v hiši nevestinega očeta ali najbližjega Sorodnika. Zvečer je bila nevesta upeljana v ženinovo
Trije mladeniči so jo spremljali, dva sta jo vodila pod pazduho, tretji pa jo svetil s plamenico. Pred njimi so nosili Pet poročnih bakelj.
Služabniki so nosili preslico, vreteno in volno, da bi spominjali mlado ženo, da so krepostne Rimljanke prebile večino dne pri kolovratu. Dolgolasi deček je nosil v posebni škatli igračke za nerojeno deco.
Svatovsko procesijo je spremljala gruča sorodnikov in prijatelji in otroci so vpili; s ceste zbadljive in včasih prav sirove opazke na račun neveste, ki je zardevala pod svojim) ovojem.
Vhod v ženinovo hišo je bil Iepo.o-zaljšan s cveticami. Preden je nevesta prestopila prag, je morala odgovoriti na vprašanje, kdo da je. Ta odgovor je bil predpisan i-n se jc glasil: Ubi tu Cajus, ego Caja, kjer «i ti, Kaj, tam sem jaz, Kaja; (Cajus in Caja sta bila starorimski vzor zakonskih kreposti).
Nato je nevesta obesila nad vrati svojega novega doma nekaj pramenov volne, ki jih je natrla,s svinjsko ali volčjo mastjo, da bi spodila čarovnike in druge hudobne moči. Prag je bil posvečen Vesti, boginji devištva. Nevesta se ga ni smela dotakniti z nogo: ali ga je prestopila; ali pa jo jc ponesel preko praga kateri izmed mladeničev spremljevalcev.
Posihdob je bila mati rodbine, matrona. V znamenje njene oblasti so ji bili izročeni ključi. Pred njo jo plamtel ogenj, tik njega Pa je stala posoda z vodo — vse znamenja gospodinjskih dolžnosti; da pa bi jo še cnr.vat spomnili, da mora kar največ presti, je ležala Pod njenimi nogami ovčja koža.
Sorodniki in prijatelji obeh zakoncev so se udeležili ženitovanjske pojedine, ki je bila zelo važna' tako v Grkih kakor v Rimljanih. Med gostijo so godci peli prvi epithalam, pesniško vzklikanje bogu Himenu, zaščitniku mladih zakoncev.
•Tedva je zazvenela nežna Ijuhavna pesem1, so nevesto slavnostno upaljali v spalnico. Tu so jo krepostne matrone položile v posteljo, vso posuto 's cvetjem" in okrašeno s podobami bogov ljubezni in zakona.
Pri vratih spalnice so začele mlade žene peti novi epithalam', ki ga podajamo v prostem prevodu:
»O sin Uranije, ki bivaš na gori He-likon, ti, ki nežno deklico spajaš z njenim ljubljencem1, o 'bog hym-ena, Hymen, o Hymen, bog himena!
Ovenčaj si čelo z vohjivim cvetjem, vzaroi1 svojo škrlatno kopreno in pridi k nam1, pridi s snežil obel imi nogami v zlatih sandalih.« — Itd.
Ko jo bil epithalam’ končan z besedami!; »veselita se mladosti in jo posvetita ljubezni« — navadno o polnočni uri — je vrgel ženin pest orehov med otroke, hoteč pokazati, da zdaj opušča vse svoje igračke in stopa na novo živi jensko pot.
Naslednjega dne je bila zopet pojedina. Sorodniki in znanci 80 prinašali mladi ženi darove, ki jih je ona položila na oltar hišnih bogov njenih novih zaščitnikov. Veseli poročni dnevi so se zaključili tako kot so se začeli: z verskim1 obredom', s poklonitvijo bogovom tj. močem1, ki so silnejše in trajnejše od človeka - smrtnika. .
A; V V '(Dalje prih’.)
Iz življenja in sveta.
POSLEDNJE URE ZADNJEGA RUSKEGA CARJA.
Mnogo se je že pisalo o tragičnem koncu zadnjega ruskega carja in njegove obitelji, vendar pa zgodovinarji še vedno zbiralo podatke, ker jo v doseda.i zbranem gradivu marsikaj nejasno. V Parizu je pravkar izšla obsežna knjiga, ki jo je spisal Fodor Nikolajevič Sokolov, kateremu je general Koljčak, takratni vojaški poveljnik v Sibiriji in Uralu, poveril sodno preiskavo carsko tragedije v Jekaterinburgu. Sokolov navaja mnogo avtentičnih podatkov in citira 464 dokumentov, iz katerih so razvidno najstrašnejše podrobnosti o poko-lju v hiši Ipatijeva v Jekaterinburgu. Njegov opis končuje s prizorom v gozdu, kjer so carski rodbini skopali grob in trupla polili s kemikalijami; tako so se maščevali celo nad mrliči. Spis F. Sokolova obsega tudi številne, še neobjavljene fotografije, ki kažejo razne sledove po zločinu, med njimi steno, ki je bila poškropljena s carsko krvjo.
Posebno ginljiv je opis zadnje maše, ki ji je prisostvovala obitelj Romanov in katero je izjemoma dovolil poveljnik boljševiške straže. Opis poteka iz peresa duhovnika Stonojeva. Bilo je dne 14. julija 1918, dva dni prod pokoljoni. Ko 80 duhovnika c^vesU11 *)» si Romanovi
želijo službo božjo, se je podal s. svojimi Svoje noge se .moramo postaviti, dijakonom v hišo Ipatijevih, kjer je biUS bi hotela, da se vzdignejo iz ljud-napravljen primitiven oltar. V tem ipro-,’a samega voditelji na vseh poljih štora se je nahajal car s hčerko Tat ja- kodnega življenja, no in še eno hčerko, ki pa je diihovnikjKdo je torej poklican? To si Ti sam, ni poznal po imenu. V sosednem prosto-jiet. kmetski fant, obrtnik, delavec in! ru se jc nahajala carica -z dvema hčer-j njihova žena, Ti moraš dvigniti roko karna in carjevičem. Prestolonaslednik reči: tu'smo, mi bi si radi pomagali je ležal na zaklopni postelji; bolezen gajprej z večjo izobrazbo. Mi bi radi ži-je tako shujšala, da je bil njegov život.)i s svetom, ga spoznavali in si s tem1 podoben okostju, v obraz pa je bitjbrali sposobnosti v lastnem delu. strašno bled. Njegove plamteče oči so z‘Izgovori so .različni; eden pravi, da veliko pozornostjo sledile vsako duhov-? ne. zna kretati v društvu, da ne zna nikovo kretnjo.	jretuo pisati. Drugi noče iti v ospred-
Gar in hčerka Tatjana sta s tihimi Vse to je prazno govorjenje. SeVe-glascm prepevala cerkvene pesmi in sej dokler je samo eden, ga- duhovščina od časa do časa zatopila v globoko moli-Sbijo. A če nas jo innogo in držimo tev. Ko je hotel duhovnik carju podati jji za enega, eden za vse, nam ne more-križ, da ga poljubi, se je nagi oni a spom-j blizu. Naša duhovščina je proti vsaki nil, da jc navzoč boljševiški častnikibbrazbi. če ni ta po klerikalno prr-Ker pa ta ni imel ničesar proti, je lahko njena. Ali pa hočemo vzgajati sanio-križ ron\al od roke do roke. Prav poseb-njno mislečo ljudi, no ginjen je bil bolni carjevič, ko je; Ali imate v Vašem kraju pravo Ijurf-
pritisnil križ na svoja uvela, brezkrvna lista.
O usmrtitvi je Sokolov navedel izpovedi rdeče straže, ki je izvršila višje povelje. Glasom teli izpovedi se je tragedija zadnjih Romanovih odigrala v noči od 16. na 17. julija 191.8. Kot žrtev so imeli pasti car, carica, vsi njuni, otroci, zdravnuk, ki je bil dodeljen carski rodbini, carjev sluga in neka. ženska, katera je stregla Romanovim. Ob- 4. uri zjutraj so bili vsi predramljeni. Naročili so jim, da naj takoj pridejo v prvo nadstropje. Tam jim je boljševiški poveljnik Jurovski prebral nek dokument, in -se je nato obrnil k carju: Vaše življenje je končano.« Car pa menda ni razumel in je stavil ne.ko vprašanje, ki nanj ni dobil odgovora. Carica in hčerke so se prekrižale. V tem trenutku je .Turov-ski potegnil iz žepa revolver in jo n-strelil carja pred očmi žene in otrok. j.sel rodila lep sad. Kmet in obrtnik
0 izobraževalno organizacijo? Ali lrtia-Ijudsko knjižnico? Ali je skrbi jeuo razširjenje časopisja? Ali Vam pride
la j kdo predavat? Ali pojete, tnmbu-te, uprizarjate igre?
Odgovarja se nam, da to dela gospo-1. t e je tako, je to lepo, a to je premalo, ar ni last celega ljudstva, to je osam-2uo in ne koristi mnogo. Če je Citalni-.le za gospodo in napolgospodo, mi mokrati moramo ustanoviti organiza-je, ki so last ljudstva in katerim bodo dilelji možje iz ljudstva.
Kitko torej osnujemo napredno izo-aževalno organizacijo? Ako si gotov, . se okoli pripravljalnega odbora 3—5 ob more pozneje zbrati vsaj 20—SO anov, sedi ih piši pismo na tajništvo )S v Maribora (Cankarjeva ul. 1), ki
1 poslalo podrobna navodila, kako tro-postopati in videlo se bo kmalu, da bo
Car se je vzgrudil mrtev. Lelski vojaki so nato postreljali še ostale. Caričina postrežnica j-e hotela svojo gospodarico zaščititi 7. neko blazinico; v nji so našli Par svinčenih krogel.
Tako je končal car vseli Rusov s svojo obiteljo.
Prosveta.
KAKO OSNUJEMO NAPREDNO KULTURNO ORGANIZACIJO?
Napredno kulturno društvo spada v vsako vas, ne samo v vsako občino. Podlaga za ustanovitev je podana, ako je za to vnetih par mislečih mož ali žena, ki vidijo okrog sebe pouka in vsestranske duševne pomoči željno ljudstvo. NI treba, da gre za stotine ljudi. Če vidiš, da bi pristopilo 20—30 članov, osnuj pripravljalni odibor 3—5 osob.
Kdo je poklican, da snuje izobraževalna, društva? Mnogi mislijo, da to morejo storiti le advokat, notar ali duhoven. Tako jo bilo nekdaj. A danes smo v demokratični Jugoslaviji. In tudi mi smo demokrati, kar nas pa je pristašev JDS, pa ravno v tem vidimo glavno moč našega programa, da mu naj bo ljudstvo samo nositelj. 'Advokati, profesorji, čast jim, a oni so daleč iu na žalost tudi ni res, da bi bili vedno najboljši.
edsednik, delavci, pomočniki, v-sem! :npaj pa v bratsko pomoč učitelj, že-zuičar, odvetnik, financar,- zdravnik,
, je prava demokratska družba. Če bo-> delali in skupaj držali, bo kinalu masti o čedno drevesce.
Kričali bodo na Vas in delali vse molče težave. Misijon in spovednica, prižeti bodo delovale. A kaj to! Naj lajajo i kriče, ko pa si nič ne storimo iz tega. o se prepričajo, da votlo bobnenje ne da. prenehajo sami od sebe.
Naprej, napredni kmetje, obrtniki, slavci in podeželska inteligenca: 0beri-
krog sebe par mož in žena in osnujte apredno izobraževalno društvo. Tz n.ie-]i se bo pozneje razvilo vse drugo: go-aedarske, sokolske in druge organiza-jo. Naša ljudska visoka šola, to so naša ruŠtva.
□□□□moDDoa □ □ □□□□aagacocEi
Judska knjižnica
Narodni dom, I. nadstr.
osluje ob nedeljah od Va10.—7211. ure in ob četrtkih od 18.—Va^O* ura nladin. oddelek ob sobotah od 18.—19. ure
□ □ □□axoxraxo
gumijeve pete in podplate
Vam »nora Vaš čevljar pribiti na Vaše čevlje, ker s tem si ne samo, da si prihranite denar, si očuvate tudi noge in
obuvalo.	'nft
»TABOR« (»NARODNI LTSTijT
rrmarr.trsrn, airr arapn«« ^
Mala oznani.
Kdor
jo sreSi hrepeni, jo gotovo naj d* v knjigi .BABILONSKA U-GANKA“. Dobi se ▼ vseh knji' jamah.	912
V najem se iščeta 2 pisarni-žha lokal v bližini glavnega kolodvora. (Aleksandrova cesta ali'v bližini) Naslov pove uprava.	704
Kuhinjske' kredence, omarica, 14 postelj, nočne omarice, mize, stoli, moderne omare, pernice in drogo na prodaj. Rotarvlki trg 8 I. nadstropje,
■ 1. levo.	719
Kompletna kuhinska oprema in spalnica, vse novo je radi odpotovanja po ceni na prodaj. Kolodvorska ulica 3/F. na ogled od 9,—11. in od 14 do 16. ure.	717
Popravile čevljev brez izjem, kakor tadi vsa naročila po mori sprejema čevljarska delavnica R. Monjac, Jurčičeva . ni. 9. Cene zaaerne ! Postrežba točna!	70* 10-2
Otročka Jena lakirana postelja 'o ohranjena po ceni na laj. Pondelak, Zimskega 3.	620	2—1
Moderno ligi jensko urejeni brivilden Pr. Novak, ATsksandrcetta 22, se ceaj. občinstva pročeiprvovnrtna postrežba, gostom in abonentom na olago predalniki za lastno bo orodje. Uradnikom inidaradnikom r predplačiloast. 2622 50-39
Prazno solz uporabo kuhinje i3če'očen par brez otrok. Pone pod .Dobro plačilo 649na upravniStvo .Tabora*. 646 3—2
MoSkl trg del pomočnik,
verziran ti v špeceriji kakor manubri, samo prvovrstna moi dobrimi spričevali in rečicami se sprejme takoj ; Habavljalni zadrugi držav uslužbencev v Mariboru, sdstari se naj o-sebao v ckaikih od 15. do 16., v ned) od 9,—10. ure dopoldan '.adružni pisarni Stolna nlio/I. 700 2—2
JAVNA ZAHVALA! j
Čut hvaležnost/ nama narekuje, da se najprisrčneje j zahvaliva gosp. dr. V. Marinu, ki je s svojo zdravniško \ spretnostjo ozdravil najinega sina težke bolezni in ga tem j potom tudi najtopleje priporočava.
V Mariboru, dne 3. aprila 1924.
ri8	Pavel	in Veronika Jerin.
Klobuke, čepice
najnovejše oblike	od	30 D naprej
ter parilo, samovezniee, čevlje, dežne plašče
itd. po najsolidnejših cenah nudi
Jakob Lah, Maribor,
le |
^adansko
^mudite
?:.Wedi
Edino le električni
PRZOVflR
in
POTftPLJflLMIK
patenti p.
HEUREICa
dasta v momentu vreio vročo ali mlačno vodo. Dobivajo se pri lastniku M. Nerat, Slovenska ul. 12 kjer se vidijo tudi vsi apa-rati v funkciji. 20—12 356
-
Trgovina z manufakturnim in tekstilnim blagom
VILIM PICK, MARIBOR
Tei. 334 Aleksandrova cesta 26 Tei. 334
Centrala: Zagreb, Duga utica C
nudja vso blago po zelo znižanih cenah. Velika izbira svilenih robcev po najnižjih cenah.
Na debelo!	208
Obvestilo.	j
Obveščamo vse naše cenjene stranke in odjemalce, da je vodstvo naše glavne zaloge prevzel gosp.
Ambrož. Preatorss,
večletni vodja naše zaloge v Celju.
Ob ednem priporočamo prvovrstno svetlo marčno in špecialni „ležak“ ter temno porter-pivo v sodčkih in steklenicah.
Glavna zaloga Deln. pivovarne Laško v Mariboru 712	upravitelj Arr.b. Preafoni.
V aprila
Arafata Fihls
zamki valček.
J. R. uelovski
ukraski plesi
Camcitas
eksfcni plesi.
Pips nd Pop*
vksatriiarja.
AnltiOolera*
LepaPetrovli
Vstop prost. Zaiotek ob II. uri.
Ha glasovi Pepo Winterhaiter.
. 366
RUMBHMMIBBMEClHnOB BBBBBI
Odvetniška
i s a r n a
se nahaja od 1. aprila naprej v
ALEKSANDROVI CESTI št. 19
 	710	_
■■■KnMBBaKznnmiGBMKanBEMraHMMra'
DBBBBflflBDBflBBBBBBBBBaianBiiraillZIHIBBSaiSBaillBBK!
It. Kravos, Miior
Aleksandrova 13 Telefon 207 SlomSkov trg 6
Uznjate torbice in kovčeke za potovanje v vseh veličinah,
BI kakor tudi spisne in damske torbice, listnice, tobačnice itd-— Nahrbtniki za šolarje, planince itd. Usnjate Qamc3a. Ovratniki, nagobčniki, biči in vrvice za pse, gobe, mečice in ščetke za kočije prati. DeŽifS ponjavo (plahte) za vozove in konje v vseh Velikostih. Razni okovi za konjske opremo v nikelnu, medi, poniklevene ali črno lekevane. gonilni Jermani iz la usnja, kakor tudi šivalni in veznlni jermeni.
Vsa v iermenar., sedlar. In forbarsko stroko S g spadajoča popravila se sprejmejo in po možnosti hitro izvršijo.	715
EMDBBBBBaEHHBBBBBBtBBBBBlIlSCiaHflBailBBflKlHgB
i
Podpirajte slovenske tvrdke!
kaml * v kavarno
ŽIC3ART
od danes narej dnevno KONCERT. Igra riljubljena salonska godba.Cene se ne po-išajo.	716
PEK ILO
Dokazano s, da so najboljše srajce, r narečji izbiri in naj-solidnejtih tnah od Din 60 do 350 smo ▼ novi trgovini
s. Visčiiiivit a Ki.
Maribor, Gopeska ulica 26
= Moda zastopana =
128
Perhavec & Valiak
Tovarna sa Izdelovanje likerjev, desertnih vin In sirupov, d. z o. z----------------------
BBBBBBBBBB MarKOCO* .HBBBBBBBBB
izdelujemo točasnot
CharSreuse r Benediktinec Aiai-klmovec iajeji konjak Vanilija
Orenčak (Želodčni Hfcer) Vermouth Maršala Marsaletta Malinov aok Punč Rum
Naši likerji, dna vina In sirupi so samo pristni, prvovritni izdelki, Iz najflnelših zelišč izdelani In prekašajo vsako tu- In inozemsko konkurenco
ZAHTEVAJTE NAS CENIK 1	684
Pristopajte k SokoisK Matici!
I
r \
Naročam ,. DNEVNIK „TA»OR“
ki i
Priložite poštno poldlnicol, da pošljem naročnino
Izrezi in nal
TO
1)00:1
dne
iastqoio£ni podpis. -
1923/
■ J* M
Manico, Katero naslovi: „TABQR'*f Maribor.
Ceneno češko perje!
En kg sivega opuljenega petja 65 Din, na poli Selo 80 Din, belo 90 Diu, boljše 100 m 120Din, I buh 150 in 180 Din, boljSa vrsta 226 Din. Po- | to proti j sto. Bta
h1 nevšeče vzattje nazaj. Naročila-samo na Beredikt Seeh . sel. Lobez M..38 kod^Rzna, Češkoslovaški. Pošfn e pošiljke gredo iz' Češkoslovaške v Jugoslavijo krog 14 dni. j
piljatve carine prosto proti zavzetju, od 300 Din I naprej, poštnine prosto. Bfago_se tudb zamenja j zsnie nazai. Naročila-s ‘
Izšel je ročni
y merila 1:600:600, priredil ravnate}} afiUJjise* Matija Pirc, ri6al učitelj Slavoj Dimnik, ti*k litografija in založba Mariborske tiskarne d. d. M«, ribor. Zeorijevid Je izvršen v štirih barvah in obsega vse ozemlje, na katerem bivaje Slovenci, ter je namenjen predvsem šolski mladini. Cena zemljevidu v štirih, barvah Din 9’—, isti zemljevid v osmih barvah Di® tO*—-.
Naročuje se pri
Mariborski tiskarni d. d.
Zahtevajte povsod ,TABOR*!
za industrijske in obrtne svrhe oddaja na vagone in na 615	po	najnižjih canah
I Mariborska mestna plinarna.
Zamenja se lepo stanovanje (5 sob, kuhinja, kopalnica in predsoba ter »»tale pritikline) v sredini mesta tik Glavnega trga za vsaj enako valiko v bližini parka, z vsaj nekaj vrta. Ponudbe pod „Zamenau na upravo ,Tabora“.	*
Urška, aP že veš
da je dobil
A. V1CEL, MARIBOR
Glavni trg it 5 etpajlirano tetko posodo znamke ; „Gol»fh* ia laije vrsta, čeSko- j slovaškega proizvoda, pločevi- ' naato m lito posodo, porcelana- . sto, kameninasto in stekleno ro- j bo najholjte vrste. Vse kupuje ; pri njem; zato hiti, da ne za- • 114	mudit.	40—4
KNJIGOVEZNICA
MARIBORSKE TISKARNE D. D.
M JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, 3E
ME
PRIPOROMA CENJENEMU OBČESTVU,*
OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA
VSA V KNJIGOVEŽKO STROKO SPADA-
JOGA DELA.
IZVRŠBA SOUDNA.l
CENE ZMERNE I
Lafttfldk in iztirjala! j; Konzorcij »Tabor«. •— Odruzorai urednik; Rudolf Ozim. £Ti*ia; Mariborska tlfikarau d, d.*