ine
Sprehod po svetu Slaba odločitev
Nerodovitna puščava se bo
spremenila v cvetoč vrt Pospešena stanovanjska graditev v Sežani Novi slovenski pomorščaki Urejevanje trgovin v Postojni Odkup sadja in druga vprašanja kraško brkinskega področja
Modelarski tečaj v Hrpeljah Tečaj za prosvetne delavce Temelji za bodočo umetniško
galerijo Posvetovalnica za krojenje Šport iin šah
3
Izhaja vsak petek. Izdaja Časopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel, 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali S,5 am. dolarja. Bančni račun 602-70-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo.
KOPER — 29. AVGUSTA 1958	POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI	LETO VII. — ŠTEV. 34
f^llMgftKj^..... •
'	s	*	\ \
-	* ^ - \ A i > v v	-	„
f ^ T #1
Predsednik republike Tito in njegova soproga Jovanka med strunjanskimi pionirji
krmin
V	soboto zjutraj je predsednik republike Tito s svojim spremstvom prešel vršički prelaz in obiskal našo sončno Primorsko.
V	Tolmin je prispel okrog" 12. ure ter bil deležen navdušenih ovacij zbrane množice. Pred vhodom v hotel »Krn« sta ga pozdravila predsednik OLO Gorica inž. Karmelo Budih »a in okrajni sekretar ZKS Tine Rcmškar, v imenu tolminske občine pa mu je zaželel dobrodošlico predsednik Ciril Kos. Tovarišici Marija Jereb in Anica Maligoj sta mu v imenu tolminskih žena podarili garnituro idrijskih čipk in šopek cvetja.
Po kosilu se je predsednik Tito odpeljal v Novo Gorico. Lepota Soške doline ga je tako navdušila, da je izrazil svojim spremljevalcem, da bi rad svoj pokoj preživel v teh krajih.
V	Novi Gorici ga je ogromna množica skoraj tri ure čakala, da bi izrazila dobrodošlico visokemu gostu. Pred hotelom »Sabotin« ga je pozdravil predsednik novo-goriške, pionirji pa so ga obsuli s cvetjem. Po bežnem ogledu mesta se je predsednik Tito odpeljal v tovarno pohištva, kjer si je podrobno ogledal vse obrate in se zanimal za organizacijo dela, produkcijo in drugo problematiko podjetja. Okoli 15. ure je visoki gost zapustil Novo Gorico in se odpeljal skozi Vipavsko dolino. Na svoji poti na Brione se je predsednik Tito nekaj časa ustavil tudi v Počitniškem domu Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije v Strunjanu, kjer sta ga v imenu prebivalstva koprskega okraja pozdravila predsednik Albin Dujc in okrajni sekretar ZKS Albert Jakopič.
V	svoji zdravici med kosilom je tovariš Jakopič povabil predsednika Tita, naj ob koncu leta obišče koprski okraj, kjer naj bi prisostvoval enemu najpomembnejših dogodkov, ko bo v tovarni »Tomos« stekla lastna proizvodnja. Predsednik Tito je obljubil, da pride takrat na obisk in prevzame s tekočega traku prvo motorno kolo. Če pa mu bo dopuščal čas, bo že sedaj, med svojim bivanjem na Brionih, prišel v koprski okraj na krajši obisk, ker bi se rad seznanil z gospodarskim razvojem tega področja, zlasti z ribištvom, turizmom, kmetij-
stvom in pomorstvom. Prav tako bi rad obiskal medeonski šahovski turnir ter se seznanil s svetovno šahovsko elito.
Po kratkem počitku se je proti večeru predsednik Tito iz Stru-njana odpeljal na Brione.
Smernice in naloge družbenega plana perspektivnega razvoja gospodarstva občine Divača slonijo na podrobni analizi dosedanjega razvoja vseh gospodarskih in družbenih dejavnosti do leta 1956. Plan za razdobje 1957—1961 je torej realen in zato izvedljiv.
Narodni dohodek na prebivalca je bil leta 1955 le 77 tisoč dinarjev, že v naslednjem letu pa se je povzpel na 97 tisoč, kar je posledica velikih naporov družbe in prebivalcev samih za razvoj proizvajalnih sil. Samo v osnovna sredstva družbenega sektorja gospodarstva je bilo leta 1956 investiranih 324 milijonov dinarjev ali 212% več kot v prejšnjem letu. Res je, da od navedene vsote odpade pretežni del na dva velika objekta t. j. na cesto Senožeče—Koper in razdelilno transformatorsko postajo Divača, vendar tudi ta dva objekta posredno vplivata na nadaljnji razvoj gospodarstva in življenjskega standarda tukajšnjega prebivalstva.
V neposredni preteklosti je bila ustanovljena Mehanična tkalnica v Senožečah, izpopolnjena je bila
ZA IZBOLJŠANJE PRESKRBE S SADJEM IN ZELENJAVO'
DOS@a Bi® GG3©]
0(5

V zadnji številki smo poročali o sestanku aktiva komunistov, zaposlenih v blagovnem prometu, in seznanili naše bralce z vrsto sklepov, ki so jih na svojem posvetovanju sprejeli. Prvi rezultati tega posvetovanja so že vidni in lahko kmalu pričakujemo temeljito izboljšanje preskrbe s sadjem in zelenjavo v obalnem pasu.
Velika sodobna hladilnica v Dekanih se je nedavno ločila od Fructusa in postala samostojno komunalno podjetje. Ukvarjala pa se ne bo samo z opravljanjem uslug za druga podjetja, ampak bo ena izmed njenih dejavnosti tudi trgovina s kmetijskimi pridelki in zalaganje domačega trga s sadjem. in zelenjavo. Ker pa novo ustanovljeno podjetje tega kar čez noč ne zmore, saj nima
V ponedeljek je prispel na uradni obisk v našo deželo predsednik danske vlade in zunanji minister I-Ians Christian Hansen, ki so mu na beograjskem letališču priredili slovesen sprejem. Ob tej priložnosti je visokega gosta pozdravil podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, navzoči pa so bili tudi podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Vladimir Simič, člana. Z IS Moma Markovič in A.vdo Hum ter drugi, naši visoki državni. funkcionarji.
Ministrski predsednik Hansen je imel nato krajši govor. S prisrčnimi besedami se je zahvalit za lep sprejem in izrazil svoje zadovoljstvo, da bo lahko s predsednikom republike Titom in drugimi vašimi, državniki proučil možnosti za utrditev prijateljskih stikov med. obema deželama, v interesu občega miru. v svetu.
Prebivalci Beograda so visokega gosta prisrčno pozdravili, ko se je skozi okrašeno mesto napotil proti. Dedinjam.
niti potrebnih kadrov niti prevoznih sredstev, je poklicalo na pomoč trgovsko podjetje Sadje iz Kranja, ki je eno izmed najbolje organiziranih v Sloveniji.
To podjetje je prevzelo nalogo, da začasno dobavlja našim tržnicam potrebno blago, z namenom, da se izboljša preskrba in obenem tudi znižajo cene. Tako lahko že nekaj dni opazujemo, da se je izbira kvalitetnega sadja v Kopru, Izoli in Piranu zelo povečala in tudi pri cenah smo lahko zabeležili znižanje. Žal pa moramo reči, da ta odločen poseg na trg" ni naletel povsod na potrebno razumevanje. Zlasti se dotoku večje količine sadja in zelenjave upirajo posamezni pavšalisti, ki so bili doslej navajeni delati z visokimi maržami in jim nikakršno znižanje ne gre v račun.
Kaže, da bo najteže prebiti led na piranskem koncu. Tam je namreč opaziti splošno tendenco nabavljanja manj kvalitetnega blaga — industrijskega sadja in pevrtnine, pri katerem so možni večji zaslužki, ustvarjanje umetnega pomanjkanja na trgu in strahovito visoke marže. Samo nekaj primerov, ki to ugotovitev potrjujejo: v Portorožu so prodajali hruške, ki so jih nabavili po 50 dinarjev za kilogram, po 300 din! Povprečna razlika med nabavno in prodajno ceno na piranskem trgu pa se vrti okrog '100%. Razumljivo je torej, da se takšnemu ropanju potrošniki upirajo.
Kranjsko podjetje Sadje je pavšalistom svetovalo in priporočilo 20%) maržo, ki po mnenju strokovnjakov za blagovni promet: popolnoma zadostuje. Toda medtem ko so jo v Kopru v glavnem sprejeli — na tem mestu moramo pohvaliti zlasti Češnjo, ki je prva sprejela te pogoje — se jim to zdi drugod premalo. Menimo, da čeprav ne živimo več v dobi administrativnega določanja prodajnih cen, ne bi bilo napačno, če bi proti takšnemu odnosu, tam kjer se najbolj upirajo, le nastopiti z ostrejšimi (Nadaljevanje na 4. strani)
strojna oprema v Mizarskem podjetju v Senožečah, popravljenih in urejenih je bilo 18 stanovanj. Na novo zgrajenih in popravljenih je bilo do leta 1956 nad 40 komunalnih in drugih objektov.
Dosedanji uspehi, združeni z naravnimi in drugimi pogoji, omogočajo nadaljnji razvoj proizvajalnih sil in nadaljnji dvig življenjskega standarda. Da pa se bo narodni dohodek na enega prebivalca dvignil v letu 1961 nad "141 tisoč dinarjev, bo potrebno dosledno izvajanje nalog in smernic, ki jih nakazuje perspektivni plan.
Če izvzamemo Rudnik črnega premoga v Vremskcm Britofu, ki daje sedaj s 50 zaposlenimi letno 3200 ton prvovrstnega premoga in ki bo do leta 1961 povečal proizvodnjo za okoli 140%, v občini ni drugega industrijskega podjetja. Prometno dejavnost izvajajo izključno J2, kjer se bo družbeni proizvod od 566,5 milijona . leta 1956 povečal leta 1961 na 762 milijonov dinarjev, s čimer bo mogoče zaposliti še 140 oseb. Mimogrede povedano, dajejo J2 nad 30% vseh občinskih dohodkov.
Po socialnem sestavu še vedno prevladuje kmečko prebivalstvo. Šele leta 1961 bo razmerje med kmeti in ostalim prebivalstvom približno 50 :50. Glede na tako
m*
m -m


• r< X- * v
stanje in ker je kmetijska proizvodnja znatno zaostala za ostalimi gospodarskimi panogami, predvideva plan učinkovite ukrepe za povečanje hektarskih donosov ter za dvig živinoreje in sadjarstva. Do leta 1961 naj bi se kmetijska proizvodnja povečala za 56%. K izvedbi te naloge so poklicane kmetijske zadruge, zadružna proizvajalna zveza in vsi kmetovalci, ki bodo v raznovrstnih oblikah kooperacije našli skupno rešitev v prizadevanjih za povečanje proizvodnje. Potrebna bo seveda delna sprememba površinske strukture zemljišč in posevkov, dosledneje bo treba izvajati agrotehnične ukrepe, zlasti pri oranju, gnojenju in škropljenju, uporabljati dobra, preizkušena semena itd. Med vsemi vejami kmetijstva imata najboljše perspektive živinoreja in sadjarstvo. V na namen je predvideno povečanje krmne osnove, izboljšanje • higiene in zdravja živine, uvedba 100 odstotnega umetnega osemenjevanja krav in junic in 100 odstotna zamenjava križancev s sivorjavo pasmo. Z asanacijo sedanjih in s 30 ha novih sadovnjakov je predvideno, da se bo pridelek sadja povečal za 21 odstotkov.
V perspektivnem razdobju bo investiranih v gozdarstvo 55 mi-(Nadaljevanje na 2. strani)
Te dni je prispel v Koper spet naš stari znanec Veli Jože in ponudil delavcem pri gradnji pristanišča svojo dragoceno pomoč. Sicer je šlo tudi brez njega. Da ne bi zaostali z gradbenim programom so se delavci Vodne skupnosti lotili 22 ton težkih betonskih nosilcev kar s preprostim vitlom. Vsak dan so dva spravili na svoje mesto, čeprav je to zahtevalo od njih velike napore
Dobršen del operativne obale bo kmalu dovršen in lahko rečemo, da delo lepo napreduje. Res je, da je do konca novembra samo še tri mesece, kar je glede na obsežnost del precej kratek rok, vendar so graditelji prepričani, da bo do takrat predvideni del pristanišča popolnoma dokončan in da ga bodo lahko izročili svojemu namenu Na sliki, ob strani vidimo Velega Jožeta, kako dviga težke nosilce, spodaj pa, kako so si delavci pomagali brez njega
I	-••'. *"	*	. «O«v".«* ..	"-i-- ■»•■>.-.■- . ' , ">
-:i»t-	J- i! •.,■••• .-■'- ■ • i. -iT
Nov val alžirskih sabotaž v Franciji
Čeprav sta ministra vojske in ->otranjih zadev francoske vladf zatrjevala, da alžirskih koman-dosov v Franciji ni več, so ju te dni na kaj neprijeten način alžirski uporniki v metropoli prepričali prav o nasprotnem. Spravili so se namreč na skladišča nafte in bencina po vsej Franciji, posebno pa še v obalnih mestih. Najhuje so prizadeli te naprave v Marseillu, kjer so do tal pogorela vsa skladišča z vsem gorivom. Okrog pet. milijonov litrov nafte je zgorelo v Toulousu, dokaj v Le Havreu, gorela pa so skladišča po vseh večjih francoskih pristaniščih. Tudi Parizu Alžirci niso prizanesli in so tudi tamkaj zažgali nekaj skladišč petroleja, razen tega pa je bilo tudi nekaj napadov na policijo in vojsko.
Francoska javnost je različno reagirala na to akcijo. Zlasti desnica se zavzema za okrutne re-
LONDON — Izraelska zunanja ministrica Golda Meir je ob svojem nedavnem ob sku v Londonu prosila za novo poš ljlco britanskega orožja in vojaške opreme Izraelu. To prošnjo zdaj proučuje obrambno m.iT'strstvo.
CAPE CANAVERAL — Ta teden je ameriško letalstvo uspešno izstrelilo medkont nentaln' izstrelek »Snark« na cilj v Južnem Atlantiku. oddaljen 9600 km. Raketa leti s h trosijo 960 km na uro.
AMSTERDAM — Na mednarodni astronavtični konferenc' je amcrški znanstvenik prof. Singer pojasnil teorijo, da je Zemlja obdana z močn m in gostm rad oak-tivnlm pasom, ki bo prepreči potovanje v vesolje. Po njegovem mnenju bi potreboval satel i, s človeško posadko in s premerom 4 km kak h 5 ton zaščitnega svinčenega oboda.
BAGDAD — Pred nekaj dnevi je pr spela v Basro amerška ladja z rezervnim,- deli n novo vojaško opremo, k so jo ZDA poslale Iraku v vojaško pomoč. To je že druga ameriška pošiljka, odkar so razglas.li v tej deželi re-publ ko.
WASHINGTON — Po sklepu kongresa z dne 30. jun ja bo pre-b valstvo Aljaske z referendumom odločilo o tem, ali se strinja, da postane dežela 49, zvezna država ZDA.
LITLE ROCK — Svetovalo! guvernerja ameriške države Arkan-zas sestavljajo zakonski načrt, po katerem naj bi osrednjo višjo šolo v mestu zaprli, če bi jo ob skovali tudi temnopolti otroci. Pr-s»ojno sodišče je namreč prepovedalo ločitev otrok, krajevne oblasti pa se s tem odlokom ne strinjajo.
BEJRUT — L'banonska vlada je blokirala sred šče mesta, da b. preprečila nadaljnje spopade in bombne eksploz je. Sklep o tej blokadi je posledica odkritja petnajst h neeksplod ranih bomb v poslovni četrti Bejruta.
TEL AVIV — Iraška vlada je izpustila iiz zapora petnajst 2idov, ki jih je prejšnji! rež m obsodil na daljše časovne kazni pod obtožbo, da se ukvarjajo s »komunistično propagando«.
DUNAJ — V okollai Dunaja so odprli evropsko središče za antropološka razskovanja.
LONDON — V Veliki Britaniji so že dokončali načrte za zgraditev 80,000-tonskega tankerja na atomski pogon. Njegova h'trost bo dvakrat večja kot je h' trost potrt Ske ladje »Queen EL'sabeth«. Ladjo bodo uporabljal: za prevoz železne rude.
presalije, medtem ko zmernejša sredina zahteva samo poostritev nadzorstva in varnostnih ukrepov. V Franciji je namreč okrog 400,000 Alžircev, ki so še vedno največji izvor poceni delovne sile za francosko gospodarstvo, Za zdaj so Francozi sprejeli sklep, da v kratkem postopku preverijo delovanje vseh Alžircev v Franciji in količkaj sumljive takoj pošljejo nazaj v Afriko.
Slab zaključek De Gaullovega romanja
>'Boljša neodvisnost in svoboda v revščini, kot pa bogastvo v suž-nosti.« Tako so francoskega premiera nâ njegovem romanju po Afriki, kjer je utiral pot novi ustavi, sprejeli domačini v koloniji Slonokoščena obala (franc. Côte d'Ivoire). V Dakarju, glavnem mestu francoskega Senegala, pa so De Gaullea že sprejeli z velikimi demonstracijami. V sprevodih so nosili veliko ogromnih transparentov z napisom »Neodvisnost«. V Alžiru, ki je bil zadnja postaja tega romanja, pa je De Gaulle govoril le z vojaškimi funkcionarji in predvsem le o tem, kako bi paralizirali alžirsko osvobodilno gibanje, ki je v zadnjem času spet okrepilo svojo dejavnost. V glavnem v Afriki De Gaulle na svojem potovanju ni imel veliko uspeha, ker osnutek nove francoske ustave preveč megleno zagotavlja pridruženim narodom pravico neodvisnosti do vključno odcepitve.
Medtem se predstavniki Alžirske osvobodilne fronte v New Yorku trudijo, da bi dosegli pri OZN, naj bi Generalna skupščina že na prihodnjem zasedanju razpravljala o alžirskem vprašanju in naj bi Združeni narodi preprečili glasovanje o novi francoski ustavi tudi v Alžiru, »ker v senci francoskih vojaških bajonetov in pendrekov francoske policije pač ni mogoče svobodno glasovanje.«
Hammarskjold v Beiruthu
Na svojem potovanju po Bližnjem vzhodu, kjer po pooblastilu zadnjega zasedanja Generalne skupščine ZN generalni sekretar Dag Hammarskjoeld na kraju samem proučuje položaj, je prispel v torek v Beiruth, kjer se je sestal z vladnimi funkcionarji in z njimi razpravljal o položaju v deželi. Tam je opozicijska stranka spet okrepila svoje oboroženo delovanje in proti njenim silam nastopajo ameriški tanki. Ti so predvsem zavarovali cesto iz libanonskega glavnega mesta na bližnje veliko vojaško letališče, ki ga uporabljajo ameriške invazij-ske sile.
t
i
Okrepljeno kitajsko nastopanje
Pravijo, da se je močno poslabšal položaj na Daljnem vzhodu. Tamkaj so vojaške sile LR Kitajske okrepile svoje delovanje nasproti Čangkajškovim otokom, na katere je padlo v zadnjih nekaj dnevih samo topovskih granat ve-
industrijsko podjetje za elektroz?eze
□ o
CJ
obrat III. - Sežana
Čestita k občinskemu prazniku
— 28. avgustu vsem stanovalcem na območju občine
likega kalibra nekaj nad .sto tisoč. Zato se je Formozi brž približalo ameriško VII. brodovje, medtem ko v Tajpeh prispeli ameriški generali, maršali in admirali obljubljajo nacionalistični Kitajski tudi močne okrepitve zračnih sil z najmodernejšimi reakcijskimi letali.
Grožnje z orožjem med dvema zaveznikoma v Atlantskem paktu
Po sklepih nedavne ženevske konference je tudi vlada daljnega Islanda, ki je vključen v Atlantski pakt, sklenila povečati islandske teritorialne vode od sedanjih 6 na 12 NM (19 km), da bi zaščitila svoje ribištvo, ki je edina pomembna gospodarska dejavnost Islandije. To pa je vzbudilo grozno nejevoljo v Angliji, katere ribiči prav v islandskih vodah nalovijo največ plena. Gre predvsem za ribe trske, iz katerih potem sušijo tudi pri nas znane polenovke. Angleži zdaj pravijo, da ne priznajo samovoljnega dejanja islandske vlade in da bodo svoje interese zavarovali z vojaškim nastopom. Tako že pripravljajo najmodernejšo ribiško floto z okrog sto ladjami, ki jih bodo na lovu v Islandiji spremljale vojne ladje. Po drugi strani pa so tudi Islandci trdno odločeni dosledno izvesti nameravano spremembo in svoje interese zavarovati z vojaško silo. Tako utegne priti v kratkem do oboroženega spopada med malim Islandom in velesilo .Anglijo — dvema zaveznikoma v okviru Atlantskega pakta. Da bi našli nujnega »grešnega kozla«, so desničarji v Angliji že uganili, da je do tega stanja prišlo zato, ker je islandski minister za ribištvo — komunist...
Za občinski praznik občine Sežana 28. avgusta 1958 čestitajo vsem delovnim kolektivom in vsemu prebivalstvu in želijo obilo uspehov pri delu za napredek in dvig občine:
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZB NOB OBČINSKI ODBOR LMS
(Nadaljevanje s 1. strani) lijonov dinarjev. V tem je obseženo obnavljanje, pospeševanje in pogozdovanje, nega in varstvo gozdov ter gradnja logarnice v Divači.
V prometu je predvidena modernizacija ceste »Risnik« —• kolodvor v Divači in ceste v Mata-vun ter postopna ureditev ceste na Kozjane.
Medtem ko se trgovska mreža bistveno ne bo spremenila — investicije so predvidene le za izpopolnitev opreme — plan močno poudarja razvoj gostinstva in turizma. Nobenega dvoma ni, da se bo z elektrifikacijo zelo povečalo število obiskov Škocjanskih jam. Vzporedno s tem porastom je predviden tudi močan razvoj gostinstva. Potrebne so torej nove gostinske kapacitete zlasti v Matavunu, zaradi povečanega maloobmejnega prometa pa tudi v Senožečah. Za gostinstvo in tu-
U DD

Francija: Brž poizkusim, kako to gre, pa se grem še sama tja vpisat
o
V	mednarodni politiki pride večkrat do očitno zgrešenih in kratkovidnih odločitev in postopkov. Da so ta dejanja ponesrečena, je jasno prav vsem, samo ne tistim, ki so jih napravili. To se po navadi primeri velik m silam. Čeprav se zavedajo brezupnih postopkov, ki tudi v bodočnosti ne morejo prinesti nobene koristi, te postopke v določenem trenutku vendarle sprožijo: postopajo po nekakšni logiki, ki je polna nasprotij, Da bi bila ta nasprotja še popolnejša, se velike sile odločijo za tak slab korak povrhu vsega še v kar najbolj neugodnem času.
Tako namreč ocenjuje angleški tisk odločitev svoje vlade, da bodo Britanci v kratkem izvedli na Božičnih otok h v Tihem oceanu novo serijo jedrskih poskusov. Res je sicer, da niso nikjer zapisali, da je sama od-loč tev slaba stvar. Vidi se namreč, da je Britancem veliko do tega, da ne zaostajajo za največjimi silami. Ce pa je takšna želja upravičena tudi tedaj, ko jo uresničujejo na tak na-č'_ti — to bodo oni sami najbolje vedeli, ko pride do rezultatov in posledic. Svet pa bolj zanima tisto, kar v nameravani potezi britanske vlade zadeva mednarodni položaj.
Kakšni dogodki v svetu so napotili angleško vlado na tako odločitev?
Komaj teden dni pred to britansko odloč tv jo Je Organizacija združen h narodov v posebnem poročilu dostavila svetu porazne podatke o posledicah atomskih in jedrskih poskusov. Te posled ce so veliko hujše, kot pa jih prikazujejo tisti, ki se s tem poskus! ukvarjajo. Svet je torej izpostavljen veliki nevarnost; že v pripravah na moreb:tno uporabo teh uničevalnih sredstev. Takšno tehtno opo-zor lo je torej prišlo tik pred odlo-čitvjo brtanske vlade. Kateri po-membnejš' dogodki Se časovno sovpadajo z njo?
V	Ženevi že dokaj dolgo traja konferenca strokovnjakov Vzhoda in Za-
hoda za izdelavo nadzorstvenega sistema, čigar naloga naj bi bila, da ugotovi, kdaj je bil posamezen poskus izveden. In prav v trenutku, ko so iz Ženeve prihajale ugodne novice in ko je bilo pravzaprav objavljeno pozitivno dokončanje te konference strokovnjakov, so Britanci objavili svojo odločitev.
Istočasno se je v Tokiju sestala četrta svetovna konferenca proti zlorabi atomske in jedrske energije; na njej sodeluje nad dvajset držav. In končno, odločitev britanske vlade sovpada še z izrednim zasedanjem Generalne skupščine ZN, ki se ukvarja s krizo na Srednjem vzhodu, za katero je neposredno odgovorna tudi britanska vlada. Bilo je torej dovolj vzrokov, da bi — najmanj, kar bi lahko storili — odložili eno napako, ko so drugo že napravili. Težavno in celo nemogoče je na tak način vplivati v smeri zmanjšanja napetosti, zaradi katere svet pravkar toliko trpi.
OBVESTILO
Od 3, septembra 1958 dalje bo pri OBČINSKEM SINDIKALNEM SVETU v Kopru odprta
pravna svetovalnica
vsako sredo od 16, do 18. ure. Vabimo vse člane sindikata, da se za vsa nejasna vprašanja iz delovne ali socialne zakonodaje obrnejo na to posvetovalnico ustno ali pismeno. Vsa pravna tolmačenja so brezplačna.
Občinski sindikalni svet Koper

rizem je določenih do 1961 leta 60 milijonov dinarjev.
Nelahke naloge se postavljajo na področju obrtništva. Medtein ko se bo morala proizvodnja v adaptacijah znatno povečati — podjetjih po rekonstrukcijah in tu je mišljeno predvsem mizarsko podjetje v Divači in Senožečah ter tkalnica v Senožečah — bo treba skrbeti za razvoj uslužnost-ne obrti — tudi privatne, ki je zelo šibka. Do leta 1961 bo investiranih v ta namen nad 110 milijonov dinarjev.
Osebna potrošnja se bo v perspektivnem razdobju dvignila za povprečno 6,9% na leto. Povprečje je enako za kmečko in nekmečko prebivalstvo. Medtem bodo izdatki za dvig družbenega standarda naraščali mnogo hitreje kot v preteklosti. Negospodarske investicije bodo namenjene predvsem stanovanjski izgradnji, preskrbi z vodo (začetek gradnje velikega vodovoda Štorje—Divača—Kozina), drugim komunalnim objektom, šolstvu in zdravstvu Skupna proračunska sredstva v letih 1957—1961 bodo znašala 237 milijonov ali povprečno 67 milijonov na leto, Za stanovanjsko izgradnjo je predvidenih povprečno 48 milijonov na leto, s čimer bo zgrajenih 91, adaptiranih pa 16 stanovanj.
Javna električna razsvetljava bo napeljana v 19 vasi, za kar bo potrošenih 2,5 milijona dinarjev.
Razen gradnje vodovoda Štorje—Divača je predvideno tudi popravilo petih vodovodov in več napajališč in vodnjakov, za kar bo potrebnih skupno 82 milijonov dinarjev. V tem razdobju bo popravljenih enajst pokopališč in urejenih več drugih večjih in manjših komunalnih objektov. S perspektivnim obdobjem sovpada dograditev zdravstvenega doma v Divači, ki že služi svojemu namenu.
Število šoloobveznih otrok bo v šolskem letu 1961/62 naraslo za 33 odstotkov napram letu 1956/57. Največji porast bo v šolskem okolišu Divača, ki zajema tudi Vremsko dolino, od koder so do lanskega leta hodili otroci v gimnazijo v Pivki. Zato je že v teku gradnja štirih novih učilnic v Divači. Tu pa se sama ob sebi postavlja zahteva po šolski telovadnici, ki bo veljala okrog 10 milijonov dinarjev. Plan pa predvideva tudi popravilo ostalih šolskih poslopij, zlasti v Lokvi in v Vremskcm Britofu, ureditev šolskih igrišč in vrtov, nabava nove opreme, zlasti klopi itd, Prosvetna društva bodo prejemala dotacijo v višini 300 tisoč dinarjev letno, poseben znesek pa je določen za ureditev knjižnice. Približno 5 milijonov dinarjev bo potrebnih za adaptacijo kino-dvorane v Divači. Tudi dotacije telovadnim društvom bodo znašale 300 tisoč dinarjev letno, medtem ko je za PGD predvidenih 5 milijonov dinarjev (Gasilski dom v Divači in Senožečah).
To je zelo skrčen seznam nalog, ki jih navaja 123 strani obsegajoč občinski družbeni plan perspektivnega razvoja. Občinski ljudski odbor, ki je plan sprejel, zlasti za gospodarske organizacije, kmetijske zadruge, zavodi in posamezniki pa bodo morali napeti vse sile za njegovo uresničitev.	-cr
BRIGADIRJI ODHAJAJO IZ KOPRA
se bo spremenila v
Obiskal sem jih v platnenem naselju — Pinko Tomažič — v Ankaranu, da se pogovorim z njimi o delu, ki ga opravljajo, in življenju, da nekoliko podrobneje spoznam te mlade fante in dekleta, ki so prišli za mesec dni na našo obalo. Da, na našo obalo, toda ne na počitnice.
V naselju Pinko Tomažič v Ankaranu so bile v tej izmeni tri ljubljanske mladinske delovne brigade, 170 mladih fantov in deklet je zamenjalo peresa in svinčnike za krampe in lopate, da bi pomagali pri gradnji namakalnega sistema in melioraciji anka-ranskega polja. Mreža kanalov, prečnih in podolžnih; šestnajst kanalov, dolgih od 500 do 700 metrov in med seboj povezanih z zveznim kanalom, ki bo spremenila to do sedaj malo obdelano, a plodno zemljo v pravi vrt, vse
mctane zemlje? Kdo bi preštel žulje?
In normo? Pritoževali so se nad njimi. Čeprav so delali kolikor so največ mogli, so dosegli komaj nekaj nad 85 %>, medtem ko je brigada, ki je delala v koprskem pristanišču, dosegala 318 °/o in celo 400 "/«. Vendar je bil investitor teh del — Vodna skupnost Koper — zelo zadovoljen z brigadirji. Inženir Počkaj mi je prav prijazno in ponosno razkazoval dokončane in komaj načete kanale, čutil sem, da se sam čudi, kako zmorejo ti mladi ljudje, mnogo je bilo takih, ki so imeli prvič v rokah kramp, tako naporno in kvalitetno delo. Dejal je, da mu je le to žal, da ni bilo toliko brigadirjev kot je bilo prvotno v načrtu, da di prej končali.
In tudi brigadirji so ponosni na svoje delovne uspehe. Ponosni so na priznanja, ki so jih dobili. Zakaj bi ne bili! Po drugi dekadi !e bila brigada — Ljuba Sercerja — proglašena za enkrat udarno in pohvaljeno, XIX. LMDB je bila dvakrat udarna, brigada »Janeza ICiklja« pa je bila dvakrat udarna" in specialno pohvaljena.
Toda brigadirji niso kopali samo kanalov, Komandant naselja, tovariš Miran Turk, mi je pripovedoval, da je tudi družabno življenje v naselju zelo pestro. V tem mesecu so obdelali minimalni program pripravljen za seminarje srednješolske mladine, ki obsega: šolsko reformo, delo razrednih in šolskih dijaških skup-
Pri delu na odvodnem kanalu
to je njihovo delo. Ne samo njihovo, tudi delo prejšnjih mladinskih delovnih brigad, ki so bile v Ankaranu julija in še prej. In to je veliko delo, kajti s temi kanali bodo namakali, razsoljevali in izsuševali hkrati.
Delo v kanalih je bilo težko, kajti pod površino je slana talna voda, ki spremeni zemljo v blato. Ne v blato — v svinec! Brigadirji so delali bosi in v kopalkah in sonce je neusmiljeno žgalo ta mlada telesa, ki skoraj že niso bila več rjava, ampak črna. Kdo bi preštel kubike iz kanalov pre-
Povojna stanovanjska izgradnja v Sežani se je do leta 1955 omejevala predvsem na obnovo med vojno porušenih zgradb in delno na preureditev obstoječih stanovanjskih objektov. Ker je bila pobuda za ta dela prepuščena posameznim privatnikom in nekaterim gospodarskim organizacijam, ne moremo govoriti o sistematični stanovanjski izgradnji. Investitorji so s svojimi in družbenimi sredstvi krili le najnujnejše potrebe, niso pa uspeli zavreti naraščanje stanovanjske stiske, ki se je večala z razvojem gospodarskega, političnega in kulturnega življenja Sežane. Zato je razumljivo, da je marsikatera gospodarska panoga v Sežani in njeni okolici naletela na težave v svojem razvoju zgolj zato, ker ni mogla pravočasno in v dovoljni meri preskrbeti stanovanja za svoje delavce.
Dejstvo je: 83 na novo zgrajenih stanovanj s skupno površino 5811 kvadratnih metrov in 44 preurejenih stanovanj s skupno površino 2285 kvadratnih metrov — to je bilo zgrajeno v letih 1947 do 1956 — ni zadovoljilo potreb. Število prošenj za dodelitev stanovanj in sob se je iz leta v leto večalo; gospodarski
razvoj občine in mesta samega pa je narekoval pospešeno graditev.
Ce danes opazujemo Sežano, moramo priznati, da se je stanovanjska izgradnja močno razmahnila. Na vsakem koraku opazimo ali novogradnjo ali obnovljeno stanovanjsko poslopje. Velik priliv delovne sile pa narekuje, da v prihodnje načrtno usmerjajo investicijska sredstva tudi v gradnjo stanovanj in v krčenje stanovanjske stiske. Zato je razumljivo, da bo nujno potrebno do leta 1961 zgraditi vsaj 189 stanovanj s sredstvi občine, za kar je po perspektivnem petletnem planu gospodarskega razvoja občine predvidenih približno 322 milijonov dinarjev. Seveda, ta stanovanja ne bodo samo v Sežani, pač pa tudi v večjih krajih sežanske občine, kot v Dutovljah, v Štanjelu in drugod. Vendar pa koriščenje teh sredstev še ne bo povsem omililo stanovanjske stiske. Treba bo tudi, da gospodarske organizacije v večji meri kot doslej usmerjajo in zbirajo lastna sredstva za gradnjo stanovanj in da se privatni gradbeni interesenti s primerno stimulacijo intei! -.ivneje vključijo v stanovanjsko izgradnjo preko zadružnih stanovanjskih skupnosti.
nosti in delo mladinske organizacije na šoli. Razen tega pa so imeli še vrsto predavanj. Tako je O vtisih s potovanja po zahodnoevropskih državah predaval komandant naselja Miran Turk, ki se je nedavno vrnil s te poti. Prav prijetno jih je presenetil obisk tovariša Janeza Vipotnika, sekretarja OK ZKS, ki jim je predaval O položaju na Srednjem vzhodu. Ljudska univerza pa je skupno s Kulturnim klubom ljubljanske mladine pripravila anka-ranskim brigadirjem štiri kino predstave.
Zvečer, ko je zašlo sonce, so skoraj slednji večer prižgali taborni ogenj. Ob njem so si povedali marsikaj zanimivega. Ob tabornem ognju so se sklepala nova poznanstva.
Ko sem odhajal iz Ankarana, je bil večer. Sonce je kakor velika žareča krogla viselo nad obzorjem. Pihal je lahen veter in vodna gladina je bila razrezana na tisoče drobnih valov, ki so se veselo poigravali pred večernim spanjem. Prav v teh dneh zapuščajo ljubljanski brigadirji Ankaran. Utihnila je pesem; minerski pozdrav se je razlil vse tja do Kopra in še naprej. Za njimi je ostala mreža kanalov in lep spomin na ljubljanske srednješolce. Slovo bo nekoliko težko. Še dolgo časa se bodo v mislih vračali v platneno naselje in obujali lepe spomine na delovne uspehe, morje in prijetna poznanstva.
S. C.
Včeraj so v Sežani začeli s proslavami, ki so jih pripravili v zvezi s praznovanjem svojega občinskega praznika. Dopoldne je bila v Dutovljah slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, na kateri je predsednik občine tovariš Mahnič govoril o gospodarskih uspehih, ki jih je to področje doseglo v zadnjem času, ter o perspektivah sežanske komune.
Po slavnostni seji je bila izročena svojemu namenu nova osemletka v Dutovljah. Ob tej priložnosti je spregovoril predsednik sveta za šolstvo Rado Abram, ki je v svojem govoru poudaril skrb za izobraževanje in vzgojo naše mladine ter prikazal uspehe na tem področju v zvezi z izvajanjem šolske reformo.
Sledil je kulturni spored. Nastopala sta mešani pevski zbor in
Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Divača
razpisuje
delovno mesto davčnega knjigovodje v upravi za dohodke.
Pogoj: srednja ekonomska šola ali večletna praksa v knjigovodstvu,
Pravilno kolkovane prijave naj kandidati pošljejo do 15. septembra 1958.
Brigadiarji kranjsko-koprske mladinske delovne brigade, ki so preživeli na avtocesti dva meseca, so se pred kratkim vrnili na svoje domove. Ponosni so na. svoje uspehe, ki so jih dosegli. In zakaj ne? Brigada si je priborila naslov petkrat udarna
oktet PD Venček iz Sežane, šolski otroci in mladina pa so izpopolnili spored z recitacijami.
Program v zvezi s praznikom se bo nadaljeval v soboto z gostovanjem ljubljanske Drame,- v nedeljo pa bodo v Sežani odprli novo osemletko, priredili razna športna srečanja in kulturne prireditve, ki se bodo zaključile z veselim večerom DPD Svobode v mestni kino dvorani.
Pri Upravi pomorske oblasti severnega Jadrana in luški kapitaniji na Reki so naredili strokovne izpite slovenski pomorščaki: za poročnika trgovske mornarice: Jože Bukošek iz Maribora, Franc Kočevar iz Pod-kraja, Mitja Kovač iz Ljubljane, I-Iugo Možina iz Branika in Roman Verbole.
Za samostojnega mornarja so napredovali: Jožef Stucl iz Ljutomera, Ciril Voglar iz Maribora, Jože Erzetič iz Gorice, Aleksander Funa iz Gorice, Anton Jurič iz Gorice, Janez Lotrič iz Ljubljane, Mirko Perkovič iz Maribora, Ivan Antončič iz Trsta, Nerino Baruzza iz Kopra, Ven-česlav Bohinec iz Ljutomera, Franc Markič iz Gorice, Matija Pomelnikov iz Črnomlja, Aurelij Kačič iz Trsta, Rajko Karer iz Gorice in Anton Benigar iz Trnovega.
Izpite za ladijskega motorista so uspešno opravili: Aldo Andre-jašič iz Podgorja, Dano Oblak iz Rižane, Ernest Tuš iz Maribora, Elveterij Beštjak iz Čežarjev, Lazarov Ivan iz Črnega kala, Danko Gržetič iz Podgorja, Sergij Halj iz Puč. Jordan Muzenič iz Sv. Antona, Sergej Skorja iz Crnotičev in Orest Glavina iz Krkavč. Izpit za pomorskega strojnika III. razreda so uspešno opravili: Ivan Feri iz Gorice, Egon Crnjač iz Logatca, Valerij Gužič iz Kopra, Daniel Kale iz Ilirske Bistrice in Stanislav Uršič iz Cerkna.
Dejstvo, da vedno več naših ljudi ne samo z obalnega pasu naše republike, temveč tudi iz notranjosti opravlja izpite za različne pomorske nazive kaže, kako naglo se razvija naše pomorstvo ne samo materialno z nabavo novih ladij, ustanavljanjem podjetij in odpiranjem šol ter gradnjo
DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
T © m A fia
99
ISKRENO ČESTITA K OBČINSKEMU PRAZNIKU — 28. AVGUSTU VSEM SVOJIM ODJEMALCEM TER VSEM PREBIVALCEM OBČINE SEŽANA
Trgovsko in proizvodno podjetje »MLINOTEST« Ajdovščina
razpisuje naslednja vajenska mesta:
2 VAJENCA ZA MLINSKO STROKO
za obrat Koper — mlin Rižana
Interesenti morajo imeti splošno predpisane pogoje — Prošnje je vložili v sekretariatu podjetja najpozneje do 15. IX,
Strugorske uslug©
OPRAVLJA SOLIDNO IN PO KONKURENČNI CENI RIŽANSKI VODOVOD KOPER
in obnovo pristanišč temveč tudi, da se naši ljudje vedno bolj obračajo na morje kot viru dela in blagostanja.
Ribištvo v Sovjetski zvezi
Ribištvo predrevolucionarne Rusije je bilo v tehničnem pogledu zelo skromno. Posluževalo se je večidel lesenih ladij brez motorjev. Danes razpolaga sovjetska ribiška industrija z velikim motoriziranim ladjevjem vseh vrst tja do hladilnih ladij in kitolovk. Tovarne za predelovanje rib so opremljene z najnovejšo tehniko: z avtomati in tekočimi trakovi, z napravami za hitro zmrznjenje ribjih izdelkov .;n drugimi pripravami.
Zelo se je dvignil ribolov. Leta 1913 je znašal 10,2 milijonov, leta 195G pa 28,5 milijonov metrskih sto-tov. S tem je bilo stanje v Združen.h državah Severne Amerike preseženo. Nadkr.ljuje sovjetski ribolov edinole še Japonska.
Medtem ko je -znašala leta 1913 specifična teža v celinskih vodah ulovljenih rib 83 % celotnega r.bolova, morskih rib pa ie 17 %, se je razmerje sedaj skoraj obrnilo: morski ribolov zajema več kot 70 %, sladkovodni pa le še pičlih 30 % skupnega r.bjega plena,
—O—
Otok slepe kraljice
Pred jugozahodno Irsko kljubuje mogočnim atlantskim valovom nateg-njeni otok Blasket, znan domačinom pod .imenom »Otok slepe kralj'.ce«. Leži ob skrajnem robu stare Evrope in njpgovi prebivalci pravijo, da kdor pri niih pade v morje, pride šele v Ameriki spet ven. Ozki trak vode med otočkom in bližnjo cehno je več dn.i v letu tako divje razburkan, da tudi najbolj utrjeni morski volkovi ne tvegajo čezenj vožnje v svojih urnih curraghih. To so posebne vrste čolni, ki imajo čez leseno ogrodje napeto katranizirano platno. Pozimi Je vsaka vožnja čez preliv smrtno nevarna.
P/l »BIHAČ« je 24. septembra od-plula iz Splita za Rotterdam.
P/l »DUBROVNIK« je IS. septembra pripula v Piran na popravilo.
M/l »GORENJSKA« je 23. septembra odplula iz Reke za Sfax\
P/l »GORICA« je 16. septembra prešla Bermude na poti. za Jugoslavijo.
P/l »LJUBLJANA« je 19. septembra priplida v Benetke. Od tod odpluje 26. septembra zvečer za Rašo.
M/l »M. KRPAN« je 23. septembra odplula iz Aleksandrije za Lattakijo. Od tod nadaljuje pot za Sfaz.
P/l »NERETVA« je 25. septembra priplula v Gdijnijo, kjer nato-varja za Italijo.
P/l »POHORJE« ie 26. septembra odplula iz Ploč za Tivat, -kjer kompletira tovor.
P/l »ROG« je 21. septembra prešla Gibraltar na poti za Rotterdam.
P/l »ZELENGORA« je 19. septembra priplula na Reko, kjer iztovarja.
J
a n druga
V nedeljo dopoldan, ob 10. uri je kolektiv trgovskega podjetja »Mestne trgovine« v Postojni odprl na Titovem trgu v Postojni novo, moderno in izredno okusno
¥
V Knežaku so praznovali praznik kmečke mladine, ki je bil letos že drugič organiziran in bo verjetno postal tradicionalen. Pripravljen je bil sicer bogat spored, ki pa je bil deloma zaradi objektivnih razlogov, deloma pa zaradi nedoslednosti, le delno izveden.
Zjutraj je bila svečana seja aktiva mladih zadružnikov, ki so se je udeležili predstavniki občinskega ljudskega odbora Ilirska Bistrica, sekretar občinskega odbora ZK in predsednik okrajne zveze mladih zadružnikov iz Kopra. Kratkemu poročilu o delu aktiva so sledile čestitke gostov k doseženim uspehom, nato so si gostje ogledali poskusni nasad visenj, ki ga je aktiv lepo uredil. Mimogrede so se pogovorili še o perečih vprašanjih kmetijstva ter o pomembnosti tega nasada za propagiranje sadjarstva. Tekma motornih kosilnic, ki bi bila morda najzanimivejša je odpadla. Ostale točke, kot tek mladincev, mladink in pionirjev na 500 in 300 m so bile razporejene na ves dan. Zabavni del programa pa se je zvečer zaključil z veselico. Po tem vidimo, da je ta aktiv, ki je bil lansko leto najboljši v okraju, tudi letos živahen in bo nedvomno dosegel še lepe uspehe. RO
(Nadaljevanje s 1. strani) ukrepi, saj gre za osnovno vprašanje dviga življenjskega standarda naših delovnih ljudi.
Da prodajalci-pavšalisti preveč zaslužijo, lahko takoj ugotovimo, če pogledamo, koliko si prizadevajo pri prodaji. V Piranu ob nedeljah in praznikih turisti zaman iščejo, kje bi kupili sadje, saj poslovalnice zaprejo že ob 10. uri, v Portorožu je na trgu slabše blago kot za industrijo. In to so turistični kraji, kjer bi to moralo biti najbolje urejeno.
Ob te] priložnosti opozarjamo potrošnike tudi na akcijo, ki jo je podjetje Hladilnica v Dekanih začelo za zimnico. Obvezalo se je, da bo poskrbelo za zimsko sadje, krompir in druge pridelke, ki jih kolektivi in sindkikalne podružnice lahko naročijo za svoje člane. Naročila bo Hladilnica sprejela tudi za posamezne vrste in sorte ter dala vnaprej orientacijske maksimalne cene za posamezno blago. To je nedvomno pohvalna iniciativa. Zato bi bilo prav, če bi to prizadevanje vsestransko podprli tudi občinski ljudski, odbori ter drugi forumi in tako omogočili novo ustanovljenemu podjetj" da res uspešno odigra svojo vlogo.


" ..... ^kAŠS-?*»,..
opremljeno delikatesno prodajalno. To je sicer skromen, a vendar vzpodbuden korak v naporih tega kolektiva, da se sistem trgovske prodajne mreže v Postojni postopoma prilagodi sodobnim zahtevam potrošnikov.
Nedolgo tega je isto trgovsko podjetje odprlo na Ljubljanski cesti novo prodajalno sadja in zelenjave, s čimer pa še zdaleč ni rešeno vprašanje odprtja nove tržnice, ki jo Postojna s štiri tisoč pet sto prebivalci nepogrešljivo potrebuje.
Otvoritev nove delikatese v preurejenih prostorih »Naše knjige« so Postojnčani pričakovali že z nestrpnostjo. Čeprav je začela poslovati ob skorajšnjem koncu turistične sezone, bo vendarle v marsičem zadovoljila domače potrošnike, številne turiste, ki z avtobusi potujejo skozi Postojno, in vse turiste, ki prihajajo v velikem številu na ogled kraških pri-rodnih lepot pivškega podzemlja.
M. A.
Na pobudo OZZ Koper je bil . 20. avgusta v Sežani sestanek upravnikov kmetijskih zadrug z območja občin Sežana, Divača in Hrpelje. Na sestanku, ki so mu prisostvovali tudi zastopniki OZZ Koper, ZPZ Sežana, Sušilnice Gradišče pri Materiji in direktor ZHP Koper, so obravnavali probleme v zvezi z letošnjim odkupom sadja in krompirja, o vzreji telet ter o jesenski setvi.
Kmetijske zadruge predvidevajo, da bo letos na njihovem območju preko 70 vagonov sadja za trg, od tega največ jabolk. Spričo tega se sama ob sebi postavlja zahteva po kvaliteti blaga po sortah, važno vlogo pa bo imela tudi oblika in zdravje plodov. S to predpostavko se bodo okvirne odkupne cene jabolk pri prodajalcih gibale takole: jabolka -za izvoz 25 do 40 dinarjev, za domači trg od 15 do 25 dinarjev, za
za tehnično vzgojo šolske mladne
Na pobudo okrajnega odbora Ljudske tehnike iz Kopra so v Hrpeljah priredili šestdnevni višji modelarski tečaj, ki so se ga udeležili inštruktorji tehnične vzgoje šolske mladine iz Pirana, Izole, Raven, Dekanov, Ospa, Štanjela, Hrpelj, Divače, Postojne in Prema. Udeleženci tečaja so učitelji na navedenih osnovnih šolah. Po prvotni zamisli bi bil moral biti tečaj v Kopru, kjer pa ni bilo najti ustreznega prostora. Zato je bilo odločeno, naj bo tečaj modelarjev letos v Hrpeljah, kjer se modelarstvo pod vodstvom učitelja Janeza Kompareja zlasti v zadnjih dveh letih intenzivno goji in razpolaga šola po zaslugi tovariša Kompareja tudi z vsem za modelarstvo potrebnim orodjem in materialom.
Namen tečajev je bil, da se inštruktorji seznanijo s programom
sreccnje
Občinski odbor Zveze borcev v Mozirju pripravlja v dneh 6. in 7. septembra zbor preživelih borcev in aktivistov VI. SNOUB »Slavka Šlandra« pod geslom »Tovariško srečanje štajerskih borcev in aktivistov«. V teh dneh bodo praznovali v Mozirju tudi občinski praznik — obletnico osvoboditve.
Za ta dva dni so pripravili bogat spored. Tako bo 6. septembra ob 12. uri odkritje spomenika Šlandrovi brigadi na Sipku, kjer je bila ustanovljena, ob 17. uri slavnostna seja ObLO Mozirje in odkritje plošče na »Domu Šlan-drove brigade« in ob 20. uri akademija TV društev Partizan.
V nedeljo, 7. septembra, bo ob 9. uri v Lokah pri Mozirju zbor borcev Šlandrove brigade, ob 10. uri pa slavnostno zborovanje ob 15. obletnici ustanovitve brigade »Slavka Šlandra«.
Pripravljalni odbor tega pomembnega partizanskenga zbora vabi vse preživele borce, da se ga udeležijo.
dela in njegovim praktičnim izvajanjem na predstoječih občinskih tečajih, ki bodo na posameznih šolah od 27. avgusta do 1. septembra. Iz programa dela so tečajniki obdelali zlasti tisti del, ki ga bodo posredovali učencem nižjih razredov osnovnih šol. V ta namen so inštruktorji izdelali več načrtov in začetniških prototipov letalskih modelov, kakor tudi 7 modelov tipa RG 40, 7 tipa MP 54, 1 tipa P 50 b, 1 tipa »Selenit« ter 8 repatih zmajev. Razen večjih modelov so tečajniki izdelali še več manjših, kakršni bodo zmogljivi za najmlajše modelarje. Udeleženci tečaja so bili seznanjeni tudi z reglažo in spuščanjem letalskih modelov in zmajev. Izredno lepo so bili izdelani trije modeli jadrnic tipa »Partizanka«, ki so jih »zgradili« tečajniki pod vodstvom tovariša Marjana Malca, učitelja iz Postojne, ki je vodil brodarsko modelarstvo in splošno instruktor-st.vo, medtem ko je tovariš Kom-pare strokovnjak za letalsko modelarstvo. Zaradi omejenega časa in obsežnosti programa so tečajniki vse dni požrtvovalno delali od zgodnjih jutranjih ur do blizu polnoči. Tečajnike je obiskal član okrajnega Sveta za prosveto tovariš Avgust Gojkovič in izrazil svoje zadovoljstvo nad uspešnim delom tečajnikov. Ta tečaj naj bi prispeval tudi k obogatitvi programov pionirskih proslav na prostem, zlasti ob Dnevu mladosti.	J. Ž.
industrijo pa po 6 dinarjev za kilogram. Jasno je, da pridejo za izvoz v poštev le najkvalitetnejše sorte — jonatan, šampanjka, reneta itd., plodovi pa morajo biti zdravi in lepih oblik. Poseben problem pri odkupu sadja je prevoz, Prisotni so bili v tem pogledu optimisti, zlasti glede na dejstvo, da bodo večje količine sadja odkupila podjetja na Reki. Vsekakor pa bo ZPZ v Sežani vodila posebno evidc-nco o poteku odkupa in skrbela za pravočasen prevoz.
Podobni problemi se pojavljajo tudi v zvezi z odkupom krompirja, katerega višek so ocenili na približno 200 vagonov. Cena krompirja se bo gibala približno takole: kvalitetni jedilni krompir ocl 10 do 11 din, ostale jedilne sorte 8 din, industrijski krompir pa po 7 din za kg. Nujno je, da se proizvajalci seznanijo s cenami, da ne bi prišlo do očitkov, češ da KZ niso sposobne odkupiti tržnih viškov.
Glede na uredbo o prepovedi klanja telet do 3 oziroma 6 mesecev so na sestanku razpravljali o raznih možnostih vzreje mladih telet, KZ naj bi našle ustrezno obliko sodelovanja s kmeti, ki nimajo možnosti, da bi sami krmili teleta. KZ bi morale poučiti kmetovalce o načinu krmljenja mladih telet in preskrbeti potrebno mešanico ter naj bi se v ta namen povezale s tovarno močnih krmil v Ljubljani. Uredba ne bo povzročila problema reje telet tam, kjer si bodo zadruge pomagale s sodelovanjem z živinorejci, saj jc cena teletom zajamčena in znaša od 190 do 210
Poročali smo že v našem listu o planinski koči na Snežniku, ki jo je- Planinsko društvo Ilirska Bistrica letos spravilo pod streho. Vest o njeni otvoritvi je sicer prerana,saj je koča še v surovem stanju in bo potrebnih še nekaj sredstev za njeno dograditev in opremo. Prof. Kline, predsednik Planinskega društva Ilirska Bistrica meni, da bo delo v krat-kem končano, saj so prizadevanja bistriških planincev našla razumevanje in podporo pri oblastvenih forumih ter pri podjetjih in organizacijah v občini. Prihodnje leto pa bo treba predlagati Planinski zvezi Slovenije, da vključi v slovensko planinsko transver-zalo tudi ta najlepši in najvišji primorski vrh. Transverzala vključuje na našem ožjem ozemlju Nanos (1261 m), Javornik

Tudi na našem trgu se je pojavilo lepše in kvalitetnejše sadje
Planinski tabor na Nanosu
Planinsko društvo iz Postojne' je s sodelovanjem Okrajne pošte in PTT sekcij v Nov.i Gorici in Kopru, priredilo tradicionalni: planinski tabor na Nanosu, ki je bil obenem tudi zbor vseh primorskih poštarjev.
Tabor je trajal dva dni, IG, in 17, t. m, in je lepo uspel. Številni udeleženo'. so se zvečer zbrali pri tabornem ognju in obujali spomne na nekdanje partizanske poti. Drugi dan planinskega tabora so bila športna srečanja med poštarji in planinci v odbojki, nato so udeleženci tabora poslušali koncert godbe na pihala KUD Poštar iz LJubljane.
— lobin
»SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primorja!
Pravzaprav bi se spodobilo, da bi šel tudi jaz nekoliko na dopust, se vam ne zdi? Dobro vem, da bi mi to marsikdo iz vsega srca privoščil, žal pa ravno tisti nimajo nobene besede pri naši hiši. Pri nas namreč pravijo, da je mnogo več tistih, ki bi nikakor ne mogli brez mene niti teden dni. Zato ne bo z mojim dopustom nič. Vidite, tako so sklenili ne glede na moja službena leta, ki jih je že toliko, da sam ne vem, kam bi z njimi in ne glede na vse ostale zakonske pravice.
Po navadi, začnemo s Koprom. Tokrat ga. bomo izpustili. Cirkus smo namreč ta leden že imeli pri nas, zato ni treba, da ga še jaz delam.
Se bomo raje pomenili kaj o naših turističnih krajih. Začnimo kar s Portorožem, ki je v tem pogledu vsekakor na prvem mestu. Kot veste, se zdaj tam dogajajo velike reči, zalo so tudi to letovišče zlišpali in uredili, da je veselje. Najbolj sem bil. navdušen nad lepim novim parkom z vodometom. Res prava škoda, da bo vsak čas izginil pod debelo naslago tistih zavojčkov, ki jih tudi najbolj navdušeni, ljubitelji lučk, eskimov in snežkov kljub najboljši volji ne morejo pospraviti z vsebino vred. Zato jih od-
metavajo, kamor pač padejo. Čudno se mi le zdi, zakaj se jim prav park in pa sosedni Kekec zdita, tako primerna za to reč.
Tudi Piran je lepo mestece in še letoviško povrh. Mislim, pa, da bi lahko tamkajšnji meščani malce več dali nase oziroma na svoje mesto, zlasti glede čistoče, Slučajno sem šel ondan po listi ulici, ki teče vzporedno z glavno cesto v mesto, in rečem vam, da sem se komaj prebil skozi smeti in odpadke. Morda je to res bilo slučajno samo tisti dan, saj ne morem trditi, da je zmeraj tako. Vsaj za zdaj ne. Se bom pa tam večkrat oglasil, da se prepričam.
Kakor ostale kraje je ta teden tudi Postojno zajela dvakrat ali trikrat poštena ploha. Pri tem se je pokazalo, da bo treba nujno nekaj ukreniti glede tistih jezerc., ki. se ob takšnih priložnostih lepo razlije jo tam okrog, kjer navadno stojijo avtobusi. Za vsak primer pa, če bi bilo nemogoče nekako zasuti in izravnati tlak, sem Postojnčanom priporočil, naj se obrnejo na našo obalno plovbo in pravočasno preskrbijo kako povodno prevozno sredstvo, ki bo vzdrževalo zvezo z avtobusi.
Lepo pozdrav
Vaš Vcuic
din, če je tele v pogodbeni reji, pa še 15 din premije. V skladu z uredbo o varstvenih cenah pitane živine naj bi zadruge do konca septembra proučile možnost pitanja živine in mesnatih prašičev v raznih oblikah — pogodbeno, v kooperaciji, v lastnih pitališčih, itd. Važna naloga, ki jo bodo KZ začele izvajati že to jesen, je zagotovitev čim večjih površin za setev pšenice, rži, ječmena in ovsa za visoke donose. Med drugim gre za poskuse uvajanja novih sort žit, kar je zelo važnega pomena pri preorientaciji poljedelskih kultur.
V zvezi z občnimi zbori, ki bodo v drugi polovici septembra in v prvi polovici oktobra, bodo morale KZ čimprej izdelati svoje programe za leto 1959. Programi bodo morali bili v skladu z občinskimi družbenimi plani, ki določajo smernice razvoja kmetijstva v posameznih občinah.
— er
IIRUŠEVJE
Letos so ljudje v okolici Iiru-ševja precej zaslužili z nabiranjem zdravilnih zelišč in sadežev, posebno borovnic. Še več pa so si jih prihranili za domačo uporabo. Shranili so si jih tako, da so jih posušili ali pa vložili na vse mogoče načine. Vsekakor lepa akcija.
* * S!
Pereče vprašanje jo odkup. Upravnik zadruge tovariš Vinko Mahne mi jc pripovedoval, da imajo precej težav s sadjem, ker so cene sadju sorazmerno nizke glede na tržne cene. Vendar upa, da bodo tudi to nekako uredili.
&iBOZMBtu
(1268 m), Sv. Trojico (1123 m), sc izogne Snežniku (1796 m) in se povzpne še na Vremščico (1026 m), nato se preko Slavnika spusti k morju. Snežnika se transverzala izogne samo zato, ker doslej ni
Planinci Ilirske Bistrice pri novi koči
bilo na dolgi in odročni poti nobenega planinskega zavetišča. Tako so planinci prikrajšani za vso lepoto Snežnika, za njegov krasni razgled, za bogastvo njegove planinske flore. Saj velja Snežnik za eno s planinskim cvetjem najbogatejših gora, zlasti s planikami. Svišč je njegova dragocenost in tudi murke niso redke.
RO
SENOŽEČE
V Dolenji vasi pri Senožečah so končali z mlačvo in pravijo, d« je bila letina še sorazmerno dobra glede na sušo v maju. Dober je bil pridelek ovsa in rži, povprečna pa je bila pšenica, ker je bila zaradi suše precej redka, vendar pa jo tudi pridelek pšenice zelo kvaliteten.	S. C.
® KULTURA POSVETA o ŠCUITUKA PKOSVETA o KULTURA PROSVETA ° KULTURA PHOSVETA © ££U1LTU!M PROSVETA ° KULTURA
SE PRED ZAČETKOM NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
Naš novi zakon o šolstvu pravi, v tretjem delu, da so učitelji družebni delavci, ki aktivno sodelujejo s svojim delom v šoli in izven nje pri vzgajanju in izo-braževanju mladega naraščaja ter pri razširjanju prosvete in kulture. Člen 11S še pravi; »Zaradi omogočanja učiteljem, da se strokovno in pedagoško izpopolnjujejo in da spremljajo napredek pedagoške .teorije in prakse ter disciplin, ki jih poučujejo, se uvaja obvezno periodično izpopolnjevanje učiteljev«. Na osnovi tega člena je naš okrajni Svet za šolstvo dal pobudo, da so občinski sveti v sodelovanju z Ljudsko tehniko priredili tečaje za tehnično vzgojo mladine. Razen teh tečajev pa bodo še politični tečaji za vse pedagoške delavce. Več o teh tečajih nam je povedal okrajni inšpektor Rudolf Kobolt v kratkem razgovoru:
Nov učni načrt zahteva med drugim tudi pouk v tehniki, to se pravi najosnovnejšo tehnično vzgojo. Težava pa je v tem, ker do zdaj učiteljišča niso imela tega predmeta v svojem učnem načrtu in zato seveda nimamo potrebnega kadra za pouk na osemletkah. V bodoče bo bolje, ker bodo po novem učnem programu usposabljali tudi učiteljiščnike na področju tehnične vzgoje, trenutno pa si naš Svet ni mogel pomagati drugače, kot da je poslal nekaj učiteljev na tečaj Pedagoškega centra v Ljubljani, kjer so se usposobili kot inštruktorji za tehnično vzgojo mladine. Ti inštruktorji so sedaj vodili tečaje v občinskih središčih. Te tečaje so obiskovali očitelji prvih treh razredov osemletke, kjer bomo letos začeli s tehnično vzgojo. V naslednjih letih bo ta predmet tudi v višjih razredih, ko bomo imeli dovolj primernega kadra in
Te dni. je beograjsko filmsko podjetje UFUS končalo snemanje fihna po Nušičevi komediji * Gospa ministrica«. Tako smo dobili četrtega Nušiča v filmu. Zunanje posnetke so posneli v Požarevcu, v mestu, kjer je mnogo hiš in ulic s kaldrmo, ki so podobne tistim iz starega Beograda, kjer je originalno prizorišče Nušičeve komedije. Film. je režiral žorž Skrigin, glavne vloge igrajo Marico Popovič (ministrica Zivka), Ljubiša Jovanovič (minister Sima), Milena Dapče-vič (Dara), Severin Bijelič (Čeda), Jovan Gec (stric VasaJ, Mija Aleksič (Pera Kalenič), Stevan Minja (Nikaragua) in drugi. Film je posnet v barvah in obljubljajo, da bo premiera v letošnji jeseni
ivlF
4 - JF. '
prosvetne delavce
najnujnešo opremo. Čeprav je pouk tehnične vzgoje obvezen za vse šole, bodo nastale težave predvsem zaradi opreme in delavnic. Na primer prav v Kopru nimamo prostora za delavnico, ker primanjkuje celo učilnic za obe osemletki.
Omenjeni tečaji so bili zdaj obvezni za vse učitelje prvih treh razredov in sicer je bil tečaj 25. t. m. v Ilirski Bistrici (za ilirsko-bistriško in pivško občino) in v Sežani (za sežansko in divaško občino), 26. t. m. v Piranu (za piransko in izolsko občino) in dva tečaja v Kopru, 27. t. m. pa še v Hrpeljah in v Postojni. Tečaj je trajal štiri dni. Naloga organizatorjev pa s tem še ni zaključena, ampak se so obvezali, da bodo imeli pomožni inštruktorji med šolskim letom redna posvetovanja. Delali bodo tudi v povezavi s šolsko komisijo za tehnično vzgojo pri Ljudski tehniki, ki skrbi za popularizacijo tehnične vzgoje po naših šolah. Sistematični pouk tehnične vzgoje v šolah po bo koristil predvsem tam, kjer na terenu ni Ljudske tehnike, da bi se naslonili nanjo pionirji v svoji izvenšolski dejavnosti.
Okrajni Svet za šolstvo je priporočil občinskim svetom, naj postavijo sposobne ljudi za pomožne inštruktorje za tehnično vzgojo. Tako imajo sedaj nekatere občine po dva inštruktorja, druge po enega, glavno pa je, da bodo ti inštruktorji skozi vse leto usposabljali potrebni kader.
Razen teh tečajev za tehnično vzgojo bodo v prvih dneh septembra (2., 3. in 4. IX. — glej objavo!) politični tečaji za vse naše prosvetne delavce v okraju. Te tečaje je organiziralo tajništvo za šolstvo, skupno z okrajnim komitejem ZKS. O teh tečajih je bilo že govora, vendar pa je naš okraj v Sloveniji edini, ki je napravil ta tečaj za vse prosvetne delavce ne glede na to, če so člani Zveze komunistov ali ne. Zdi se nam, da je program ZK tako pomemben, da ga morajo poznati prav vsi. Gradivo bodo predelali tečajniki v strnjeni obliki, in sicer v petih temah:
—• Idejni temelji naše prosvetne politike in oblikovanje socialistične zavesti (predavatelji Martine, Kobolt, Munih).
—• Problematika vzgoje zanemarjene mladine. —• Prav o tem smo že velikokrat razpravljali na sejah Sveta za šolstvo. Referate bosta imela tovariša Marko Sbil
in Marijan Tratnik z Deškega vzgajališča v Planini.
—	Ekonomski in splošni družbeni razvoj ter petletni perspektivni načrt (člani okrajnega predavateljskega aktiva).
—	Sodobni socialistični sistemi v svetu (predavatelji inž. Aljan-čič, Kardelj, Gabršček).
Kakor piše v objavi, bo seminar celodneven in bo trajal tri
Okrajni muzej v Kopru si je za svoje bodoče prosvetno-izobraže-valno vzgojo oziroma dejavnost spet zastavil nov cilj. Namreč, da bi odprl stalno galerijo umetniškega snovanja od srednjega veka do današnjih dni. Zamisel sama je zelo zanimiva in je treba o njej spregovoriti nekaj več.
Ze doslej je v Okrajnem muzeju v Kopru stalna razstava
RUDOLF SAKSIDA: SONČNICA
V sredo, 20. t. m., je bila v Mali galeriji koprskega muzeja odprta razstava tržaškega slikarja Riidolfa Sakside. Razstava bo odprta do 1. septembra, nakar si bomo lahko ogledali razstaiw slik Avgusta
Černigoja
dni. Okrožnico o tem so dobile vse osnovne šole in občinski ljudski odbori. Ker bodo v političnih seminarjih velike skupine tečajnikov, jih bomo razdelili v več manjših skupin (največ po 40). Take skupine bodo s svojim vodjo razpravljale o vprašanjih iz teme glavnega referenta. Na vprašanja, na katera ne bo mogel odgovoriti vodja skupine, bo odgovarjal potem glavni referent. Prav tako ima vsak tečaj svojega vodjo, ki bo vodil evidenco o obisku.
Pri teh političnih tečajih pa še ni rešeno vprašanje za italijanske pedagoge, ki ne obvladajo slovenskega jezika. O tem bo razpravljala komisija za italijansko manjšino pri Svetu za šolstvo.
Na sliki vidimo sceno iz filma »Gospa ministrica« (Severin Bijelič, Dara čalenič in Stevan Minja)
Tajništvo za šolstvo, prosveto in kulturo OLO Koper organizira v sporazumu z Okrajnim komitejem ZKS politični seminar za vse prosvetne delavce v okraju.
Seminar je obvezen za vse učno in vzgojno osebje splošnolzobra-ževalnili, srednjih in strokovnih šol ter vseh drugih vzgojnih ustanov v okraju.
Seminar bo v dneh 2. in 3. septembra (ob S. in 15. uri) in 4. septembra (ob 8. uri) po naslednjem razporedu:
1.	SEŽANA — v osnovni šoli Sežana za učno in vzgojno osebje občin Sežana in Divača.
2.	POSTOJNA — v osnovni šoli Postojna za učno in vzgojno osebje občin Postojna in Pivka.
3.	ILIRSKA BISTRICA — v Dijaškem domu Ilirska Bistrica za učno in vzgojno osebje občin Ilirska Bistrica in Hrpelje.
•1. PIRAN — v dvorani DPD »Svoboda« (nad kavarno) za učno in vzgojno osebje občin Piran in Izola.
5. KOPER —
a)	v prostorih italijanske gimnazije za učno in vzgojno osebje vseh osnovnih šol občine Koper,
b)	v sejni dvorani ObLO Koper za učno in vzgojno osebje vseh ostalih šol in ustanov občine Koper.
PROGRAM POLITIČNEGA SEMINARJA BO VSEBOVAL NASLEDNJE TEME:
I. IDEJNI TEMELJI NASE PROSVETNE POLITIKE IN OBLIKOVANJE SOCIALISTIČNE ZAVESTI, Literatura: IX. poglavje Osnutka programa ZKJ, referati tovariša Tita, Kardelja, Rankoviča na VII. kongresu, resolucija vn, kongresa ZKJ.
II. PROBLEMATIKA VZGOJNO ZANEMARJENE MLADINE ni. NAS EKONOMSKI IN SPLOŠNO DRUŽBENI RAZVOJ TER PERSPEKTIVE.
Literatura: V., VI., VII. in IX. poglavje Osnutka programa ZKJ. (Pri J.X, poglavju del: splošna vprašanja gospodarske, kmetijske in socialne politike), IV. SODOBNI SOCIALISTIČNI PROBLEMI V SVETU IN VLOGA ZKJ. Literatura: Prva tri poglavja iz Osnutka programa ZKJ, Članki v »Komunistu« in »Ljudski pravici« — polen» ka z napadi na Program ZKJ. (»Komunist« št, 20 od A. maja, št. 23 od 30. maja in »Ljudska pravica« od 18, maja),
Pričetek seminarja bo po vseh grupah v torek dne 2. septembra 1958 ob 8. url zjutraj. Zaradi nemotenega poteka seminarja prosimo, da so udeleženci točni.
Tajn.štvo za šolstvo, prosveto in kulturo OLO Koper bo krilo zunanjum udeležencem, t. j. ¿zven kraja seminarja, potne stroške, hrano in prenočišče.
Upraviteljslva šol in vzgojnih ustanov naj pravočasno obvestijo o seminarju vse udeležence. Udeleženci naj se za seminar pripravijo, da bodo v njem lahko aktivno sodelovala.
umetniških stvaritev od renesanse do srede 19. stoletja. Vendar so na tej razstavi še številne »praznine«, .saj tu ni popolno prikazan srednji vek, predvsem srednjeveško freskarstvo in kiparstvo. Zlasti na manjkajo dela od realizma in impresionizma, se pravi od druge polovice 19. stoletja in začetka 20. stoletja. Da bi pa stalna splošna galerija dala prerez likovnega ustvarjanja (slike in kipi) oziroma snovanja v okviru pokrajine kot zgodovinske, zemljepisne in pravne celote od srednjega veka do danes, pa zlasti manjkajo dela sodobnih umetnikov. Prav zaradi tega pa se je vodstvo muzeja odločilo v prihodnjih dneh odpreti oddelek sodobne likovne umetnosti, kjer bodo razstavljena dela umetnikov s Slovenskega Primorja in iz Trsta. Tako bodo razstavljena dela L. Spacala, R. Sakside, R. Hlavatija, A. Černigoja, J. Cesarja in A. Lukežiča, ter akad. slikarja Mireta Cetina, akad. kipar-
NAŠA SODOBNOST, ŠTEV. 8—9
Iz vsebine:
France Bczlaj: Predslovanski ostanki v slovenščini, Vladimir Kavčič: Iz gozda se raztegne knlk II, Boris Mer-har: Glose o Vodniku pesniku, Marjan Itožanc: Pravljica o Modest; II, Marelc Illaslco: Zanka I, POEZIJA -Jože Udovič, Dylan Tliomas-Jože Urtovič.
ANKETA O SODOBNI SLOVENSKI PKOZI: Nekaj opazk o problemih naše proze (Božidar Borko), Problemi literature (Vladimir Bartol), Predvsem konkretnost (Marjan Rožanc). GLOSE IN KOMENTARJI: Ob zadnjem koroškem zapletu (Janko Ple-terski), RAZGLEDI: Filozofski aspekt procesa sporazumevanja I (Adam Sehaff), SREČANJA: Marek Hlasko (Uroš Kragbcr), Glosa o Dylonu Tho-masu (J. U.),
MED KNJIGAMI: Danilo Lokar: Sodni dan (Mitja Mejak), Andrej Ilieng: Usodni rob (Bojan Stih), Ignac KopiHvec: Hiša pod vrhom (Marjan Brezo var). LIKOVNA UMETNOST: Osišče slovenske likovne umetnosti (Emilijan Cevc), Kipar Lojze Dolinar (Špelca Čopič). GLASBA: Pogled na ljubljansko koncertno sezono I (Va-lens Vodušek), Nekaj skladb Pavleta Merkurja (Marjan Lipovšek). GLEDALIŠČE: Lev Nikolajevič Tolstoj: Ana Karenina, Villiam Faulkner: Re-qu em za vlačligo (Vladimir Kralj). POLEMIKA: »Nedom.šljeno migota-njc kavbojke« al.! — recenzije! (Ivan Brat ko). ZAPISKI: Od italijanskega nacionalizma do fašizma II (Ivo Ju-vančič).
p □
© efoji
M ■
m j
j a Jožeta Pohlena, v Piranu živečega Hermana Pečariča in Lea Vilharja iz Postojne.
Ta galerija se bo, razumljivo, izpopolnjevala z novejšimi deli. Pravzaprav: vse to so temeljni kamni za umetniško galerijo. Sčasoma, ko bo vse to urejeno oz. izpopolnjeno (zlasti srednjeveško freskarstvo in kiparstvo, in to z originalnimi freskami, kopijami, odlitki ali barvnimi diapozitivi) pa se bo vse to lahko ocidvojilo od muzeja in zaživelo kot samostojna umetniška galerija v Kopru. Začetki, temeljni kamni, so torej tu!	B. A.
UMRL JE STEVAN HRISTIC
V	četrtek, 21. avgusta je umrl v Beogradu znani srbski skladatelj Stevan Hnlstlč. Rodil se je leta 1885 v Beogradu, končal konservatoriij v Leipzigu, živel v Rimu, Moskvi in Parizu, od leta 1912 pa v Beogradu. I-Iristlč je ustanovitelj beograjske filharmonije, dolgoletni direktor beograjske Opere in do leta 1951 profesor na glasbeni akademiji.
Stevan Hristič je avtor enega najbolj znanih jugoslovanskih baletov »Ohr.dska legenda«, ki smo jo videli tudi v Kopru. Znani sta tudi dve njegovi glasbeni drami »Ekvinokcij« in »Somrak«, pisal je scensko glasbo za številna gledališka dela iin za film »Sofka«.
Skladatelj Hristič je bil član srbske Akademije znanosti in odlikovan z redom dela I. stopnje.
KNJIGA IVANA REGENTA
Pri Cankarjevi založbi v Ljubljani je izšla zanimiva knjiga »Poglavja iz boja za socializem.« V tej knjigi je avtor Ivan Regent zbral nad 110 člankov krajših razprav, polemik in zapisov. Čeprav so biLi ti sestavki napisani za potrebe določenega dne kot prispevki politične ali polemične razgibanosti, so vendar ohranili svoj prvotni pomen in vrednost in so avtentičen dokument časa, Nastali so ti članki v obdobju od leta 1906 dalje in tako predstavljajo pol stoletja intenzivnega političnega dela Ivana Regenta.
TEČAJ ZA REŽISERJE AMATERJE
V	Splitu in Dubrovniku je bul tečaj za režiserje amaterje. Udeležili so se ga tudi nekateri naši režiserji, ki jiAi je to omogočil glavni odbor Zveze Svobod .in prosvetnih društev, nekatera podjetja iin okrajni Sveti Svobod. Tako se preko raznih tečajev in seminarjev Delavskega odra v Ljubljani vse več naših .igralcev in režiserjev amaterjev strokovno izobražuje, da bodo lahko dali višjo raven amaterskemu udejstvovanju.
USPEH DOKUMENTARNEGA FILMA
Takoj po Puljskem festivalu je dokumentarni! film Fadila Hadžiča o življenju ciganov »Poslednja čerga« doživel nevsakdanji uspeh: prodali so ga kar v 20 držav — v Anglijo, Nemčijo, Švedsko, Norveško, Belgijo, Japonsko, Kanado itd.
VELIK ODZIV NA FILMSKI RAZPIS
Črnogorsko filmsko podjetje Lov-čen-film je razpisalo nagradni natečaj, ki je naletel na izredni odziv. Prispelo je namreč 250 osnutkov in scenarijev za umetniške filme na temo V, ofenzive 'in bitke na Sutjeski, 16 del na temo »Smrt Smail-age Cen-giča«, ostalo pa so osnutki za filme po svobodni izbiri.
HAMLET V KONCERTNI IZVEDBI
Del ansambla, ki je uprizarjal Shakespearovega Hamleta v okviru letnih iger na dubrovniškem Lovrijencu, je gostoval pozneje po raznih krajih Črne gore s koncertno priredbo te tragedije. Uvodno predavanje ;in vezalni tekst je pripravil dr. Marko Fotej, ligrali pa so Stane Sever, Marija Cr-nobori, Ljubiša Jovanovič in drug!. Tak način .prikazovanja Hamleta je pri nas novost,
SEMINAR ZA TUJE SLAVISTE KONČAN
V	Zagrebu so (Imeli tuji slavisti štiritedenski seminar. Seminarja se je udeležilo 45 univerzitetnih profesorjev, asistentov iin slušateljev slavi-st.ike Uz 10 evropskih dežel. Podoben seminar je bil tudi v Splitu. Udeleženci so se med drugim seznanili s srbohrvatskim jezikom in slovnico ter razširili svoje znanje o jugoslovanski književnosti in drugih področjih kulturne ustvarjalnosti.
NAŠI SLAVISTI NA KONGRESU V MOSKVI
Četrtega mednarodnega kongresa slavistov v Moskvi se bo udeležilo tudi 25 Jugoslovanov. Nekaj delegatov so poslale naše znanstvene ustanove, večinoma pa bodo gostje sovjetske Akademije znanosti. Našo delegacijo vodi akademik dr. Aleksander Belič, Slovence pa bodo zastopali Anton Slodnjak, France Bezlaj iin Marja Boršnik, Vsak član bo na kon-kongresu prebral po en referat.
2ENA-IN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA * 2EWA IM DOM i? ZDRAVSTVO iN VZGOM ir 1 ENA SN DOM * ZDRAVSTVO SN VZGOJ
Posvetovalnica
¥ Kopru
KOTIČEK ZA STARŠE
fie taktom
Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Kopru bo v septembru odprl v svojih prostorih posvetovalnico, kjer bo strokovna učiteljica krojenja in šivanja nudila ženam svojo pomoč. Tu se bodo žene i hko posvetovale o izbiri modela za obleko, pripravile svoj kroj po meri, odrezale blago, pomerjale in šivale na strojih. V ta namen jim bodo na
jfppsr
Til»
......
Pepitu blago je vedno moderno. Na stiki vidite sugestijo za oprijeto obleko in jopič iz enakega blaga
razpolago modni časopisi in revije, kroji v vseh velikostih, posebno pa bodo dobrodošli šivalni stroji onim, ki ga nimajo doma. Žene bodo lahko dobile tudi napotila za nakup blaga, izbiro perila itd.
Želeti je, da bi žene pravilno razumele pomen te posvetovalnice, ki jim bo brez dvoma nudila veliko pomoč in bo predstavljala važno dopolnilo krojnošivalnim tečajem Mirna. Za razliko od teh tečajev, kjer poteka pouk sistematično po programu, bodo v posvetovalnici dobile žene odgovore na vprašanja, ki jih trenutno zanimajo.
Posetne ure posvetovalnice bodo v sredah popoldne od 14. ure dalje. Pričetek 10. septembra. Dopoldne pa tiste dni, za katere bo največ interesentk.
Začetni in nadaljevalni krojno-šivalni tečaji Mirna pa se.prično v Kopru 4. septembra ob 15. in 18. uri v prostorih Zavoda za pospeševanje gospodinjstva, kjer se lahko prijavite, oziroma dobite širša pojasnila o posvetovalnici in tečajih vsak dan od 7. do 14. ure.
V Piranu pa se prieno tečaji za šivanje in krojenje 3. septembra ob 15. in 18. uri v Pionirskem domu (poleg gimnazije). Prijave sprejema vratar bolnišnice.
NAŠA ŽENA, ŠTEV. 7—8
Iz vseb ne;
G. G.: Jeseni prve obl.ke reformirane šole, Kronika našega gospodarskega in polite nega življenja'; Tov. Ančka Sr.mšek-Kuharjeva, M. S.: Servisna služba v univerzitetnem naselju, Iz organizacije, Zenc po svetu, S. V.: Atomi grezijo, Kapa Šuklje: Košček Maroka, Prof. dr. A. Celešnik: Zobna gniloba, A. Morava: Otrok, Dr. A. Slone: Cesa žene ne vedo o spolnosti; Novi i Imi, Med knjigami ,'n revi.jami, Ililda Pankok: Moja pi\-jatelj.ca Ljuba, N. G. Cerniševski: Kaj delati? (nadaljevanje), Zaupni pomenki. Zanimivosti, Kozmefka, Iz posvetovalnice za noseče, Zdravniški oclgovor-i, Gospodinjstvo, Moda,


V.;'	
	
ff"	
	pf!:.-: ,

Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij komunalnega podjetja
»RIŽANSKI VODOVOD« KOPER
razpisuje dve delovni mesti: ADMINSTRATIVNO MOC in
FAKTURISTA ALI SALDAKONTISTA
Pismene ponudbe, z navedbo splošne in strokovne izobrazbe, dosedanje zaposlitve in življenjepis, pošljite na upravo podjetja.
To jutro, ko ni nihče delal, se je vas hitro razgibala. Ambrosia je jasno in počasi govorila ženskam, tako da so tudi moški spoštljivo poslušali. Rosaria pa je goreče govorila drugim ženskam, najrajši mlajšim. Spomnila jih je Jeronima, kako so ga mučili.
ludwig kenn
»Bil je tako lep fant, kakšen pa bo zdaj, ko bo odložil obvezo? Taka je gospoda! Pohablja nas! Izpostavlja nas smrti od lakote! Koliko dni boš še imela hrane za svoje otroke, Pancha? Torej! Mi zahtevamo, da nam vrnejo tisto, kar so nam ukradli, vampirji!«
Povsem drugače je govorila Mariana. Čeprav je znala krasno govoriti z bolniki, se je vendarle 'zmedla, ko je pred seboj videla ženske. Toliko, da ni zajokala od sramu, ko se ji je zataknilo sredi stavka in ni našla več prave besede. Nad tem se nihče ni smejal. Tudi tako so jo razumeli. Bilo je zelo čudno, kako je prav njeno krčevito iskanje besed napravilo ženske še posebno odločne.
»Pojdimo po svoje može!« je mračno dejala neka žena. »In odrinimo! Otroci pa ostanejo doma.«
Ta gruča žensk se je zbrala na cesti in vzklikala na dvorišča: »Pridite z nami! Menda se ti ne misliš potuhniti, kaj? Kdor ne gre z nami, tudi ne bo nič dobil, ko bomo delili koruzo!«
Paco, sel iz Tepotle, je videl, kako prihajajo ljudje izza kak-
tusovih mej in gredo počasi iz vasi.
Trini ga je pogledal. »Stric, jaz poznam mesto, od koder bova lahko vse videla.«
»No, pa me odvedi tja!«
Od daleč sta sledila sprevod kmetov, ki je skoraj izginjal v oblaku prahu. Pred vrhom griča je Trini krenil na mesto, od koder je bil predvčerajšnjim videl viseti strica Jeronima.
Čelo tega sprevoda Indijancev je že prišlo do vrat graščine in izginilo za njimi. Slišati ni bilo nič. Iznenada poči strel!
»Kdo neki strelja, stric?« je vprašal Trini.
»Tiho, fant! Kaj pa je to, ali slišiš?«
To so morali biti glasovi mnogo ljudi. Takoj zatem je zacvilil neki pes in. nekaj je zagrmelo na tla.
»Fant!« je prijazno dejal Paco. »Pojdi domov! Od tu bom že sam našel dalje.«
»Ali moram?« je vprašal Trini.
»Da, moraš. To tukaj ni nič za tebe.«
Trini se je obrnil in se odplazil nazaj. Bil je zelo razočaran, ker se je moral vrniti.
Paco si je poiskal pot skozi kamnito puščavo z bodljikavim rastlinjem. Le počasi se je prebijal dalje.
A kaj je bilo to? Tam je od-dirjal neki jezdec.
»Jezdi v smeri Tepotle,« je zamrmral Paco. »Gotovo je eden od priganjačev. Najbrž hoče gospodarju sporočiti, kaj se tukaj godi. Tudi jaz moram iti tja1! Naši kmetje morajo ve-
Krilo in jopa za prve hladnejše dni. Krilo je ozko, jopa pa kratka in široka, kot io zahteva modna linija
(Iz povesti TRINI. Izdala založba Mladinska knjiga v Ljubljani, prevedel Rudolf Kresal, ilustriral
Kurt Zimmermann)
Oče: Lahko te je sram, Jože, tvoja sestra zna toliko več kol ti! Poglej, še zdaj sc nisi naučil te lekcije iz zgodovine. Moral se boš potruditi, sicer bo Mira v vsem prednjačila pred teboj.
Mira: Očka, Jože se šele zdaj. uči o bojih pri prvi vstaji, jaz pa sem to znala že takrat, ko sem začela peti razred,
Oče: Bodi prepričana, da je pa Jože boljši v kakšnem drugem predmetu. Pridi, sinko, skupaj se bova učila in boš videl, da to ni težko.
Nikoli ne dajajte prednosti enemu otroku pred drugim. Izogibajte se tudi temu, da jih primerjate med. seboj, ker lahko pri tem ustvarite komplekse manjvrednosti, ljubosumnost, zavist in podobno. Prav to je pozneje najbolj pogost vzrok prepirom med brati in sestrami
IgllllillllTIEIIIIIIIII lllllIlTtllltlMilTtUllIllIllIlITIIllIltllllllllllllllllllllltJIlfllllllillltlllMtlltlTrillMIlIlItllllllltlllllllllflllllllillllllllrTIIHIIIIIIIlJIIffllllll
S	H'
|	OPOZORILO BRALCEM	|
|	Vse naše velike in male bralce in prijatelje ob-	1
|	veščamo, da bomo v septembru zopet imeli priljub-	§
|	ljeno prilogo BARČICO. Tega bodo seveda prav po-	|
|	sebno veseli pionirji in pionirke; brali bodo pravljice	|
|	in pesmi, reševali križanke in uganke, pisali o svojih	|
|	doživljajih in pošiljali pisma Kotičkovi teti v Koper.	|
|	Razen tega pa bo v Barčici tudi nova slikanica, ki	|
|	vam bo povedala, kaj vse so doživeli.... toda bodite	|
|	malce radovedni in preberite prihodnjič Barčico. Ne	1
j zamudite začetka nove slikanice, ki ima naslov SIVI, | ........................................................................................................................................................
deti, kaj se je zgodilo tukaj. Toda kaj se pravzaprav godi tamle?«
Skušal je priti hitreje naprej.
Izza graščinskih vrat so prišli Indijanci in nekaj nesli na ramah, na čemer je ležal neki človek, to pa je bila neka ženska. Bil je že dovolj blizu, da je to razločil. Zdaj je tudi prišel na izhojeno stezo in lahko pospešil korak.
Čim bolj se je bližal graščini, tem razločneje je slišal zmedo glasov i,n kmalu videl, kako begajo kmetje sem in tja skozi vrata. Na zunanjem stopnišču graščine so stali Indijanci in metali po tleh posodo, da se je razbila. Na desni so delili koruzo. Tam se je tudi premikala Jeronimova glava z belo obvezo in s črnim čopom las nad njo.
Razburjeno je govoril s svojim očetom. »Naj vse razbijejo! Kaj nam koristijo te reči!«
»In če se vrne gospod!« je očitajoče vzkliknil eden graščinskih delavcev. »Maščeval se bo nad nami!«
»Preden se bo utegnil maščevati,« je odvrnil Jeronimo, »bo oplenjena tudi graščina v Te-potli!« Obrnil se je k Pacu, ki je bil pravkar prišel: »Velja? Ali ste vi iz Tepotle pripravljeni storiti isto?«
Paco se je malo čudil, da ima Jeronimo tako nenavaden pogled. Ali je bila vzrok temu osvojitev graf;čine ? Odgovoril je: »Ne bomo vas pustili na cedilu. Jaz se vrnem v svojo vas. Ko bo naš gospodar, grof, odjezdil sem s svojimi oboroženi-

OPRAVLJA VSE IZVOZNE IN UVOZNE POSLE ZA GORICO IN TRST
DELOVNI KOLEKTIV ISKRENO ČESTITA VSEM OBČANOM K PRAZNIKU OBČINE - 28. AVGUSTU
mi gospodlri, napademo graščino v Tepotli. Saj samo čakamo na to. Gospodi ne smemo dati zdaj nič miru. Toda preden odidem, moram govoriti še s teboj, Jeronimo.«
»Zdaj ne!« je Jeronimo odvrnil tako osomo, da se je Paco vnovič začudil. Jeronimo pa je takoj nadaljeval: »Oglej si malo tole stvar. Tu so kmetje, ki nočejo razumeti, kaj se dogaja! Ščititi hočejo graščakovo lastnino. Toda če vsega ne razbijemo, se bo spet vgnezdil v dvorcu. Zato ne sme tu ničesar najti, ne postelje, ne strehe ne zrna koruze ne kuhinje!«
»Blazniš,« je dejal Jeronimov oče. »Razumem to, ker so -ustrelili tvojo Rosario. Ampak —«
Zdaj je Paco razumel, zakaj ima Jeronimo take oči. Vendar pa se je strinjal z njim. Zato je odločno dejal: »Tu moramo storiti samo eno, namreč, da do tal požgemo graščino. Odnesite koruzo in zažgite dvorec! Sicer vas jutri vse postrele!«
Vsi so ga gledali, vtem ko so ljudje okoli njih vse križem vpili in govorili. Potem je Jeronimov oče dejal mirno in razločno: »Prav ima. Graščino moramo požgati.«
Paco je vnovič vprašal Jeronima. »Ali lahko govorim s teboj?«
»Lahko,« je odvrnil Jeronimo in šel z njim v stran.
Na tleh je ležal neki moški v čevljih in golenicah. Bil je mrtev.
»Kdo je to?«
»Priganjač,« je dejal Jeronimo in pogledal stran. »Lopov, ki je ustrelil Rosario! Sovražila ga je in se zaprašila vanj, da bi zahtevala koruzo za vaščane. On pa je potegnil pištolo in jo usrelil.«
»In kaj si nato storil ti?«
Jeronimo je divje odgovoril: »Ne vem!«
»Pojdi z mano!«
Jeronimo ga je začudeno pogledal iz debele obveze. »Čemu?«
»Nevarnost je velika. Gospodje so nevarni! Moramo jih prehiteti. Brž ko krenejo sem, mora zagoreti graščina v Tepotli! Če se bodo vrnili tja. morajo kmetje v sosedni vasi napasti ondotno graščino, Zato pa je potreben nekdo, ki je videl, kaj se je zgodilo tukaj, in ki zna tudi govoriti. Tebi so odrezali ušesa in nos. Tebe bodo poslušali!« Za trenutek je umolknil, in ko Jeronimo ni nič odvrnil, je nadaljeval: »Mi vsi razumemo tvojo bolečino. Ali se ji boš vdal? Ali hočeš nekaj storiti, da se kaj takega ne bo nikoli več zgodilo?«
Jeronimo je (dvignil glavo: »S svojimi izvinjenimi rokami še ne morem delati. S teboj poj dem.«
TELESNA VZGOJA * ŠPORT* Š
* TELESNA V Z G ©
MEDCONSKI ŠAHOVSKI TURNIR V PORTOROŽU GRE

12 od 21 kol Medconskega šahovskega turnirja v Portorožu je že odigranih; tudi prekinjene partije so za nami. Dežen pregled tabel nam pokaže, da so prva 3 mesta zasedli Rusi in da je Pe-trosjan že od 4. kola na prvem mestu v lestvici 21 tekmovalcev. Res pa jc, da mora igrati skoraj izključno še z nevarnimi nasprotniki, tako da mu končno prvo mesto nikakor še ni zajamčeno. Oba domača tekmovalca se kar dobro držita, čeprav je med našimi šahisti že nekajkrat vladala žalost in naravnost ogorčenje, ker je Gligorič izgubil »brez potrebe žc skoraj dobljeni partiji«. Vsekakor ne sme v preostalih 9 kolih izgubiti nobene partije več, če naj ostane med prvo pe-torico. To pa ne bo tako preprosto, kajti borba postaja iz kola v kolo bolj ostra. Islandski tekmovalec Olafsson, kateremu je FIDE te dni na kongresu v Dubrovniku priznala naslov velemojstra, kaže, da resno misli na turnir kandidatov za svetovnega prvaka. Bronstein, ki bo v nadaljnjih 9 kolih igral pretežno z manj nevarnimi nasprotniki, je naslednji tak pretendent na prvih 5 mest. Skratka, v prihodnjih tednih se obeta na desetih deskah v turnirski dvorani v Portorožu
KOPER : ILIRSKA BISTRICA
51 : 42 (25 : 24)
V	1, kolu finalnih srečanj za osvojitev naslova okrajnega prvaka v košarki sta se srečali v nedeljo v Kopru moštvi TVD Partizan Koper in Ilirska Bistrica. Koprčani so po ogorčeni borbi zmagali z izidom 51 :42.
Povratna tekma bo v soboto zvečer v Ilirski Bistrici. Okrajni košarkarski prvak, ki ga b&sta dali ti dve srečanji, bo igral meseca oktobra kvalifikacijske tekme za vstop v 2. republiško ligo.
Tenis
POŠTO JNCANI V OSMINI FINALA
V	nedeljo bi se morali srečati v Postojni igralci tenisa iz Portoroža in Postojne. Vendar so gostje odpovedali dvoboj in tako bodo Postojčani kot edini predstavnik Slovenskega Primorja tekmovali v nadaljnjem prvenstvu za ekipnega republiškega sindikalnega prvaka v tenisu. V nedeljo se bodo v osmini finala srečali z Jeseničani na Jesenicah.
M. A.
Balinanje
PRVI MESTI OSTALI NA PRIMORSKEM
V	nedeljo je bilo v Sežani republiško prvenstvo v enojkah. V veliki konkurenci je zmagal Gre-gorič iz kluba Partizan Prvačina. Drugo mesto Ceh — »Planina« Sežana, tretje Habjan — »Lokomotiva« Ljubljana, četrto Ma-mun — »Kamen« Ljubljana. Tekmovanje si je ogledalo 200 ljudi.
— an
Knjižica o Videmskem sporazumu
Uradni vestnih okraja Koper bo s svojo knjižico o Videmskem sporazumu zares ustregel Številnim koristni-Uorn olajšav po tem sporazumu. Zato Je zanjo tudi precejšnje zanimanje, tako na Koprskem kot na Goriškem, Knjižica bo žepnega formata in bo obsegala nekaj nad sto strani; vsebovala bo uradno besedilo Vldemskega sporazuma s potrebn'ml razlagami posameznih členov, razen tega pa Se dodatne sklepe, ki J'li je Stolna mešana komisija sprejela na svojih dosedanjih zasedanjih.
Izdajo knjižice o Videmskem sporazumu so v glavnem omogočile nekatere gospodarske organizacije iti bo zato v prodaji razmeroma poceni; stala bo komaj 200 dinarjev. Knjižico bo možno dobiti v vseh knjigarnah in kiosk'h v krajih, za katere veljajo določila Videmskega sporazuma.
Tistim, ki bodo knjižico naročili v predprodajl rin pravočasno, t. j. do konca tega meseca nakazali na tekoči račun zavoda: G5-KB-1-Z-3SG pri Komunalni bank: v Kopru 170 d nar-jev za :zvod, bo zavod dostavil knjižico takoj po iz du. Ker je naklada omejena, bo treba z nakupom pohiteti.
izredno napeta borba za obstanek in prodor na prva mesta.
Publika, ki vsako popoldne in večer napolni prostor za gledalce, je nekako soudeležena pri tem napetem stanju, v katerem so igralci. Tudi po vseh 5 ur, kolikor traja igralni čas vsakega kola, pretičijo mnogi »kibiei« v dvorani. Na prvi pogled je opazovalcu jasno, kje se bijejo glavne partije dneva — pred tistimi pari je posebno huda gneča ljudi, ki napeto zro na demonstracijske deske. Vendar v petih urah ne opazujejo samo poteka kraljevske igre na posameznih deskah, temveč tudi obnašanje tekmovalcev. Tako n. pr. publiki ni ušlo, da je Bronstein opustil svoja tradicionalna bela oblačila in se je začel pojavljati v črnem. Tudi Gligorič je opustil svojo kravato. Najbolj menjata obleke zakonca Shenvin
— mlada soproga jc znana kot ena najzveste.iših sekundantk, obenem pa kot najbolj ekstrava-gantno oblečena ženska v Portorožu. Mladi Američan Fisher ni več taka atrakcija, kot jc bil prve dni; ne zato, ker je vsak dan bolj nervozen, temveč zato, ker je tako z igro kot z vsem ostalim nastopom ostal nekje v ozadju; v prostem času kar izgine; še izletov se ne udeležuje. Zadnje čase pa nasprotno pridobiva na pozornosti najstarejši tekmovalec, bolgarski mojster Neikirh, ki se je z zadnjih mest povzpel na sredino lestvice in ni klonil niti pred »tigrom« Petrosjanom. Jule
STANJE PO XII. KOLU:
Petrosjan 9 { + ), Tal j 8,5 (+), Averbah 7,5, Matanovič 7, Gligorič in Olafsson 7 (+), Bronstein in Benko 6,5, Panno 6,5 (+), Fisher in Pachmann 6, Larsen in Szabo 5,5 Neikirh in Sanguinetti 5,5 (+), dr. Filip in Shervvin 5, Car-dosso 4 ( + ), Rosseto 3, Fiister 2 (+), De Greiff 1,5 točke.
V	torek zvečer in v sredo dopoldan je bilo končano predzadnje kolo, t. j. XIV. kolo:
Piberl : Timofejeva 0 : 1 Jocič : Pihajlič remi Nedeljkovič : Radenkovič remi Štruc : Velimirovič 1 : 0 Katalinčič : Ročič 1 :0 Jovanovič : Vinceljak remi Lazarevič : Kitonič 1 :0. Cirovičeva je počivala. Po XIV. kolu vodi Nedeljkovičeva s 13 točkami, sledijo Lazarevičeva z 11,5, Timofejeva 8, Jocičeva 7, Jo-
Košarka POSTOJNA : ODRED 31 : 75 (15 : 36)
V	nedeljo popoldan je bila v Postojni pred kakšnimi tri sto gledalci povratna prijateljska košarkarska tekma, v kateri sta se srečali moštvi ljubljanskega Odreda in TVD Partizan iz Postojne.
Spomladanski prvak I. republiške lige Odred je pokazal zrelejšo igro, tako da mu Postojnčani kljub izredno 'požrtvovalni igri in živahni podpori gledalcev niso mogli ogroziti zmage. Razlika 44 košev v korist Odreda je previsoka. Tekmo si je ogledal tudi zvezni kapetan in trener za moško košarko Aca Nikolič, ki se trenutno mudi v Ljubljani.
vanovičeva, Piberlova in Raden-kovičeva po 6,5, Vinceljakova 6, Pihajličeva 5,5, Cirovičeva in Ki-toničeva po 5, Velimirovičeva 4,5, Kataliničeva 4, Štručeva in inž. Ročičeva po 3,5 točk.	db
Avto-moto društvo
»Edo Klemenčič« Ljubljana in Tajništvo za notranje zadeve Ljubljana bosta v nedeljo, 31. avgusta 1958 ob 10. uri na obletnico smrti kapetana LM
LUDVIKA TERČONA,
odkrila spominski kamen ob cesti, ki pelje od glavne ceste proti Pobegom—Cežarjem.
TOVARNA MOTORNIH KOLES »TOMOS« KOPER
razpisuje
na osnovi 25. člena Temeljnega zakona o štipendijah
2 štipendiji za študij na Srednji ekonomski šoli.
Interesenti naj pošljejo prošnje z življenjepisom na upravo podjetja do 10. 9. 1958.
Delovna kolektiva hotela »TRIGLAV« Sežana in bufeta »JADRAN« Fernetiči
čestitata vsem svojim gostom in občanom sežanske občine k prazniku — 28. avgustu
POŠILJA ISKRENE ČESTITKE K OBČINSKEMU PRAZNIKU 28. AVGUSTU VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM TER PREBIVALCEM SEŽANSKE OBČINE
» P E T R O L « — poslovalnica v Postojni
sprejme v službo šoferja D kategorije — Nastop službe takoj — Plača po tarifnem pravilniku podjetja Prošnje naslovite na P E T R O L, poslovalnica Postojna
nedelja, 31. VIII.:
8.00 Kmetijska oddaja; »O nekaterih problemih živinoreje v koprskem okraju« — 8.00 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Zabavna glasba — 13.45 Za našo vas — 14.15 Igra kvintet Avseitik — 14.30 Sosedni kraji in ljudje — 15.00 Vesti — 15.15 Glasba po željah.
ponedeljek, 1. IX.: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesli — 7.40 Glasba za dobro jutro — 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Glasbena paleta — 14.30 športna oddaja
—	14.40 Od melod je do melodije — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.20 Slovenske narodne.
torek, 2. IX,:
7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesli — 7.40 Glasba za dobro jutro
—	7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti
—	13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Okno v svet
—	14.40 Filmska glasba — 15.00 Vesti
—	15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.20 Narodne pesmi in plesi z raznih krajev.
sreda, 3. IX.: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro — 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13,40 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.20 šola in življenje: »Pred šolskim pragom — Pošta« — 15.40 Poje zbor »Branko Kr-smanovič« iz Beograda — 15.00 Vesti
—	15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.20 igra orkester Kostelanetz.
Četrtek, 4. ix.: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro — 7.45 Jutranji koledar — 13,30 Vesti — 13.40 Kmetijski! nasveti — 13,45 Posavski, pokolpski in slavonski plesi
—	14.00 Glasba po. željah — 14.30 Pogovor z volivci: Govori preds. OLO Nova Gorica inž, Karmelo Budihna —■ 14.40 Domači zabavni ansambli — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.20 Razni solisti in ansambli Ozvajajo slovenske narodne.
petek, 5. ix.: 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vest: — 7.40 Glasba za dobro jutro — 7,45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti — 13.45 Popoldanske melodije — 14.30 Gospodarska oddaja: »Izpolnitev proizvodnih načrtov« — 14.40 Popularne skladbe — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.20 Igra narodni ansambel »Zlatorog« p. v. Petra Vrhunca.
KOPER: 29, 30, in 31. avgusta franeo-sko-jugoslovanski barvni film Cinemascope GOUBBIAH, 1, in 2, septembra ameriški film MOJIH SEST KAZNJENCEV, 3. lin 4, septembra angleški film JOKAJ. LJUBLJENA DEŽELA.
IZOLA: 20. avgusta ameriški film MOJIH SEST KAZNJENCEV, 30. in 31. avgusta angleški barvni film SVENGALI, 1. .in 2, septembra angleški film JOKAJ, LJUBLJENA DEŽELA, 3. in 4, septembra italijanski barvni film Cinemascope KRUH, LJUBEZEN ¿N . . .
PIRAN: 30. in 31. avgusta italijanski barvni film Cinemascope KRUH, LJUBEZEN IN . . ,
PORTOROŽ: 29. avgusta italijanski barvni film Cinemascope KRUH LJUBEZEN IN---- 30. in 31. avgusta ameriški barvni film ČLOVEK BREZ ZVEZDE.
ŠMARJE: 30. avgusta francoski film BELEZNICA MAJORJA TOMPSO-NA, 3. septembra ameriški film MOJIH SEST KAZNJENCEV,
ŠKOFIJE: 30. avgusta ameriški barvni film INDIJANSKI BOREC, 31. avgusta angleški barvni film RICHARD III., 3. septembra angleški barvni film SVENGALI.
POSTOJNA: 29., 30, in 31. avgusta angleški barvni flilm SPANSKI VRTNAR, 2. in 3. septembra japonski film SEDEM SAMURAJEV.
SEŽANA: 30. in 31. avgusta ameriški film RICHARD LEVJESRClíl, 2, in 3, septembra kitajski film BELOLA-SO DEKLE, 4. iin 5. septembra angleški film MADELEINE.
IŠČEM sončno sobo opremljeno ali prazno. Plačam po dogovoru. Ponudbe pošljite na upravo lista pod »Obrtnik«.
DVOKOLESA od 7.000.— dalje, ciklomotorji od 44.000.— dalje ter Vespe, nove in rabljene, Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo.

DPD »Svoboda« Piran sporoča žalostno vest, da je nepričakovano umrla
ERIKA LENARČIČ
Požrtvovalno in priljubljeno prosvetno delavko smo pospremili na njeni zadnji poti v sredo, 20. avgusta, v Ljubljani.
DPD »Svoboda Piran
z obrati:
MLEKARNA in trgovsko podjetje GRUDA v Sežani
ter
SUSILNICA in DESTILACIJA v Gračišču
ČESTITA VSEM SVOJIM ČLANOM TER PREBIVALCEM OBClNE K OBČINSKEMU PRAZNIKU — 28. AVGUSTU
lir
Odkupuje in predeluje mleko, sadje, zelenjavo, zdravilna zelišča, živino in vse vrste lesa po najvišjih dnevnih cenah
GROSISTICNO DETAJLISTlCNO TRGOVSKO PODJETJE
S SVOJIMI 38 POSLOVALNICAMI VAM NUDI VSE VRSTE POTRGŠNEGA BLAGA PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH!
KOLEKTIV SE PRIPOROČA IN ČESTITA VSEM PREBIVALCEM OBČINE ZA NJIHOV PRAZNIK — 28. AVGUST
AVTOPREVOZ SEŽANA
se še nadalje priporoča svojim naročnikom DELOVNI KOLEKTIV ČESTITA K OBČINSKEMU PRAZNIKU — 28. AVGUSTU
PRIHODNJI SPUTNIK BO SVETIL
Po izjavah sovjetskih znanstvenikov, ki gradijo nove umetne Zemljine spremljevalce, bo prihodnji »sputnik* opremljen z močnimi žarometi. Tako ga bo mogoče dobro videti, ko bo ponoči krožil na svoji poti okrog Zemlje. Doslej Se ni natanko znano, kdaj ga mlislijo izstreliti, pričakujejo pa, da bo to kmalu.
»ČAS JE ZLATO«
Zahodnonemšk-i minister za delo je v svojem uradu uvedel knjigo s tem naslovom. V njo morajo vsi uslužbenci vpisat:, čc morajo slučajno med delovnim časom opraviti navadno človeško potrebo. Minister jc «zdal strog ukaz vsem šefom, da skrbno nadzorujejo, če uslužbenci res natančno navedejo čas, ki so ga pr! tem uporabili.
IZNAJDLJIVI VLOMILCI
Nekega dne okrog polnoči se je na eni izmed atenskih ulic pojavila skupina fantov s kitarami. Začeli so Igrati iin peli ter tako pritegnili nase pozornost prebivalcev, ki jim je ubrana glasba ugajala. Medtem pa so njihovi pajdaši popolnoma (izpraznili dve veliki trgovini in odnesli vse, kar so mogli.
ZA ZAVESO
Po najnovejšem odloku vatikanskih oblasti je odslej dovoljeno v tamkajšnjih cerkvah peti mešanim zborom le, če je med moškimi iin ženskam, »primerna« razdalja. Ponekod so celo uvedli posebne zavese, ki ločijo pevce obeh spolov. Vsekakor velika skrb za "javno moralo,
DVOJNO DELO HKRATI
Danska ribiška industrija bo znova napredovala. Znan ribiški strokovnjak iz Esbjerga, pristaniškega mesta ob severnem morju, je Izumil stroj, ki ribo reže v filete in jo sproti soli. V osmih urah bo nov. stroj na ta način predelal 12 ton rib. Doslej ribiška industrija takega stroja še nI imela.
— Počakaj! Morda bo stekla za njim!
Radovedneži, ki so prišli na datvsonski breg gledat, kako reka zmrzuje, so nenadoma zaslišali iz teme Cokovo bojno pesem:
Kot starogrški Argonavti iz moderne Grške plovemo, ti-rom-pom-pom, ti-rom-pom-pom, da zlato runo najdemo.
Tri dni sta Kriš in Cok prenašala poldrugo tono težko opremo od srede reke v kočo, ki sta jo Stine in Sprague kupila na griču blizu mesta. Ko je bilo delo končano in so "bili zvečer VSi Zbrani v topli koči, je Sprague poklical Kriša. Toplomer je na prostem kazal petinšestdeset stopinj pod ničlo.
»Dimač, vaš mesec sicer še ni pri koncu, pa vam vseeno plačam do poslednjega dne. Srečno!«
»Kako pa je z najino pogodbo?« je vprašal Kriš. »Dobro veste, da je v tem mestu lakota. Človek dobi delo v rudniku le tedaj, če ima svoja živila. Pogodila sva se, da . ..«
»Ne vem, da bi se bila kaj pogodila,« je odvrnil Sprague. »Ti, Stine, ali ti kaj veš o tem? Najel sem vas za mesečno plačo. Tu jo imata; Podpišita potrdilo;«
Kriš je stisnil pesti ¡in za trenutek je videl rdeče. Oba gospoda sta se plaho umaknila. Kriš še nikoli v življenju ni bil udaril človeka v jezi; tedaj pa se je tako jasno zavedal, da b5 lahko Spragua naklestil, a se mu niti ni zdelo vredno poskušati.
Cok jc opazil njegovo neodločnost' in je posegel vmes:
»Cuj, Dimač, prav nič me ne mika še nadalje služiti takim ostudnim lopovom, kakor sta ta dva. Ta trenutek grem proč. Midva ostaneva skupaj, razumeš? Zdaj pa vzemi svoje odeje in mahni jo doli k .Losjemu rogu'! Tam me počakaj! -Jaz ostanem še nekaj časa tukaj, da dobim, kar mi gre, in dam. kar gre drugim. Nič kaj prida nisem, kadar sem na vodi, zdaj pa stojim na materi zemlji in zato bom vzdignil malo prahu okrog sebe!«
Ccz dobre pol ure se je Cok prikazal ■ pri »Losjem rogu«. Členki na prstih so mu krvaveli in kožo na Jicu je imel posneto. Očitno je bilo, da je dal čednima gadoma v koči, kar jima je Slo.
»Ce bi ti videl, kakšna je njuna soba,« je rekel Krišu, ko sta stala pri točilnici, in se radostno nasmehljal. »Ce bi ji rekel pretepačnica, ne bi zadel. StaVim dolar proti cvrtemu krofu, da ju teden dni ne bo na spregled. Zdaj pa morava preračunati, kako se bo dalo živeti. Losje meso stane dva dolarja funt, pa ga sploh ne prodajajo; druga živila so povprečno po dolarju in pol za funt. Denarja imiva toliko, da se preživiva mesec dnli in si nakupiva še orožja in streliva. Majhen izlet na deželo nama ne bo škodil. Alio ne dobiva nobenega losa na muho, se pridruživa Indijancem. Ce pa ne bova v šestih tednih imela pet tisoč funtov losjega mesa, se vrnem in poprosim tisto zalego na . griču odpuščanja. Ali si zadovoljen z načrtom?«
Kriš mu je dal roko in Cok jo je krepko stisnil. »Ampak,« je začel Kriš ugovarjati, »povem tli, da nimam nič pojma o lovu.«
Cok je dvingil svojo čašo. »Pristen mesojedec si, drugega te bom pa že naučil.«
Tretje poglavje STAMPEDA V BABJEM POTOKU
Dimač in Cok sta torej odšla na lov, da si preskrbita živeža. Dva meseca nato sta bila že spet v gostilniški sobi pri »Losjem rogu«. Lov je bil končan, meso pripeljano .in razprodano, funt po dva in pol dolarja. In tako sta imela skupnega, premoženja tri tisoč dolarjev v zlatem prahu in pa izborilo pasjo vprego. Sreča jima je bila mila. Kljub temu, da je velikanski naval za zlatom pognal divjačino sto in še več milj daleč v gore, sta na pol poti ustrelila štiri lose, ki sta jlli ustrelila v ozki soteski.
Da so te živali zašle tja, je bilo prav tako nerazumljivo kakor srečno naključje, kajti komaj en dan prej sta bila naletela na kopo sestradanih Indijancev, ki so jima zagotavljali, da ni v ondotnem kraju nobene divjačine tri dnli naokrog. Nekoliko mesa sta zamenjala za vprego sestradanih psov. Ves teden sta iili krmila, potem pa sta jih zapregla in začela voziti meso na trg v lačni Dawson.
Zdaj jima je šlo za to, kako dobiti živež za zlati urah. Povprečna cena moke in fižola je bila poldrugi dolar z.i funt, težko pa je bilo najti človeka, ki bi jima prodal moko in fižol. V Dawsonu je takrat vladal glad. Na stotine mož, ki so nieli denar, živeža pa ne, je moralo zapustiti deželo. Mnogo jih je odplulo po reki, preden je zainrznla, mnogo pa je bilo takih, ki so Imeli komaj še dovolj živeža, da so se drznili na šest sto mili dolgo pot proti Dyeau.
D mač jc dobil čoka v topli gostlnici vsega zidane volje.
»Življenje ni vredno fleka, ako človek nma žganega In slaščic,« je rekel Cok in si pulil zmrzllno s tajajočlli se brkov ter jo metal po tleh. »In sreča je hotela, da sem dobil osemnajst fuptov slaščic. Cigan ml je zaračunat le tri dolarje za funt. Ali je tudi tebi kaj padlo v naročje?*
»Tudi jaz nisem postajal,« je ponosno dejal Ivriš. »Kupil sem petdeset, funtov moke in tam gori ob Adamovem potoku živi mož, kT. mi je obljubil, da mi je bo jutri prodal še petdeset.«
»Imenitno! Preživela se bova brez skrbi, dokler se reka ne odtaja. Veš, Dimač, najini psi so zlata vredni. Pri meni je bil pasjii prekupčevalec in mi je ponujal po dve sto dolarjev za vsakega od peterih. Ne bo nič, sem mu rekel. Kar veselje jih je gledati, odkar so se tako lepo odebelili; le srce boli človeka, ko jih krmi s hrano, ki je vredna dva in pol dolarja funt. Daj. ga bova malo srknila. Spodobi se, da zalijeva tistih osemnajst fmi-fov slaščic,«
Ko je nekaj minut pozneje sipal na tehtnico zlati prah, kolikor ga je bil dolžan za pijačo, se je nečesa domislil.
»Joj. popolnoma sem pozabil na moža, lal me čaka v gostil-nici Tivoli. Nekaj pokvarjene slanine ima, pa bi jo prodal funt za dolar in pol. Za pse bo dobra in prihranila bova dolar na dan pri vsaku živali. Zbogom!«
»Pozdravljen!« jc rekel Kriš, »jaz grem pa v kočo, bom legel na uho.«
Komaj je Cok odšel, je stopil v kožuhovino zavit moški skozi dvojna vrata. Obraz mu jc zasijal od veselja, ko je zaglc-- dal Kriša. Bil je Breck, tisti, ki sta mu KiilS in Cok speljala čoln preko nevarnih brzic.
»Sem že slišal, da ste v mestu,« je rekel Breck naglo, ko sta si stisnila roke. »Pol ure vas že iščem. Stopite z menoj na prosto, rad bi vam nekaj povedal.«
Dimač jc žalostno pogledal razbeljeno, bobnečo peč. »Ali se ne bi mogla kar tukaj pomeniti?«
Ne; je važna stvar. Le pojdiva ven!«
Ko sta bila zunaj, je KriS snel rokavico z desne roke, prižgal vžigalico in osvetlil toplomer, ki je visel poleg vrat na steni. Pa je urno zopet nataknil rokavico, ker ga je zaskelelo, kakor da bi ga bil opalil ogenj. Na nebu se je bočil plameneči severni sij. Na vseli konolh in krajih Dawsona pa se je razlegalo otožno tuljenje volčjih psov.
»Koliko kaže toplomer?« je vprašal Breck.
»Šestdeset, pod ničlo.« Kriš je pljunil v zrak iti pljunek je kar zaprasketal v zraku. »In toplomer Se vedno noče počivati. Pada in pada neprestano. Pred eno uro je kazal komaj dvainpet-deset. Pa menda vendar ne boste rekli, da nas čaka nocoj še kakšna stampeda.«
»To je li sto,« jc zašepetal Breck previdno in pogledal skrbno krog sebe, če ni kje v bližini kak nepoklican prisluškovalec. »Kakor veste, se trideset milj od tod izliva potok Squaw (Babji potok) v Yukon.«
»Da, ampak tam ni nič,« je hitro odvrnil Dimač. »Tam so že pred leti iskali zlato.«
ki so se spustili, da popravijo okvaro, ponovno naleteli na mrtve kite, lcl so zapleteni v pretrgani kabel ležalii na morskem dnu. Pri stlkanju za hrano so se morali zaplesti vanj. Hoteč sc rešiti, so sc vedno bolj zapletali, kabel so s svojo silno močjo sicer pretrgali, niso pa se mogli osvoboditi liz njegovega objema. In ker dihajo s pljuči, so se zadušili.
Marsikdo bo začuden ugibal kaj pomeni ta čudna zmešnjava cevi, trakov in prečk najrazličnejših oblik ter velikosti. in komaj verjel, da gre za model rdečega krvnega telesca, ki v našem organizmu opravlja najvažnejšo življenjsko funkcijo. Model je izdelan iz plastične snovi v milijonkratni povečavi. Razstavljen je na kolumbijski
univerzi
Sfetovna zgodovina ? Ih urah
to časovno razdobje prestavimo v primerno razmerje. Vzemimo, da se je vsa zgodovina naše Zemlje odigrala v 24 urah od njenega nastanka do danes. Potem odpade dvanajst ur in četrt na pradobo in čas bitij bre^ vretenc. Osem in pol ure traja čas rib. Dve in pol ure zemeljski srednji vek, čas kuščarjev iin plazilcev. 42 minut in 25 sekund odpade na terciarno dobo, zlati čas sesalcev. Same dve in pol minute pa obsega čas od pojave prvega človeka na Zemlj.i do današnjih dni. Komaj pet sekund pa preostane za G000 let staro kulturno zgodovino človeštva.
PRVA ATOMSKA KRIŽARKA
Rodila se bo seveda v ZDA. Graditi so jo piličeli konec prejšnjega leta. 14,000-tonska »Long Beach«, kot ji bo ime, bo merila v dolžino 214 metrov. Njena posebnost — ne bo imela topov. Zato pa toliko več dirigiranih izstrelkov, ki jih bo pošiljala v zrak, po morju in na kopno, kar ji bo omogočal posebni sestav radarjev. Njena celotna ureditev in oprema sta usmerjeni na borbo pod pogoji atomskega napada.
NA RAČUN PRAZNOVERJA
Tudi pri nas od časa do časa skšimo novico o kaki potegavščini vedeževalk. Vendar lahko rečemo, da smo, kar se tega tiče, pni nas precej bolj pametni kot drugod po svetu. Samo v Parizu je namreč nad 5.000 vedeževalcev in vedeževalk, lai izključno živijo od tega »poklica«, medtem ko njihovo število v New Yorku presega 10.000. Za čitanje prihodnosti zahtevajo mastne honorarje, tudi do 5,000 lin več dolarjev, če jim ravno pride pod
roko dobra ribica.
Poplave na Kitajskem.. Velike kitajske reke, ki večkrat prestopijo bregove, so letos nenavadno narasle. Poplavile so veliko število manjših naselij a tudi večjih mest. Prebivalce ogroženih krajev so reševali med drugim tudi s helikopterji
Ladje za kavo
V Braz.iltlji je kava doma in marsikje v .Inozemstvu dobrodošlo plačilno sredstvo. Tako bosta sedaj dve baltiški sosedi, Poljska in Finska, dobavili Braziliji! ladje v zameno za kavo. Poljska bo dala 14, Finska pa 4 ladje, z dobavljanjem pr.čno prihodnje leto. Celotna transakcija ima vrednost petnajst milijonov dolarjev. Finci dob.jo svoje ladje plačane samo s kavo, Poljaki pa dve-tretjinsko, ostalo v denarju.
Ameriška atomska podmornica. Nautilus je nedavno pre-plida pod. ledenimi gorami Severno ledeno morje in dosegla severni tečaj, od koder se je spiet srečno vrnila v svoje oporišče. Vso pogonsko energijo ji daje krogla urana, ki meri komaj 5 cm v premeru, a popolnoma zadostuje za skoraj 130.000 km plovbe, za kar bi dieslovi motorji porabili, okrog 4 milijone litrov goriva
Kiti, največji morskli prebivalci, ki pa niso ribe, temveč sesalci, kaj pogosto povzročajo nevšečnosti kablovodom, položenim na morsko dno. Pretrgan vod ni nobena redkost v neznanskih globinah. Dolgo si svet ni bil na jasnem o vzro-kh Ln povzročiteljih tolikšne škode, dokler niso potapljači,
POŠTENI NAGRAJENEC
Letos spomladi so angleškemu ljubitelju ptic Horisb.vju podelili nagrado, ker je prvi v tem letu slišal peti kukavico na angleškem otoku. Mož pa je te dni nagrado vrnil, češ da je kasneje ugotovil, da to ni bila prava kukavica, ampak le sosedova stenska ura.
JEKLENI ŽIVCI
Francoski letalski lcapetan Mosconi je pred dnevi skočil s padalom z višine 8.300 m brez kakršnihkoli pripomočkov za dihanje, ki so sicer potrebni na tej višini. V dveh in pol minute se je spustil do višine 345 metrov, kjer je šele odprl padalo in nepoškodovan pristal na zemlji.
Nov gorski hrbet v Severnem ledenem
morju
Se pred dvema letoma je smatral svet Severno ledeno morje za enakomerno globoko podmorsko kotlino. Tedaj pa je sovjetska Akademija znanosti sporočila, da je pod ledeno morsko gladino odkrila 2000 km dolgo gorsko vrsto, ki se vleče čez Severni tečaj med Grenlandijo .in Novosibirsklm otočjem. Nedavno so na istem morju ameriški znanstveniki z neke »ploveče postaje«, ki je urejena na veliki ledeni plošči, odkrili nov podmorski gorski hrbet, ki se dv.iga od 3300 do 1600 m pod morsko gladino. Njegovo razsežnost sedaj raziskujejo,
Zgodovina vsemirja ne računa z letil iin človeško starostjo, njej je tisoč let kol en dan. Domnevamo, da je preteklo milijardo let, odkar .ie trda skorja pričela oklepati pre.i ža-rečo in tekočo snov naše Zemlje. Zaradi lažjega umevanja SI
Elektronski strojevodja. Poročali smo že o poskusih popolne avtomatizacije železniškega prometa, ki jih delajo v Sovjetski zvezi. Nedavno je bila prva poskusna vožnja takšnega
»elektronskega vlaka«. Strojevodjo je zamenjala posebna naprava, ki jo vidimo na naši sliki in varno pripeljala vlak na določeno postajo
Letanje na vodi. Nov šport, ki kaže, da se bo kar lepo uveljavil. Letalec, ki mora biti seveda tudi dober smučar na vodi, si pripne posebna platnena krila in čoln ga potegne. Ko dobi ustrezno hitrost, se lahko dvigne kakih 30 metrov visoko v zrak, nato pa spet varno pristane na vodi
To je velika afriška puščava Sahara, ki pa je zadnje čase zelo oživela. Na peščenem morju rastejo naselja
raziskovalcev, ki iščejo dragoceno tekočino — nafto