leto XII. Štev. 15 l’ E L E F O N : UREDNIŠTVA 23-67 Ul-RAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 1L409 Maribor, četrtek 19. januarja 1959 NAROČNINA NA MESEC: Prejemao v opravi ali po pofiti 10.— dio, dostavljen na dom 12.— dio, tojtoa 25.— din Cena din 1 — Pred intervencijo v Španiji? Nevaren položai na boiiščih v Kataloniji — Republikanska SpanMa prosi za dobavo orožia — Akciie v Franciji in Angliji za intervencijo v korist republikancev — Odločilni seji angleške in francoske vlade LONDON, 19. jan. Danes se je sestal angleški kabinet, a istočasno v Parizu irancoski kabinet k nujnemu posvetu o španskem vprašanju, ki je stopilo v odločilno iazo. Med posvetovanjem kabineta so se tukaj dogodile velike demonstracije na Dovvning Streetu. Demonstrantje so klicali: »Orožje za Španijo!« Po vesteh iz Pariza je debata v francoskem parlamentu potekala zelo viharno in je večkrat prišlo do zelo dramatičnih prizorov. Večina v parlamentu je, kakor že javljeno, za takojšnjo intervencijo v Španiji. Odločitev bo padla pri jutrišnjem glasovanju. NACIONALISTIČNO POROČILO. I major Atlee na ministrskega predsednika BURGOS, 19. januarja. Avala. Navarske Chamberlaina nujno pismo, v katerem je četa so s svojih pri Mont Blanchu ležečih1 zahteval takojšnjo ukinitev prepovedi do- bave orožja republikanski Španiji ter pod pri svojo zahtevo z vrsto jasno izkazanih kršitev nevmešavanja s strani italijanske in nemške vlade. Na to zahtevo je odgovoril Chamberlain s pismom, v katerem obžaluje, da ne more ustreči tej zahtevi, ker bi to vojno v Španiji samo podaljšalo in razširilo. Prav tako mora odkloniti predlog za skupno akcijo vlad Anglije, Amerike in Francije v pomoč Španiji, ker bi že samo organiziranje za to zahtevalo preveč dragocenega časa. postojank tekom včerajšnjega dne zopet napredovale za 5 milj. Boji so se zaradi uspešnega in zelo preciznega prodiranja nacionalističnih čet prenesli že globoko v barcelonsko provinco. Prve čete stoje že 12 km. pred Igualado in še dalje napredujejo. Glavne nacionalistične kolone so sedaj oddaljene samo še 39 km od Barcelone. Istočasno s prodiranjem pri Igualadi so prešle nacionalistične čete v napad tudi v- Pirenejih z namenom, da bi čimpreje presekale zvezo med Francijo in Katalonijo ter s tem onemogočile republikancem vsako pomoč od zunaj. LONDON, 19. januarja. Včeraj so se bo jcvale ves dan krvave bitke na vseh odsekih katalonske fronte. Nacionalisti trdijo, da so napredovali 10 kilometrov. POMOČ IZ MADRIDA. PERPIGNAN, 19. januarja. Avala. Republikanska vojaška oblastva so zaradi Izredno težkega In nevarnega položaja BEOGRAD, 19. januarja. Italijanski zu-v Kataloniji odredila nagel prevoz pomož-! nanil minister grof Ciano je prispel vče-nih čet iz Madrida. Iz Madrida je bilo od- j rai °b 13. url v Trst, kjer je ostal dve url poklicanih 60.000 vojakov, ki potujejo 1 *n nato nadaljeval pot proti Jugoslaviji, na bojišče v Katalonijo, da podpro tam- Ob 17.35 je prispel na Rakek. V njegovem Obljubil pa je, da bo slej ko prej podpiral zasebna društva, ki zasledujejo te cilje. Zaradi tega tudi ni potrebno, da bi se sklicalo predčasno zasedanje zbornice. ŠPANSKI PROTEST V LONDONU LONDON, 19. januarja. Včeraj je Izročil španski poslanik angleški vladi noto republikanske vlade, v kateri opozarja na dokumente, iz katerih izhaja, da je lta-lijanska vlada v zadnjem času prodala nacionalistični Španiji 4 rušilce in 2 podmornici. V dokaz za to navaja tudi Imena. ki so jih te ladje nosile še nedavno v italijanski mornarici. Nota ugotavlja jasno kršitev načela nevmešavanja po italijanski vladi in izraža prepričanje, da ta dejstva pač niso mogla ostati neopažena tudi angleški mornariški poročevalski službi, ki slovi kot najzanesljivejša na svetu. Vedeti bo moral tedaj za to tudi odbor za nevmešavanje v Londonu. Tako izigravanje sklepov je nedopustno in izraža španska vlada zato odločen protest proti pasivnemu zadržanju odbora za nevmešavanje. kajšnjo obrambo. BARCELONA, 19. januarja. Po najnovejših vsteh prihajajo že madridske čete po morju na pomoč četam na katalonski fronti. NEGRIN PROSI ZA 0R02JE. ST. JEAN DE LUZ, 19. januarja. Avaia. Iz Barcelone poročajo, da je imel republikanski ministrski predsednik Negrin včeraj popoldne dolg razgovor s francoskim poslanikom Henryjem. Predmet razgovorov je bil katastrofalni vojaški položaj republikanske vlade. Kakor je bilo s tem v zvezi mogoče Izvedeti, je Negrin nujno naprosil francoskega poslanika za pošilja-tev novega bojnega materiala čez Pireneje, ker bi bilo samo v tem primeru mogoče zopet organizirati uspešen odpor proti nadaljnjemu prodiranju nacionalistične vojske. TOLOŽAj v fRANC0SK1 ZBORNICI PARIZ, 19. januarja. Na včerajšnji seji francoskega parlamenta je bilo glavni predmet debat in bojev špansko vprašanje. Seja se je pričela s poročilom Bon-neta o rimskem sestanku In njegovimi odgovori na razne Interpelacije. Pokazalo pa se je ,da ni mogel vplivati na zbornico tako, da bi bila večina za nevmeša-nje v Španiji. Vsa zbornica je razdeljena na dva tabora. Šele govor Daladierja v petek utegne prinesti v tem oziru raz-čiščenje. DEMONSTRACIJE V LONDONU LONDON. 19. januarja. Tu se ponav-1'ajo že tretji dan velike demonstracije dijaštva, meščanstva in delavstva, zlasti levičarskih smeri, ki zahtevajo pomoč republikanski Španiji. Proti demonstrantom je morala nastopi*! žc večkrat tudi policija. ATLEEJEVO PISMO CHAMBERLAINU. LONDON, IB. januarja. Včeraj -je im- Grof Ciano na Belju Prispel je sinoči na Rakek, danes dopoldne pa na Belje — Cianova izjava časnikarjem — Glavni predmeti beljskih razgovorov Šima državama ni več nobenih posebnih problemov, ki bi jih bilo treba razčistiti. Na tem sestanku se bomo razgovarjali o vseh splošnih in posameznih vprašanjih, ki zanimalo naši državi. Prepričan sem, da bo ta sestanek koristil okrepitvi od-nošajev med Italijo in Jugoslavijo na političnem, gospodarskem In kulturnem polju.« Nadalje je grof Ciano dejal na zadevna vprašanja, da se bo na Belju pretresal sedanji mednarodni položaj, seveda tudi s posebnim ozirom na Podonavje. Točno ob 18.10 se je Ciano nato odpeljal s posebnim vlakom dalje. V Ljubljano je prispel ob 19. uri, kjer Je sprejel osebje italijanskega konzulata ter se ob 20.10 odpeljal dalje. Grol Ciano je prispel na Be-ije danes opoldne, kjer mu je bil prirejen slovesen sprejem in kjer ga je čakal tudi dr. Milan Stojadinovič. Kakor se poroča, se bodo beljski razgovori nanašali v glavnem na: !. Sredozemsko morje v zvezi s Chamberlaino-vim obiskom v Rimu, 2. ureditev odnoša-jev med Jugoslavijo in Madžarsko, 3. politična in gospodarska vprašanja med Italijo In Jugoslavijo. spremstvu so potovali naš rimski poslanik Boško Hristič, pooblaščeni italijanski minister Leonardo Vitetti, poslanik Gnido Buttl, šef kabineta Uraberto Natali, svetnik Alberto Nomis, konzul Alasco Lancia d’Aglieta in konzul Francesco Bella. Z njim potuje tudi več italijanskih časnikarjev. Na kolodvoru na Rakeku so Ciana pozdravili ban dr. Natlačen, ljubljanski Italijanski konzul Guerrini-Maral-di, svetnik Vladimir Sokolovič ter zastopnik železniške direkcije Peter Brad-varevič. Po sprejemu je sprejel Ciano naše časnikarje in jim med drugim izjavil: »Zelo sem zadovolien in vesel, da sem zopet prišel v Jugoslavijo, posebno pa, da bom lahko srečal svoiega prijatelja in vašega odličnega predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča. Moj obisk bo potrdil prijateljstvo naših dveh držav, ki temelji na beograjski pogodbi, ki sva jo sklenila in podpisala dr. Milan Stojadlno-vič in jaz pred dvema letoma. Med na- Moderna vojna moč Italije FAŠISTIČNA ITALIJA JE VOJAŠKO POPOLNOMA PRIPRAVLJENA IN MORE MIRNO GLEDATI V BODOČNOST RIM, 19. januarja. Stefani poroča: Listi, ki so predvčerajšnjim objavili velik zemljevid, na katerem je bit prikazan razpored nemške vojske po vsem ozemlju Nemčije, so objavili včeraj zemljevid organizacije italijanskih bojnih enot v Ita-ter razlage, ki dokazujejo glavne značilnosti in ogromno moč italijanske vojske. Ta zemljevid bo z obširnejšim komentarjem objavljen v kratkem tudi v vojaškem listu »Forze Armate«. Rimska »Tribuna« pa piše s tem v zvezi, da razpolaga Italija s trojno obrambno utrdbe- . . no črto na mejah ter silno vojsko kot dra* slovil vOdja angleške delavske stranke | gocenim Instrumentom za odtočni napad. Ta yojska predstavlja s svojimi motoriziranimi in oklepnimi divizijami edinstveno moč ljudi, strojev In orožja. Tudi Libija ima vojaško organizacijo, ki d) samo dovolj močna za obrambo, ampak tudi za vsak napad, ki bi pomenil lahko veflko presenečenje. Fašistična Italija more zaradi tega, naslanjajoč se na svoj ogromni vojaški aparat, ki se še stalno utrjuje, inirno gledati v bodočnost. TUNIS, 19. januarja. Po poročilih iz Tripolisa, so prispele Iz Italije tja nove čete v mesecu decembru in sedaj zopet v januarju. Nove čete so bile odposlane proti tunizijski meji. v - Nalut. Zapiski Sprememba ameriške ustave? Skupina senatorjev raznega političnega prepričanja pripravlja načrt za razširjenje ustave. Gre za referendum za napovedovanje vojne. Senatorji hočejo, da bi ustava dala odločevanje o vojni v roke ljudstvu namesto v roke kongresa. Vojna bi se tedaj napovedovala po odločitvi vseh volivcev. V prhneru napada na USA pa bodisi grozečega ali pa že izvršenega, pa bi odločevanje ljudstva odpadlo. Problem, star 300 let Univ. docent Rene Martel, ki je pred nekaj leti izdal obširno delo o Podkar-patski Rusiji, je predaval v Parizu v Akademiji duhovnih in političnih ved o zgodovinskih začetkih ukrajinskega vpra šanja. Najprej je definiral pomen in obseg besede »Ukrajina«, njeno uporabljanje v slovanskih jezikih in drugačno v franooski terminologiji, nato pa je govoril o ukrajinskem narodnem gibanju iu zgodovinskih začetkih ukrajinskega problema v Rusiji, predvojni Avstriji in Mad žarski. Razvoj tega vprašanja v zadnjih tristo letih dokazuje, da sedanje težkoče niso nove in da vprašanje ustanovitve samostojne ukrajinske države traja že skoraj 300 let. Švicarske vojaike skrbi Prizadevanje za zboljšanje lastne obrambe zadeva v tej državi tradicionalne nevtralnosti na velike osebne težkoče. — Švica namreč nima glavnega poveljnika, kajti najvisji čini tel j v vojaških stvareh je šef federalnega vojaškega odbora, ta pa je vedno politik. Največjo pozornost posvečajo zdaj zahtevi armade po imenovanju najvišjega poveljnika tudi v mirovni dobi. Pojavili so se tudi predlogi, naj se sedanja vojaška služba razširi s 3 na 4 mesece in da bi veljala za vse moške od 18 do 60 leta. Veliki načrti Italije z Libijo Rimski dopisnik »Tempsa« poroča, da je 20.000 itaiijahskih kolonistov, ki so prišli lani v Libijo, le nekaka »prednja straža« armade priseljencev. Po kolonizacijskem načrtu odide letos v Severno Afriko nadaljnjih 20.000 Italijanov. Gradili pa bodo ne samo italijanske vasi, temveč tudi mohamedanska naselja, da bi tako odstranili strah domačega prebivalstva pred priseljenci. Koncem letošnjega leta bo v Libiji že okoli 160.000 italijanskih kolonistov. Vendar je tudi vse to samo začetek, kajti končni smoter Italije je ta, da bi bilo italijansko prebivalstvo v Libiji številčno močnejše kakor domorodno. Kolonizacija Libije pa omogoča Italiji tudi ohranitev dosedanjega stanja vojaških sil, kajti z vsakim priseljeniškim valom prihajajo avtomatično v Severno Afriko novi kontingenti mož, sposobnih vojaške službe, ki lahko v primeru potrebe okrepijo regularno libijsko armado. Francoski predor v Porenju Letos bo Francija zopet začela graditi vojaško važen predor pod Vogezi med Saint Maurice in Wesserjingom. Ta predor bo dolg 8 km in bo spajal rensko obrambno črto z zaledjem. Z graditvijo tega tunela so začeli Francozi že 1. 1920., toda takrat so morali z delom prenehati, ker ni brlo denarja za rušenje skal. Zdaj pa so začeli predor znova graditi in sicer iz vojaških razlogov, kajti zveza po ovinku na sever ali pa na jug z ozadjem je zek> nepraktična. Predor bo skrajšal spojitev za 52 km, bo popolnoma varen pred bombardiranjem iz zraka in z zemlje, v primeru vojne pa tudi lahko služi kot skladišč« muoidje. Maribor, 19. januarja. »Echo de Belgrade« je napovedal v eni izmed svojih zadnjih številk, da bo po sprejetju državnega proračuna za leto 1939/40 predložen naši novi narodni skupščini zakonski osnutek o decentralizaciji države iii ustanovitvi širših samouprav. Kakšen bo ta osnutek in v kakšnem obsegu so zamišljene nove decentralizirane samouprave, doslej naši listi še niso poročali, čitaili pa smo, da ne bodo v nobenem primeru segle preko okvira sedanje državne ustave. Vendar se pojavljajo zlasti v beograjskem in ostalem tisku v zadnjem času vedno pogosteje obravnave o vprašanjih decentralizacije, in v zvezi s tem o hrvatskem vprašanju kot najvažnejši m najnujnejši zadevi naše notranje politike. Vprašanje decentralizacije, ki je eden najbolj bistvenih problemov vsega državnega in narodnega sožitja Srbov, Hrvatov in Slovencev, je bilo postavljeno še preden je bila naša država ustanovljena Pojavilo se je že v Jugoslovanskem odboru med svetovno vojno, na sestanku na Kriu, ob prevratu samem in je potem ostalo nespremenjeno živo vseh dolgih dvajset let obstanka kraljevine Jugoslavije. Rešitev tega vprašanja so napovedovale doslej vse vlade brez izjeme, in ni ga menda bilo pri nas vidnejšega politika, ki ne bi bil priznaval nujnosti izpolnitve te potrebe. Ako je pa brlo to vprašanje nujno že od vsega začetka, je v poznejših letih postalo nedvomno še bolj, in prav gotovo ni nikogar, ki ne bi z veseljem pozdravil napovedi, da bo zadevni osnutek predložen v razpravo narodni skupščini že v prihodnjih mesecih. Posebno iskreno pa moramo pozdraviti to napoved zlasti mi Slovenci, ki smo zaradi nerešenih notranjih sožitvenilh vprašanj največ trpeli, čeprav se ni slovensko vprašanje nikoli niti z naše niti z druge strani postavljalo v tako ostrih obrisih pred državno javnost, kakor se je hrvatsko. Toda zaradi tega slovensko vprašanje vendarle obstaja prav tako, kakor obstaja hrvatsko, kajti to tako imenovano hrvatsko« vprašanje v resnici ni samo hrvatsko, temveč tudi slovensko in srbsko. Zato pomeni njegova rešitev nujno tudi istočasno in enako rešitev slovenskega in srbskega vprašanja. Položaj, ki yra dobe Hrvati, moramo logično dobiti tudi Slovenci in Srbi, ako hočemo, da se ustvari tista absolutna enakopravnost, na kateri bazira naša skupnost v državi, ki ie v enaki meri svobodna narodna država vseh treh jugoslovanskih narodov. Spoštovanje tega dejstva narekuje že samo po sebi rešitev. Ta rešitev je mogoča samo tako, da se enkrat za vselej izbrišejo vse zablode, ki so se pojavljale s strani posameznikov in političnih skupin, izvirajoče iz zgrešenega pojmovanja bistva in poslanstva jugoslovanske države. Dvajset let skupnega življenja Srbov, Hrvatov in Slovencev je pokazalo, da naloga Jugoslavije ni v ustvarjanju nekega novega jugoslovanskega naroda, ki ga po vseh izkušnjah zgodovine in znanosti sploh ni mogoče ustvariti, ampak v zagotovitvi nemotenega in vsestransko spoštovanega obstanka obstoječih narodnih individualnosti ter v prizadevanju po ustvaritvi politične državne nacije. To dejstvo postavlja vse, ki bodo kdaj odločali o vprašanjih decentralizacije in uvedbi samouprav pred nalogo, najti temu ustrezajočo rešitev, ki ne bo zopet le provizorična, ampak dokončna in bo za vselej spravila s sveta vse vzroke naših dosedanjih nesoglasij, zaradi katerih so trpela in še trpe ostala nujna življenjska vprašanja gospodarskega, socialnega in kulturnega značaja. Kajti popolnoma zmotno je mnenje, da je mogoče gospodarsko, socialno in kulturno zadovoljiti naše potrebe, ne da bi se poprej rešilo naše temeljno vprašanie dokončne notranje državne ureditve. Še bolj zmotno je pa mnenje, da bi se z rešitvijo gospodarskih, socialnih in kulturnih vprašanj samo po se/bi rešilo sožitveno vprašanje Srbov, Hrvatov in Slovencev in bi prenehalo obstajati. Problemi, ki se dvajset let s provizoriji niso daHi spraviti s sveta, ampak so danes enako, če ne še veliko bolj pereči kakor so bili ob nastanku države, so že s to svojo trdoživostjo izpričali, da niso sekundarnega in tudi ne čustvenega ali strankarskega* temveč [primarnega, stvar- Francoske pomorske vaje FRANCOZI BODO SKUŠALI PREIZKUSITI MOŽNOSTI NAPADA IN OBRAMBE SEVERNOAFRIŠKIH POKRAJIN. sadke znaša 25.000 mož. Atlantsko bro-dovje se vrne v Brest 17. februarja, sre-domorsko pa šele začetkom marca v Tou Ion O programu vaj se hrani največja tajnost. Konec vaj bo pred Casablanco, kjer bo izvršen kombiniran napad z morja z obrambo na kopnem, pri kateri bo lodelovala severnoafriška francoska vojska. Vaje vodita general Gamelin in admiral Darlan. PARIZ, 19. januarja. Francoska sredozemska in atlantska bojna mornarica se zbira ob obali severne Afrike k velikim zimskim pomorskim vajam, katerim posveča vrhovno poveljstvo največjo pažnjo in pripisuje* velik pomen. Zbralo se je 80 bojnih enot, od teh 3 velike ladje, 10 križark, 1 nosilec letal, 1 transportna ladja za hidroavione, ostalo pa so manjše enote in podmornice. Celokupno število po- Rosenberg o veri in Zidih DOBA VEROIZPOVEDI JE ZA VSELE J MINILA — ŽIDOVSKO VPRAŠANJE BO REŠENO ŠELE TEDAJ, KO BO ZADNJI ŽID ZAPUSTIL EVROPO BERLIN, 19. januarja. Znani nacionalistični ideolog Alfred Rosenberg je imel v Detmoldu govor, v katerem je med drugim dejal, da je doba veroizpovedi za vselej zaključena in prihaja doba ras. Za verske svetovne nazore ni več mesta in vera se mora kot soodločujoči faktor popolnoma izločiti Iz življenja narodov in držav, Govoril je dalje o židovskem vprašanju in izrazil zadovoljstvo, da se je pričel obračun z Židi tudi v Italiji, Romuniji, Češko-Slovaški, Poljski in se bo pričel v kratkem še drugod. Cilj židov-stva, ustvariti v Palestini židovsko državo, je pretveza, pod katero bi potem Židje lahko pošiljali svoje poslanike in konzule v druge države, da bi ščitili svoje rojake. Zahodne demokracije naj dajo zato Židom za naselitev kako izven-evropsko in izvenpalesthisko ozemlje, toda ne kot židovsko državo, ampak kot židovski rezervat. Židovsko vprašanje bo rešeno šele tedaj, ko bo zadnji Žid zapustil Evropo. j Nasedanje s ov. škecja pariamenta BRATISLAVA, 19. januarja. Včeraj je bilo na zelo slovesen način prvo zasedanje prvega slovaškega avtonomnega parlamenta. Razen vseh 63 poslancev in vseh slovaških ministrov so bili pri otvoritvi navzočni tudi predsednik osrednje vlade dr. Beran, general Syrovy, predsednik osrednjega parlamenta Malypetr in predsednik senata dr. Soukup. Sejo je otvoril najstarejši poslanec dr. Budai. Nato je govoril min. predsednik dr. Tiso in sledila je zaprisega poslancev. Seja se je zaključila z izvolitvijo predsedstva parlamenta. Za predsednika je bil izvoljen tajnik SLS dr. Sokol. Prihodnja seja bo sklicana pismeuo. Medtem pa bo posloval poseben odbor, ki bo izdela! osnutek nove slovaške avtonomne ustave. Slovaška ustava bo v marsičem podobna ustavam totalitarnih držav. Slovaška bo imela tudi pravico, udeleževati se direktno mednarodnih pogajanj, in sicer v vseh primerili, ko bo šlo tudi za slovaške interese. Varčevanje v Nemčiji ZNIŽANJE PRORAČUNA ZA VOJSKO IN LETALSTVO V KORIST MORNARICE — VARČEVANJE TUDI V STRANKI LONDON, 19. januarja. »Daily Tele-graph« poroča iz Berlina o zelo obsežnih ukrepih, ki jih pripravlja Hitler v gospodarstvu v zvezi z najnovejšim položajem. Hitler je odklonil predlog finančnega ministra, naj bi se povečali davki. Odredil je nasprotno, da je treba varčevati tako v državnem kakor vsem ostalem gospodarstvu in sam izdelal načrt za to varčevanje. Tako je odredil v proračunu za vojsko in letalstvo znižanje za 40%, zato pa se bo povečal proračun vojne mornarice, ki bo gradila nove bojne enote. Razen tega je odredil 30% znižanje proračuna za gradnjo velikih avtomobilskih cest in javnih zgradb. Varčevati bo morala tudi stranka, ki je v zadnjem času rabila mnoge milijone v gradnjo svojih domov. Druga faza bojev na Kitajskem KITAJCI IMAJO DVA MILIJONA IN POL DOBRO OBOROŽENIH IN 1ZVEŽ- BANIH VOJAKOV _ S PODPORO VELESIL UTEGNEJO DOSEČI NEPRI- ČAKOVANO SPREMEMBO POLOŽAJA HONGKONG, 19. januarja. Po splošni sodbi se je maršalu Čaugkajšku posrečilo, popolnoma reorganizirati kitajsko vojsko, ki šteje sedaj 2 milijona in pol dobro oboroženih in izvežbanih bojevnikov, in to brez iregularnih čet, ki se bojujejo v zaledju japonskih front. V zadnjem času dobivajo Kitajci vedno močnejše podpore v denarju in orožju s strani Združenih držav, Velike Britanije in Francije, podpira pa jih dalje tudi sovjetska Rusija. Bojni material dobivajo Kitajci večinoma čez angleško Indijo in francosko Indoki-no. Tu je trefoa tudi iskati razlago za dejstvo, da se Kitajcem ni posrečilo samo ustaviti nadaljnjega napredovanja Japoncev, ampak da sami prehajajo v protiofenzivo. To je moralno moč Kitajcev, ki se ne čutijo več osamljene, močno dvignilo. Japonci se tega vedno bolj zavedajo, zato izgubljajo živce in se spozabljajo do nepričakovanih izpadov proti USA, Angliji. Franciji in sovjetski Rusiji. Po kitajskih zatrdilih prehaja sedaj vojna na Daljnem vzhodu v drugo fazo, ki za Japonce ne bo več tako ugodna in se utegne končati z nepričakovanimi presenečenji. Madžarski teror v Mukačevu MADŽARI S1UJO UKRAJINCE V ZAS EDENEM OZEMLJU, DA POD PRITISKOM GROŽENJ DEMONSTRIRAJO PROTI LASTNEMU NARODU IN DOMOVINI CHUST, 19. januarja. Madžari prirejajo v zasedenih krajiii protestna zborovanja »proti zahrbtnim napadom na madžarsko zemljo«, h katerim silijo tudi Ukrajince, ki se morajo pokoriti, ako nočejo biti deležni madžarskega terorja. Tako so priredili tako protestno zborovanje tudi v Mukačevu ter prisilili tamkajšnje Ukrajince, da so »manifestirali za sveto madžarš-ko stvar«. Govorniki so srdito blatili CSR in posebno funkcionarje svobodne Karpatske Ukrajine ter grozili, da bodo odkorakali z orožjem v roki na Karpate. Zal pa se je našelmed Ukra- jinci tudi narodni odpadnik in izdajalec Mihajil Demko, ki je zatrjeval, da stoji ukrajinsko ljudstvo po 90 odstotkih za njim in njegovimi pajdaši in bi glasovalo, ako Bi smelo, soglasno za priključitev k Madžarski. Ukrajinski narod odreka Dem-ku in vsem narodnim izdajalcem vsako pravico, govoriti v njegovem imenu in protestira proti teran, da mora zasužnjeno ukrajinsko ljudstvo pod pritiskom groženj še demonstrirati proti svoji svobodni domovini. To je več kakor poniževanje narodnega dostojanstva in celo ne-giranie človečanskih pravic.________________ nega in narodnega značaja. Ako se ne rešijo po edino mogoči poti, bodo obstajali tudi še za štiridesetletnico in stoletnico Jugoslavije ter stalno zavirali naš razvoj in konsolidacijo, ki je v sedanjem mednarodnem položaju v Evropi in svetu za nas in našo državo še veliko boij potrebna. kakor je bjla kdajkoli prej. Tega spoznanja si nihče ne sme prikri- vati, kajti tako prikrivanje bi pomenilo samoslepitev in trmasto vztrajanje pri nečem splošno kvarnem. Zato nam je danes bolj kakor kdaj potreben pogum, da pogledamo junaško resnici v obraz in stopimo na pot, ki vodi direktno k cilju, pa če bo pri tem tudi komu potrebno posloviti se od dosedanjih utvar. -r. Pred izstopom Madžarske iz Zveze narodov BERLIN, 19. januarja. »Essener Natio-nalzeitung« piše v zvezi z zaključkom obiska madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja v Berlin, da se mora že v najkrajšem času pričakovati izstop Madžarske iz Zveze narodov. Francoska nota laponski TOKIO, 19. jan. Danes je izročil svetnik francoskega veleposlaništva v Tokiu japonski vladi že napovedano francosko noto, ki je po vsebini in ostrem tonu soglasna z notami ameriške in angleške vlade. SESTANEK GORING—MUSSOLINI. BERLIN, 19. jan. Po vesteh iz merodajnih krogov se sestaneta Mussolini in G5-ring v Rimu koncem tega meseca. GttRING IN WIEDEMANN PRIDETA V LONDON? LONDON, 19. januarja. Tu se je razširila vest, ki je na uradnem mestu ne zanikujejo in ne potrjujejo, da prideta v kratkem v London maršal Goring in Hitlerjev zaupnik stotnik Wiedemann. GIBANJE ITALIJANOV V ABESINIJ! DŽIBUTI, 19. januarja. Včeraj je potovala skozi Harar motorizirana italijanska kolona v smeri proti meji angleške Ke-nye. NEMŠKO-ANGLEŠKA INDUSTRIJSKA KONFERENCA LONDON, 19. jan. Danes so se sestali tukaj angleški in nemški industrijci k pogajanjem o razdelitvi tržišč, uied drugim tudi na jugovzhodu Evrope. Nemški gospodarski tisk simpatično pozdravlja to konferenco. NEMŠKA KATOLIŠKA AKADEMSKA ZVEZA RAZPUŠČENA. BERLIN, 19. januarja. Razpuščena in prepovedana je nemška katoliška akademska zveza. POVODNJI V ANGLIJI LONDON, 19. jan. Vse angleške reke silno naraščajo in so nekatere že prestopile bregove. Svečanost bogojavtjenja Maribor, 19. januarja. Danes dopoldne je bil na Trgu Svobode pravoslavni cerkveni obred Bogojav-ljenja. Na trgu so se zbrali pravoslavni verniki, vojaštvo s svojimi predstojniki, zastopniki mariborskih društev in uradov, med njimi zastopnika okrajnih načelnikov podnacelmka Modrijan in dr. Brolih, za-stopnik mestnega župana magistratni rav naf^. zastopnik mestne policije policijski svetnik Pestevšek, obmejni policijski komisar Krajnovič in drugi. Cerkvene obrede je opravil prota Ivoševič. Pel je pravoslavni cerkveni pevski zbor, igrala je vojaška godba. Med obredom in po njeni je vojaštvo oddalo več topovskih strelov, salv in regljale so tudi strojnice. Obred Bogojavljenja je spremljalo tudi mnogo občinstva. BORZA. Curih, 19. januarja. Devize. Beograd 10, Pariz 11.70, London 20.74, Newyork 442.43, Milano 23.30, Berlin 177.62, Praga 15.15. Vremenska napoved. Močilo ohlačno, toda brez padavin. Bolj mrzlo, vendar še vedno milo vreme. M a r i 1) n r it dne 19. J. \9&l »Večerni k« Stran 3. Novice Spomenica o perečih potrebah Ptuja ZADNJIH 1« LET SE ZA PTUJ NI SKORAJ NIČ STORILO. Ptuj, 19. januarja. Marku Krajncu, poslancu ptujskega okraja, je bila ob priliki njegovega odhoda v Beograd, predložena spomenica o znanih ptujskih potrebah, o katerih se je na merodojnih mestih, kakor tudi v časopisju že neštetokrat poudarjalo. Toda vsa prizadevanja doslej niso zalegla. Dejstvo je, da se v zadnjih 10 letih še ni nič pomembnega ukrenilo za Ptuj, ki je zato v resnici eno izmed najbolj zapostavljenih mest v Sloveniji. Ptujski svetniki .so na anketi ponovno razpravljali o aktualnih vprašanjih Ptuja in so predložili nekako spomenico ptujskih znanih potreb novo- izvoljenemu poslancu. Ta spomenica obsega točke o zgraditvi vodovoda, kanalizacije, novega mostu čez Dravo, poslopij za gimnazijo, sodišče, pošto, za razširitev bolnice; o gradbi moderne ceste Slov. Bistrica - Ptuj - Varaždin, o gradnji ceste Ptuj - Vičava - Sv. Martin, od koder je veza z Mariborom, da se vzpostavi auto-busni promet v Slov. gorice, in Ptuj-Pod-lehnik. nadalje da se izvede regulacija Drave. Najvažnejša pa je zahteva, da se v Ptuju zgradi delavski zdravstveni dom kakor tudi, da se osnuje otroško zavetišče. Več pozornosti izseljen Ikemu vprašanju ! VAL IZSELJEVANJA JE TREBA ZASLUŽKA NEPOTREBNIM USTAVITI. — IZVEDBA NAČRTNO ZASNOVANE AG RARNE REFORME NAJ BI BILA PRED HODNA REŠITEV IZSELJE NŠKEGA PROBLEMA. V zadnjem času sc je .pojavil med našim narodom v Slovenski Krajini in deloma tudi v Slovenskih goricah nov 'naval izseljevanja v. tujino. Ni šo dolgo, kar •se je vrnil v domovino zadnji transport sezonskih delavcev. Zaslužek, ki jim ga daje tujina, je glavna podlaga, da postaja ta narod vkljub težkim preizkušnjam, in .razočaranjem izključno navezan iia izseljevanje. Izseljevanje je prineslo zlasti Slovenski Krajini že lepe milijone. Z naporom in trpljenjem prislu-žen denar naših mladih moči v tujini daje naši pokrajini dokaj drugo obliko, ki nam pa ni povsem koristna. Mladi izseljenci, samski in poročeni, zapuščajo svoje ddtnoVe, svojo rodno grudo in svoje starše ■ in deco osamljene doma. Vsi • boljši delazmočni člani družin gredo za zaslužkom, doma pa primanjkuje delavskih moči za obdelovanje zemlje, ki postaja neizkoriščena in vedno inanj rodo-. vitna, ker je negovanje in obdelovanje ,j)oysem zanemarjeno. Izseljenci pošiljajo v domovino svoj težko prislužen skromen prihranek, kar domači že sproti pohabijo, Tako je mnogo izseljencev, ki se izseljujejo zgolj iz namena, da se prežive in si prislužijo za najpotrebnejše svojih družin, staršev in zakonskih drugov. Opaža pa se, da mnogi odhajajo v tujino, brez resne potrebe. Tako jc opaziti v zadnjem času ogromno zanimanje za ponovno izseljevanje. Mnogo, siGer dobro, stoječih posestnikov, namerava spomladi zopčt odpotovati v Nemčijo na sc-zonsko delo. Marsikoga se resno polašča skrb, kam bo dovedlo to neprestano bezanje z domačih tal. Kakšnega duha, Kakšne volje in razpoloženja sc navza- mejo naši mladi izseljenci, ki narodno in moralno niso dovolj trdni, si lahko vsakdo misli. Ali bodo,ti ljudje še kdaj vzljubili domača skupnost, ali bodo znali ceniti vrednost domače zemlje, domače občestvo in družabnost? Dokazi preteklosti nam govore, kako globoko se jc zajedla ta rana v naš narodni živelj, kažejo nam, da je želo to izseljevanje skoraj po večini več škodljive podlage nego koristne. Tisti prisluženi milijoni se ne daje izenačiti s škodo, ki jo trpi narod moralno, socialno in gospodarsko na lastni zemlji. Vpričo razmer je potreba po rešitvi tega vprašanja vedno večja. V bodoče bi se naj brezpogojno pazilo, da se v prihodnji sezoni izvede temeljita izbira v korist zaslužka najpotrebnejših, delavcev, katerih socialne 'prilike so res slabe. Tukaj bi naj prišli predvsem v poštev oni, ki so brez zemlje, in sicer kmečki služitelji in viničarji. Za rešitev izseljeniškega vprašanja je potrebuo, da se dokončno reši vprašanje agrarne reforme na načrtni podlagi. Ob naši severni meji in Slovenski Krajini je več veleposestev, ki presegajo celo 1000 oralov zemlje, ki pa so vsled slabe organizacije gospodUrskegh vodstva večkrat skrajno zanemarjene. Mnoge družine so brez zemlje in trpijo nepopisno pomanjkanje, na drugi strani pa se prepušča v zanemar toliko rodovitne zemlje, ki je zaradi obsežnosti teh veleposestev, katerih lastniki so mnOgi tujci neobdelana. Kakor smo v »Večerniku« že večkrat naglašall, je potreba po zasnovi načrtnega strokovnega gospodarstva nujna. Domača obrt v drlnskl banovini Domača obrt je v drinski banovini zelo razvita in. se z njo preživlja velik del prebivalstva. To panogo našega narodnega gospodarstva pa je treba smotrno OTganifcirati in razdeliti po posameznih strokah. Zato Je Združenje obrtništva v Sarajevu zaprosilo bansko upravo za ustanovitev Zavoda za pospeševanje obrti, posebno ba domače obrti. V teku je tUdl akcija za zbiranje narodnih motivov, ki naj se izdelajo v narodnih barvah in spravijo med narod po čeli državi. lehnlla, da so Čel)usti skočile Iz sklepov V Vinkovcih se je te dni pripetila zelo nenavadna nesreča. Gospodinjska pomočnica Milka Pajič; je celo noč prečula v veseli družbi. Drugi dan je bila seveda Jfa moč zaspand. Neprestano jt* zehala. I o zehanje pa je pdstalo za ženo usodno. jo preveč zehnila, so ji skočile čeljusti X?1 sklepov. Reva je silno trpela in je mo-r»'a imeti vfcs dan ha široko odprta usta, dokler ji zdravnk čeljusti hi spravil v n°rmairti tir. Najmlaiši zakonski par Nedavno je mizar Možo Iličič sprejel v l,k 15 letnega Abrahama Grgiča. Komaj L’den dni jc bi! učertec. ko mu jc mnjstCt hhnudil svojo !4-lctno hčerko Marico, za ženo. Mojster je namrčč hotel na ta način Privezati pridnega učenca nase, ker je bil sam že star in bo moral kmalu opustiti obrt. 15-letni mizarski vajenec je pristal na ponudbo in pred dnevi se je pbročil najmlajši par- v naši državi. Mož in žena štejeta skupaj komaj 29 let. Dva trgovca vodji vlomilcev Nedavno je bilo v Sremski Mitroviči vlomljeno v glavno zalogo tobaka, od koder so zločinci odnesli skoraj vse zalogo cigaret in tobaka ter drugih tobačnih izdelkov. Preiskava je ostala brezuspešna, vlomilcev niso mogli izslediti. Te dni pa je prišel k nekemu trgovcu v Rumi znani trgovec iz Sremske Mitroviče in mu nudil (v plačilo svojih obveznosti večjo zalogo tobaka. O tej nenavadni ponudbi je rumski trgovec takoj obvestil policijo, ki jc mitroviškega trgovca aretirala. Pri hišni preiskavi so našli skoraj vso zalogo ukradenega tobaka. Aretiranec je izdal še svojega, pajdaša, ki je tudi znani trgovec iz istega kraja. Oba sta bila Izročena sodišču. Obsodba nazarencev V Somboru jc "edelo na zatožni klopi 17 nazarencev iz okoliških krajev. Po večini so to stvari ljudje, ki so obtoženi, da so imeli več nedovoljenih sestankov. Obtožendi pravijo, da so bili vsi njihovi sestanki posvečeni Bogu in da so živeli po navodilih sv. pisma. Sodišče je vsakega obsodilo na 180 dinarjev denarne kazni. 1 o. Odlikovanje. Primariju sanatorija Ruskega rdečega križa na Vurbergu, šefu protituberkuloznega dispanzerja v Ptuju ter predsedniku Krajevne protitu-berkulozne lige v Vurbergu g. dr. Bole-slavu Okolo-Kulaku je bil na slovesen način izročen red sv. Save III. stop. S tem visokim redom je bil g. primarij odlikovan za velike zasluge na humanitarnem polju. Svečanostih akt je izvršil ptujski okrajni načelnik g. dr. Vidic v slavnostni dvorani sanatorija na Vurbergu. Tej svečani izročitvi so prisostvovali zastopniki vseli javnih humanitarnih ustanov iz Ptuja in Vurberga ter cerkveni dostojan-. stveniki. o. Odsek Zveze Maistrovih borcev pri Sv. Bolfenku vabi svoje člane na občni zbor, ki bo na Svečnico, 2. febr., po rani sv. maši v prostorih narodne šole. o. Obmejni promet pri Planini. Lani je potovalo čez Planino v Italijo 13.287 Jugoslovanov, obratno pa 13 940. skupaj torej 27.227 oseb. Skupni obmejni promet na Planini je znašal 56.232 potnikov. Na-pram letu 1937 je promet narasel za 11.015 potnikov. o. Razpust Slovenskega društva. Banska uprava, je razpustila Slovensko društvo, ki je bilo lani ustanovljeno. Razpuščeno društvo je izdajalo list »Slovenija«. o. »Planina smrti« se bneuuje knjiga, ki. je pravkar izšla v ponatisu in jo je spisal Josip Jeras. V njej opisuje avtor v zgoščenem obsegu strahote srbskega umika čez Albanijo 1. 1915, ki se ga je udeležil tudi sam kot vojni dobrovoljcc. Knjiga »Planina smrti« je lepo izdelana, bogato ilustrirana, ima 94 strani ter stanc din 20.—, s poštnino 2.— več. Naroča se pri avtorju; Josip Jeras, Ljubljana, Levstikova ul. 19. o. Plazovi v Mežiški dolini. Zaradi južnega vremena zadnjih dni je tudi v Mežiški dolini izginil srteg. V tamkajšnjih planinah se spuščajo veliki plazovi snega. Ogromen plaz se je med Žerjavom in Mušenikom zrušil v reko Mežo. K sreči ni bilo nobenih žrtev. Prebivalstvo opozarja turiste, da se čuva pred nevarnimi plazovi. o. Morilec svojega brata se je sam sodil. Nedavno smo poročali, da so aretirali Alojza Marna iz Šmartha pri Litiji, ki je pred več ko dvema letoma umoril svojega brata. Morilec se je po popolnem priznanju v zaporu obesil. o. Deklica se je do smrti poparila. V Krškem je triletna posestnikova hčerka Majda Zorko segla po loncu na štedilniku. Lonec s kropom se je zvrnil na dekletce. ki je dobilo smrtno nevarne opekline. Ponesrečenko so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu izdihnila. o. Požar v Slovenjgradcu. V noči na torek je požar uničil hišo pismonoše Franca Vetterja iz Slovenjgradca. Škodo cenijo na okoli 50.000 dinarjev. o. Zopet smrtna žrtev transmisije. V Žadovinku pri Krškem je transmisija parne žage zgrabila 18-letnega delavca Franca Marolta in ga razmesarila. Mladenič je bil na mestu mrtev. o. Že tri tedne pogrešajo upokojenega rudarja Pirša s Posebja. Odšel je v Sevnico na pogreb, od koder se ni več vrnil. o. Požar je grozil Škofji Loki. V Spodnjem trgu v Škofji Loki je nastal v delavnici mizarja Ivana Okorna požar, ki se je naglo razvil in širil. Ogenj je grozil celemu trgu in le izredna požrtvovalnost gasilcev je rešila Škofjo Loko pred strahovito požarno katastrofo. o Posledica vetra. Zadnje dni razsaja močan veter, ki podira drevesa in meče opeko raz streh hiš. Precej škode je naredil v Starem logu pri Pragerskem in okolici kjer je posestnikom razkril hiše, in jih malone odnesel. Precej ovira tudi pri prometu, posebno pa na železnici. Kakor poročajo vremenske napovedi, bo veter kmalu ponehal. o Kolesarska nesreča. Na poti Pragersko—Črešnjevec se je ponesrečil s kolesom mesarski pomočnik Ozebek Franc, zaposlen pri Berglez Karlu, mesarju na Pragerskem. Ker so pota še precej slaba ter tu in tam še celo ledena, mu je pri nagli vožnji kolo spodneslo, da je padel v jarek ob poti. Imel je precej škode na kolesu, pa tudi sam se je poškodoval na roki in nogi. p. Zanimivo predavanje v Mestnem gledališču. Danes, v četrtek, ob 18.30 bo v Ptuju zanimivo predavanje o Hamburgu. Predavanje bodo spremljali krasni ;vočni filmi. Vstopnine ni. c. Pogreb dijakinje Dragice Justinove bo danes ob 15. izpred hiše žalosti v Žarjavovi ulici do Glazije, kjer .se bo sprevod razšel, pokojnico pa bo prepeljal furgon v Griže, kjer bo pokopani Tja jo bodo spremile sošolke z avtom. c. Umrla je v Gosposki ulici 13 Vengust Antonija, 74 let stara občinska reva. c. Zanimivo predavanje v Celju. V petek ob 20, bo v dvorani Ljudske univerze (meščaska šola) zanimivo predavanje o Hamburgu. c. Mestno posvetovalnica je dala občina okusno prebeliti in preurediti ter instalirati nov ventilator. c. Slamoreznica je zmečkala prste 6-letnemu posest, sinu Hernausu Jakobu i* Velikih Roden pri Rog. Slatini. c. »Vtisi iz Bolgarije« je naslov predavanja t&jnika Jugosl.-bolgarskc lige g. Vekoslava Bučarja danes ob 20. v ve liki dvorani Narodnega doma. c. V bolnišnici je umrl trnki Josip iz okolice Konjic. Rodbinskega imena in drugih podatkov o njem še uprava bo' nišnice nima. c. Celjska policija ie aretirala bivšega trgovca F. K. iz Vojnika, ki je predlani izvabil nekemu celjskemu urarju 800 d:u vredno žepno uro in z njo izginil. n Telegrafsko oddajno postajo jc. skonstruiral juvelir in trgovec z radijskimi aparati David Hoptler iz Vtakoveav. Ko je policija izvedela' za njegov »izum«, ga je zaprla. Kasneje so ugotovili, da ta naprava deluje samo na razdaljo 40 kilometrov in so trgovca zato izpustili iz zapora. ji Županom za vzgled. Župan glavnlcke občine Radomir Petrovič je iz lastnih sredstev razdelil med svoje revne občane za praznike 2000 kg pšenice in 600 litrov vina. Seveda so mu občani zelo hvaležni. ii Trgovinski tnuzej v Petrovgradu. Trgovci v Petrovgradu bodo odprli svojevrsten muzej, ki bo prvi te vrste v naši državi. V trgovskem muzeju bodo trgovski izdelki vseh vrst in raznih predčlav naše in tuje proizvodnje, ta muzej bo služil v poučne namene gojencem trgovskih šol. n Pomočnik blagajnika komisije za odkup tobaka Nedeljko Veselinovič iz Pančeva je v Prešcvu ob priliki izplačevanja poneveril večjo vsoto državnega denarja ■in neznanokam pobegnil. Za njim so razpisane po vsej državi tiralice. n 400 delavcev stavka. V tovariVi cementa »Dalmacija« v Kastni Sucurdu pri Splitu je pričelo stavkati 400 delavcev. Zaradi stavke v tovarniškem kamenolo-mu je tovarna morala ustaviti obrat. Delavci se borijo za kolektivno pogodbo. Pričela so se pogajanja, ki jih vodi tamkajšnje okrajno načelstvo. n. Elegantna plavolaska — tihotapka. V Zagrebu so oblasti postale pozorne na mlado elegantno plavolasko, ki sc jc v krasni limuzini z nemško številko pogosto vozila v Zagreb in obiskovala vedno iste ljudi. Te dni So plavolasko aretirali in ob tej priliki ugotovili, da je tihotapka s saharinom. Aretiranka je Katica Kut-schich iz Lipnice. Saharin in avtomobil so zaplenili, tihotapko in njene pajdaše pa izročili sodišču. n. Nevsakdanja gostija. V Indjiji se je te dni oženil ugledni trgovec Josip Boc. Na gostijo je povabil preko 300 ljudi, ki so pojedli 35 prišičev, dve teleti in ogromno količino drugega mesa. Popili so 850 litrov vina. Svatba je trajala več dni. n. Skupina smučarjev na Bjelašnici obtičala v snegu. Na Bjelašnici jc zašla skupina smučarjev v tako silne snežne zamete, da so izgubili orientacijo. Bili so izročeni nemili usodi, štiri dni so smučarji bili brez hrane, šele,peti dan jo neurje prenehalo, kar je smučarjem omogočilo vrnitev v dolino. Manager: »Tako je močno kazalo na dež, in mislil sem si, boljše je, če vse borbe hkrati razvijem!« Maribor Za novo pogodbo tekstilnih delavcem KOLEKTIVNA POGODBA Z LETA 1936 S STRANI TEKSTILNIH DELAVCEV ZARADI POVIŠANJA CEN V SLOVENIJI ODPOVEDANA — POGAJANJA ZA NOVO POGODBO | kazalo, da obvlada predavateljica odlično svojo materijo, pa tudi da zajema zani-! manje za angleščino vedno širše kroge ' občinstva. Sklenjena kolektivna pogodba tekstilnih delavcev poteče po sklepu delavskih organizacij 31. januarja t. I. Sedanja kolektivna pogodba je veljala za 42 tekstilnih podjetij s 13.000 delavci. Sklenjena je bila leta 1936. Ker pa ta pogodba ne odgovarja velikemu povišanju cen v Sloveniji, so jo zastopniki tekstilnega delavstva odpovedali. Zato so se včeraj pri- čela v Ljubljani v prostorih Zveze indu-strijcev pogajanja med zastopniki delodajalcev in delojemalcev. Za novo kolektivno pogodbo se borijo štiri delavske organizacije: Narodna strokovna zveza, 'Zveza združenih delavcev, Splošna de-| lavska strokovna zveza in Jugoslovanska strokovna zveza. Pogajanja bodo trajala več dni. Gospodinjske pomočnice za Anglijo | Neka agencija zbira po Mariboru gospodinjske pomočnice za Anglijo. Prvotno je izgledalo, da gre za sleparstvo. Iz-! vedeli pa smo, da je akcija od naših obla-jsti dovoljena. V Angliji, je letos precejanje pomanjkanje gospodinjskih pomoč-j nic, ki so jih doslej dobivali iz bivše Av-| strije. Za Anglijo se je odločilo več naših mladih brezposelnih gospodinjskih po- Organizacija mar borskih upokojencev MARIBORSKO DRUŠTVO Naprošeni smo, da objavimo spodnje vrstice Društva mariborskih upokojencev. Ne da bi se spuščali v ra^motrivanja o predmetnem vprašanju, objavljamo ta poziv, da tako jasno dokumentiramo svojo nevtralnost in objektivnost. Dne 26. dec. 1938. se je vršil izredni občni zbor mariborskega društva upokojencev, na katerem-bi- se naj rešilo vprašanje, ali naj ostane društvo samostojno, ali naj postane podry^riica ljubljanskega društva upokojencev. Ker pa § 15. društvenih pravil v točkah g) in 1. odreja, da se sprememba društvenih pravil in razpust, kar oboje vsebuje eventualna združitev našega društva z ljubljanskim društvom, razpravlja na rednem občnem zboru, se je na zahtevo tajnika Koudelke in podpredsednika dr. Žmavca zadeva združitve obeh društev dne 26. 12. 1938. stavila z dnevnega reda. Podpolkovnik v p. g. Cvirn pa je protestiral proti takemu tolmačenju društvenih pravil in zahteval takojšnje glasovanje o združitvi z dviganjem rok, na kar je od 175 navzočih zborovalcev samo kakih 25 dvignilo roke. Na to je šol. upravitelj v p. g. Ogorelec somišljenike spodbujal, da naj osnujejo raje podružnico ter predlagal, da somišljeniki zapustijo zborovalnico, kar so ti tudi storili. Večina je ta odhod z ironičnim ploskanjem pozdravila. Potem je tudi ptujski zaupnik g. Obran na zborovanju izjavil, da je od 90 ptujskih članov (tudi tistih ki so včlanjeni tudi v Ljubljani) vseh 90 za samostojno društvo v Mariboru. Isto so izjavili bodisi pismeno ali osebno vsi naši zaupniki v dravski banovini. Po tem, na ta način izraženem plebi- 'i* OSTANE SAMOSTOJNO. scitu, torej ni več nobenega dvoma, da ogromna večina članov ne mara podružnice, temveč da hoče imeti v Mariboru svoje lastno in samostojno društvo. Brez dvoma je tega naziranja vse naše revno članstvo, na katero se društv. odbor spominja vsako leto s nodporami iz društvenih prihrankov. DRAGI TOVARIŠI, ne dajte se motiti, če okoli vas švigajo agenti za podružnico/ Priklenite se raje tem tesnejše k našemu samostojnemu društvu, k' že nad pet let uspešno deluje za dobrobit svojih članov. Naše samostojno društvo upokojencev posluje kakor doslej nemoteno dalje in ima svojo poslovalnico v magistratnem poslopju v pritličju poleg stopnic. Poslovne ure so: ob torkih in četrtkih od 10.— 12. ure predpoldne, ob sobotah od 3.—5. popoldne. Društvo ima 1881 članov, od katerih je 868 pri posmrtninskem skladu, ter je po številu najmočnejše od vseh mariborskih društev. Mesečna članarina 1 dinar ostane nespremenjena in je res tako majhna, da jo zmore tudi najbednejši upokojenec. Pristopajte tudi k posmrtnemu skladu, ker ta nudi družini v slučaju smrti izredno.hitro pomoč, ki je družini zelo dobrodošla za kritje zdravniških ali pogrebnih stroškov. (Če se bo vsied novega pravilnika o podpornih društvih in ustanovah v bodoče glede našega P. S. kaj spremenilo, bomo člane o tem pravočasno obvestili.) Ostanimo torej zvesti svojemu samostojnemu društvu upokojencev v Mariboru, in ne dajmo se begati od nepolicanih! Kudelka, tajnik. Vrbnjak, preds; Zanimivo angleško predavanje Včeraj je predavala pred nabito polno dvorano v realki Miss Oxley o normau-skem vplivu na angleško kulturo. Predavanje je spremljalo predvajanje skioptič-nih slik, iz katerih je bilo nazorno raz-videti normansko-francoski vpliv na angleško stavbarstvo, iz razsvetljenih ta- blic z napisi z raznih jezikovnih področij pa je poslušalstvo dobilo pravilni dOjem, kako zelo je prekvasila francoščina angleški jezikovni element izpred leta 1066, ki tudi že ni bil več brez rimskih primesi in ko je normanski kralj Viljem Osvoboditelj v bitki pri Hastingsu premagal angleškega kralja Harolda. Zopet se je po- Strei v Grajski kleti Sinoči je okoli pol 10. ure v Grajski , kleti odjeknil strel. Ljudje na ulici so zaslutili nesrečo, pa o tem obvestili stražnika. Ta je ugotovil, da so prišli v Graj-sko klet trije že pjecej okajeni mladeniči, j Po prihodu v lokal je eden izmed njih 'iz objesti ustrelil v strop. »Trije mušketirji« so imeli dopoldne sodno razpravo, ki je dobro izpadla. Zato so zmago proslavili v raznih mariborskih gostilnah m končno od veselja še streljali. Storilec je pred stražnikom pobegnil. | m. Novinarski klub. Drevi ob 18. uri bo v posebni sobi kavarne »Bristol« važna klubova seja. ' m. Svetosavska proslava. Srbska pra-j voslavna cerkvena občina bo imela letos ’ svetosavsko proslavo v Sokolskem domu. Dopoldne bo šolska proslava z rezanjem kolača, zvečer pa bo velik sveto-' savski večer s prav pestrim sporedom. m. Povečanje tovarne za sukanec. Zaradi dobre konjunkture bo mariborski . veleindustrijalec g. Hutter povečal svojo tovarno sukanca, ki je prva v naši državi. j m. Redni občni zbor okrajnega odbora ' društva Rdečega križa v Mariboru bo i 12. febr. ob pol 10. uri dop. v lovski dvo-I rani hotela »Orel«. I m. Društvo združenih gojiteljev malih živali v Mariboru sporoča, da ima 22. I. ob 14. uri v gostilni »Senica« v Tatten-bachovi ulici svoj letni občni zbor. I m. Občni zbor Zveze Maistrovih bor-cev v Mariboru. Pristop k občnemu zbo-' ru Zveze Maistrovih borcev v Mariboru v nedeljo, 5. febr., ob pol 10. uri imajo samo oni člani, ki se bodo izkazali s potrdilom in legitimacijo, da so poravnali , vso članarino do leta 1939. | m. Okrajno učiteljsko društvo Maribor, ievi breg, bo imelo svoje redno zboro-! vanje v soboto. 21. t. m., ob pol 10. uri dop. v krčevinski šoli. Na dnevnem redu bosta dve zanimivi točki, namreč: Razgovor o aktualnih stanovskih, pedagoških in službenih zadevah ter predavanje g. Vauda Mirka o »Spoznavi šolskih novincev iz predšolske dobe«. Omenjeno i predavanje bo tvorilo uvod k sklenjene-I mu toletnemu načrtnemu delu, t. j. k pro- učevanju elementarno-razrednega dela v teoriji in praksi. Tako naše učiteljstvo, ] predvsem tudi s težkim odgovornim de-r lom obremenjeno obmejno učiteljstvo, vodi dosledno evidenco na vseh poverjenih mu delovnih področjih. m Ljudska univerza. Danes zvečer predava o sodobni Kitajski gosp. dr. A. j Štampar, načelnik ministrstva narodnega zdravja v pokoju na podlagi lepih skiop-tičnih slik. m. Deček obstrelil svojega brata. Na Tratah se je 10-letni sin starešine finančne kontrole v Apačah Ladislav Farazin igral z očetovim samokresom Orožje se je nenadoma sprožilo in krogla je prebila {5-letnemu bratcu Hermanu levo roko ter mu ranila prsa. Malega ranjenca so nemudoma prepeljali v bolnišnico. m. Zopet tatvine koles. Čim je popustil mraz. so se zopet pojavili tatovi koles. Včeraj je bilo ukradeno Francu Krep-ku iz Ciril Metodove ulice kolo »Opel« z evid. štev. 165181 Kolo je bilo ukradeno tudi Janezu Gaiserju. Njegovo kolo je znamke »Duco« in ima evid. št. 136672. * Kaj je to: Tri dvorane, tri godbe, tri garderobe? (•cf.iim.iqoj S3Idgovor» glede malih oglasov sc mora priložiti znamka za 3 din Razno CE HOČETE res dobro vino piti, moratp v »Prešernovo klet« priti. Trafenik y Gospo ski ulici. 244 Posast VINOGRADNG POSESTVO od 6 oralov v bližini Maribora se takoj proda. Pri sklepu pogodbe je potrebno 25.000 din, ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati na upravo »Ve-černika« pod »Ugodno«. 415 Prodam IZBOREN CVETLIČEN MED po din 16.— za kg oddaja Kmetijska družba. Maribor, Melje 12, tel. 20-83. Pri večjem odjemu popust. 385 Stanovanje TRISOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami v novejši zgradbi se takoj odda v najem. Naslov v upravi lista. 3510 Vs" svila la volna, venSki in šopki, nogavice, rokavico, srajc«, ovratniki najceneje v bogati izbiri Mita SSitlfldl Maribor, Gosposka ni* 14 Fletno Bio$a*.dewe novi vzorci za PLANINSKI PLES pri Maribor, Gosposka ul. 14 MtHIIHMIIMHIt Slutbo Išie PRIDNA ŠIVILJA gre tudi na dom, zmožna vsega. Studenci, Hrenova 28. 418 ZAKONSKI PAR z enim otrokom Išče mesto hišnika. Novak Anton, Malečnik 30. Sv. Peter ori Mariboru. 416 'naJrojjp j£jvvr .ten. fucmorge*. -yyo , l Ui/VUX$v XtpX> \ J. JUXWt;v ; «juL.19 .a*-« Dopise OL-KO Dvignite pismo pod danim naslovom. 419 Sirite „Večernik“ Za mnoge le zimtko revme ko-poletnega. zdravišenle ristneiše od VARAŽDINSKE TOPLICE ker pozimi lažje prenesejo visoke temperature naše žveplene vode, posebno če so v redu vsi pogoji, kakor topla soba, greti hodniki, kopeli itd. Naš hotel »Konstan-aova kopel« je sedaj urejen tudi za zimo, vse je v isti adbi, tudi kopališčna restavracija. ■ cene. Državni uradniki in upokojenci popust. Radi omejenega števila zimskih sob je treba prihod javiti. Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., Maribor« Kopališka ulica 6. — Teteion predstavnik STANKO DETELA uredništvu štev. 25-67. in uprave v Mariboru. -- Oglasi po ceniku. — Rokopisi se štev. 28-67. — Poštni čekovni račuu štev. 11. 409.