Letnik VI M t> P* ■■ fi V Grorici, dn6 12. januvarija 1898. številka, 2. ..Primorski List“ izhaja vsaki i., lO., in 30,, da a v mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 11., za pol leta 75 n. ] Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: I, Nunske ulice in Šolske {i ulice po 4 nov. H <§oučljiv list za slovensko ljudstvo na tumorskem. Vse za vero, dom, cesarja Uredništvo in upravništvo mu je v Gol ici. Nunske ulice št. lo. — Nefran-kovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema oglase in naznanila po pogodbi. Odgovorni urednik in izdajatelj : J. Marušič. Lastnik: Konzorcij »Primorskega Lista“. Tiska: H i 1 a r i j a n s k a tiskarna. Prvo izdajo današnje številke nam je sl. c. kr. državno pravništvo zaplenilo s tem le odlokom : Gospod J. Marušič, odgovorili urednik »Primorskega Lista11 tukaj. Obveščujem Vas da sem današnjo številko »Primorskega Lista11 zaradi sestavka : »Krščansko-socijalni shod v Gorici11 (§ 6 in 7 odst. od besede »Sploh vse do sužnjev-nemaničev“), (§ 13 in 1 * odst. od besede „Ta stanova11 do za »kapital11) zaplenil, in da je ob enem uže tukajšne c, kr. glavarstvo naprošeno, naj zaseže vse primerke nahajajoče se v vredništvu, v Hilarijanski tiskarni, v pro-dajalnicah in družili javnih prostorih. V Gorici dne 11. jan. 1898. C. kr. državni pravdnik : VIDULICH. Dejal je, ker kapital zatira vse tri delavske stanove, treba jim je složno nastopati. Noben stan ne more sani zase obstojati brez drugih. Celo sami samcati velekapitalisti pri vsili svojih milijonih ne bi mogli sami zase obstati, če se ne bi lotili dela! Kapital ni nič brez dela, delo pa tudi ne brez kapitala! Najmanje pase morejo ohraniti obrtniki, brez kmeta in rnarobe! / V V IBS- tli) Dne 2. t. m. vršil se je veličasten delavski shod v Gorici v Sudovi dvorani. Zbralo se je bilo nad 600 delavcev iz mesta in okolice. Tudi trije gg. poslanci so se odzvali osebnemu povabilu ter so počastili shod, mej temi dr. Anton Gregorčič, zastopnik pete, že tako znane »delavske11 kurije na Dunaji. Glavarstvo je delalo sitnosti. Menilo je, da bo javen shod, ker je videlo tako veliko množico pred Sudovim hotelom. Ko pa se je javilo dotični oblasti, da se je vabilo le na imena in je ustop dovoljen le proti vabilu, da so torej izpolnjene vse zahteve, ki jih tirja §. ‘2. zbor. zak. so shod dovolili. Vršilo se je vse v najlepšem redu. -Za predsednika so izvolili na predlog g. Knavsa, ki je zborovalce pozdravil, p. n. dr. Ant. Gregorčiča/ Ta se je zahvalil za zaupanje, katero so mu izraz 'i zborovalci z gromovitim »živio11! Prvi je govoril kapetan Knavs iž Si. Petra o kršč. socijalnem načrtu. Dokaza’. da sedanje položenje delavskih stanov, osobito tvorniških delavcev se v mnogoČem prav nič ali le malo razlikuje od stanja sužnjev v stari poganski držav'. Sam Leon XIII. izjavil je v sloviti delavski okrožnici, da je moderni kapitalizem vkoval delavske stanove v skoraj suženjski jarem. Prav očitno je govornik pokazal, da je ta trditev slavnega papeža delavskega pri sedanjem pravovarstvu delavcev do cela opravičena. Delavec nasproti delodajalcu v tvornicah nima — pravic. Kar jih jima so le kapitalistične drobtince, pesek v oči; sicer pa vse do-tične pravovarstvene določbe glede delavcev razlaga kapital, izvršuje kapi-t a), kar se izvestno ne godi v njegovo škodo, ma>več v obtežbo dela! ‘Tukaj je zaplenjenih 27 vrstic. G. govornik je potem zapored razložil točke krščanskega načrta slovenskih delavcev. Mnogokrat so mu zborovalci burno pritrjevali. Na koncu mu je časti-tal poslanec dr. Rojec. G. Drmastia, kapelan v Solkanu, je povdarj; 1 v jako lepem govoru moč in socijalno silo sv. katoliške cerkve in deset božjih zapovedij. Del njegovega govora bodo bralci »Prim. L*11 itak brali v današnjem članku. Prihodnjič se bode nadaljeval. Tudi ta govor je bil burno pozdravljen ! Tretji je govoril Gostinčar, delavec V Ljubljani. Tukaj je zaplenjenih 22 vrstic. To se bode zgodilo, kedar bode do-tično zakonodajstvo preveval krščansko pravični duh. Prvo socijalno delo delavskih stanov in temelj vsaki trajni reformi je tudi odločna, krščanska javna zavest. Geslo združenih delavskih strank, mora biti : Boj liberalizmu! Slobodo kat. cerkvi! Zakaj le kršč. kat. vera, ki jo je že dal stvarnik človeški družbi, samo ona opisuje človekovo naravo tako, ka-koršna je, in je zategavojjo le ona glavna voditeljica k boljšim, k naravnim — t. j. pravičnim, od Boga zaukazanim razmeram v človeški družiti. Ker pa socijalni demokvatje zame-tajo naravna načela, kakor se javljajo v luči božjega razodenja sv. kat. vere, oni nikdar se morajo (rajno in uspešno rešiti delavstva, najmanje pa človeško družbo spraviti v naravni pravični tir. Pri-Priporoča „deltivslca društva„ddavs':i časnik-', obrtne zadruge, kmečke posojilnice in kršč. moštvo ! Mej njegovim govorom bilo je vse tiho; gotovo je poslušalce zanimal govor priprostega delaca ! Na koncu ni hotelo biti konca »živio11 klicem. P. n. dr. Gregorčič se je na to zahvalil vsem govornikom in zborovalcem. G. Drmastia pa je pozval zbor, da je izrekel zaupnico »slov. kršč. narodni zvezi11, ter nje odličnemu članu dr. Ant. Gregorčiču, Gromoviti »živio11 v odgovor so pričali, da je g. predlagatelj vsem govoril iz srca. Delavci pa in vsi prisotni so bili vidno hvaležni za prirejeno pod učenje.. Škoda, da ni bilo dosti časa, da bi se bila na. shodu sprožila tudi misel o novem »delavskem11 časniku. Sicer pa je ta list po opisanem tako sijajno izvršenem delavskem shodu dovršeno dejanje. Zanj se je izreklo do BO delavskih zaupnikov iz mesta in okolice. Izdajal ga bode »Konzorcij I’r. Lista" vsak dingi in četrti četrtek vsakega meseca. Veljal bode za celo leto le 60 kr. Bo tedaj najcenejši list na Slovenskem. Pisal bode v smislu na shodu v Gorici izraženih načel. Zatorej kršč. slovenski delavci v Gorici in okolici ter v celi deželi naročite se na novi list »Delavski prijatelj11. Upravništvo mu je ono »Pr. Lista11 ! »Delavski prijatelj11 bodi dejanski sad zadnjega shoda v Gorici, ter temelj bodoči praktični organizaciji ! Zaupniki na delo! Socijalno vprašanje trka z vedno večjo silo na vrata zakonodajaluih zborov ; stanovi, ki si z dlanjo služijo kruh vedno glasneje tožijo o revščini ter iščejo vsakovrstnih sredstev v boji za svoj obstanek. Mnogo se govori in piše, kako naj bi se rešilo delavsko vprašanje, toda svetujejo se v ta namen jako različni pripomočki. Leon XIII. pa piše v okrožnici »Rcrum novarum“, da brez vere in cerkve se ne zboljšajo sedanje neugodne razmere delavskih stanov. Mi še enkrat poudarjamo, govori Leon XIII. : „Ako pri rešitvi soci.alnega vprašanja ne dajo cerkvi veljavne besede, brezvspešni bodo vsi človeški poskusi.11 Cerkev je torej poleg drugih činiteljev prva poklicana, da rešuje socijalno vprašanje. Cerkev, ki zastopa in brani vero, ima pred vsem v verskih resnicah in zapovedih mogočno sredstvo, s katerim približuje reveže in bogatine, delavce in delodajavce. Njeni nauki in njene zapovedi opozarjajo oba stanova na nju dolžnosti, zlasti jima naročajo, da spolnu-jeta zapovedi pravice. Zapovedi božje in cerkvene so prave socijalne zapovedi; so zapovedi, ob katerih spolnovanju bi se življenje v človeški družbi vravnalo po načelu pravičnosti. Vzemimo n. pr. j tretjo božjo zapoved: „Posvečujpraznik"\ | Bog je zapovedal človeku 6 dni delati, sedmi dan pa počivati. Nedelja je dan počitka za telo, pa tudi dan počitka za dušo. Nedelja je družinski dan. na kateri oče zopet prebiva v krogu svojih otrok in žene, ko ga poprej celih 6 dni niso skoraj videli. Vzemite delaven nedeljski počitek in razrušili ste družino : ljudje, ki so si najbližji, se ne vidijo več. Da tretja zapoved je res socijalna zapoved. četrta zapoved: »Spoštuj očeta in mater!* ne uči samo dolžnosti otrok do starišev in obratno; v njej se zabičujejo s tudi dolžnosti podložnih do predstojnikov in predstojnikov do podložnih. Dokler se ta zapoved spolnuje, dokler delodajalci in predstojniki zapovedujejo v duhu če-. trte zapovedi, dokler delavec in podložni 1 v duhu četrte zapovedi ubogata, kako lepo razmerje in soglasje se mora razvijati v družabnem življenji človeštva, j Četrta zapoved je socijalna zapoved. Koliko revščine in nadlog mora odpasti z dnevom, ko četrta zapoved v družbi stopi zopet v veljavo. Vsa družabna sreča človeštva je zapopadena v četrti zapovedi. Peta zapoved: ..Ne ulivaj\" Ne ubivaj samo s silo, tudi ne sme« nikomur pustiti stradati in trpeti pomanjkanja, nikogar sovražiti in preganjati. Z ljubeznijo in odkritosrčnostjo ravnaj z vsakim. Ta zapoved zapoveduje zmernost, ki je toli potrebna vsem stanovom. Da peta zapoved je socijalna zapoved. Ko stopi v veljavo v človeški družbi. prenehati mora zatiranje in izmozgo-vauje delavskih stanov. „Ne kradi V glasi se sedma zapoved. Ta prepoveduje vsako krivico, prepoveduje zatiranje ubožcev, krivično iz-koriščevanje potrebnega. Vse. kar nasprotuje pravičnost^ je Bog prepovedal v sedmi zapovedi Človeška družba prične naj spolnovati sedmo zapoved in celo človeško družbo prevel bode nov oživljajoč duh, nova moč. Navel sem samo nekatere zapovedi v dokaz, da le zapovedi cerkve morejo zopet urediti človeško družbo. Zato cerkev uči delavca ; »Zvesto izvršuj določeno delo, za katero si se zavezal prosto iu s pravično pogodbo. Ne delaj gospodarju nobene škode ne na imetji, ne na osebnosti. Če braniš svoje pravice, ne delaj sile in ne snuj upom. Ne druži se z zlobnimi ljudmi, ki te motijo s slepilnimi nadami, a ti zapuščajo le grenko prevaro in pogin.11 Gospodarjem in delodajalcem pa kliče cerkev: »Ne postopaj z delavci kakor s sužnji, spoštuj njih osebno vrednost, ki je toliko večja, ker so kristijani. Rokodelstvo in delo ne ponižuje človeka, zato vsakdo, k> krščansko misli, delavcem prišteva v čast, da si z mnogimi težavami branijo in ohranjujejo svoje življenje. Nečastno je izsesavati ljudi v svojo korist in jih toliko ceniti, kolikor je vredna njih delavska moč. Ozirajte se tudi na duševni blagor in verske potrebe svojih delavcev. Dovolite delavcem toliko časa, da morejo kakor kristijani izvrševati svoje verske dolžnosti. Krivično je delavcem nakladati več dela, kakor ga premorejo njih moči. ali pa zahtevati od njih taka dela, ki niso primerna njih starosti in spolu. Pred vsem pa opominja cerkev delodajalce, nikar ne pozabiti načela : Vsakemu svoje ! Po tem načelu se mora nepristranski vrejevati tudi plača, kajti delavcu zadrževati zasluženo plačo, to je vnebovpijoč greli.*) Da, obstoječi razpor z vsemi vzroki v človeški družbi se odstrani, kakor hitro v njej zavladajo zapovedi božje. Cerkev pa ima še druga določila, nravno mnogo popolniša, vodeča po pravi poti človeški razum, in s temi premostuje človeško družbo razdvajajoči prepad. Vsak človek hoče, da ga drugi ljubi, spoštuje. Tudi ubogi trpin, delavec želi. tirja, da se tudi njega spoštuje, kakor človeka po božji podobi stvarjenega. A kako naj spoštuje bližnjega, kdor v svojem bližnjem vidi le potomca opice, kacega orangutanga ali pa gorile iz afri-kanskih gozdov, kdor v Človeku ne vidi druzega nego popolneje razvito živalsko bitje. A vera naša in cerkev, nje var-hinja, nas učite, da je Človek stvarien od Boga, stvarjen po božji podobi. Le, kdor veruje resnico, da imamo vsi ljudje enega skupnega očeta, Boga, le oni vidi v svojem bližnjem, naj je tudi delavec, res svojega brata. Bratje in sestre so vsi ljudje, dokler spoznavajo enega skupnega očeta nad seboj. Zato je največja nesmisel, da socijalni deuiokratje toliko kriče o bratstvu delavskih stanov, taje pa skupnega očeta — Boga. Vsakdo, ki se resno peča s zboljšanjem žalostnih družabnih razmer, mora tirjati, da se oni, ki so obdarjeni s posvetnim blagom, ne prevzamejo vsled svojega bogastva. Da ne žive samo uživanju, mariveč da od tega, kar jim preostaja, dele s bližnjim, ki je potreben. Toda če s tem življenjem konča vse, č 1 ni nobene večnosti, kdo more zameriti bogatinu, da srečo, ki mu jo je slučaj vrgel v naročje, vživa le sam, da skrbi le za lastno ugodnost. Ako po tem življenji ni ničesar, ako ni večnosti, potem mora človek skrbeti, da se že na tem svetu naživi in navžije. Delavec pa pravijo, naj ne obupuje! Toda pojdite, tolažite trpina brez vere, brez žive vere v posmrtno življenje in plačilo. Cernu naj trpi, čemu naj strada in ne stokrat rajši umrje, ako ni večnosti, ni plačila po smrti. Pozemeljsko življenje brez večnosti ni vredno trpljenja v človeškem življenji. A vera naša nam pravi, da pravo življenje naše prične še le po smrti, da čaka vsakega plačilo. Cerkev opozarja bogatine in reveže na večnost, na plačno in kazen po smrti, ter s to resnico navaja člane človeške družbe k spoluo-vanju njihovih dolžnosti. Cerkev uči bogatine s sv. evangelijem : »Cesar imate odveč, dajte i b gim !“ Kdor ima več kakor potrebuje za živež in svojemu stanu primerno življenje, ta naj pomaga trpečim bratom in deli miloščino. Odrešenik sam pravi : »Kar ste mojemu najmanjšemu bratu storili, t,o ste meni storili.11 Reveže in delavce pa uči cerkev, da revščina ni sramota v očeh večne resnice. Sin božji privzel je rednikom ubo-zega tesarja, v njegovi liiši je živel, ter mu s svojimi božjimi rokami pri delu pomagal do 30. leta. Živel je v uboštvu’ ter nas učil, da le čednost zagotovi večno plačilo. Tako deluje cerkev s svojimi za-povedmi in nauki za rešitev družabnega vprašanja. S temi božjimi nauki se zasiplje socijalno brezduo, nastalo med delavci in bogatini ter utrjuje prava krščanska bratovska ljubezen. Ceikev sega v človeško srce ter vzgaja in prenavlja ljudi po božjih naukih, na krščanski podlagi, ona vrejuje vse javno in zasebno življenje. Le v cerkvi in nje naukih najti je človeški družbi rešitve. (Pride še.) *) Okro?niea Leona XIII. in I. 1891. Za pravdarje. Od 1. januarja 1898 dalje se b< mo v Avstriji v civilnih (nekazenskih) zadevah piavdali po novih postavah. Te nove postave pa določujejo samo način, po katerem se ima strankam pri sodiščih kiojiti pravica, to je: me- jevale bodo le (civilno) pravdno postopanje. Postave, ki določajo, kaj je pravica ne glede na nastalo pravdo, ostanejo nespremenjene. No, čas je že bil, da smo se tudi v Avstriji zganili na tem polju ! Dosedanje naše civilno-pravdne postave, katerih najvažnejša šteje že več kot sto let, so bile podobne staremu, okornemu poslopja, na katerem so zapo-ret prezidavali in dozidavali vsi gospodarji drug za drugim, brez enotnega načrta, vsak po svojem uluisu, kakor je ravno nanesla prilika ali potreba. Lahko si je misliti, da takega poslopja ni bilo lepo videti od zunaj, še manj prijetno pa je bilo prebivati v njem, tako tesno in zaduhlo je bilo vse ! — Prav torej, da so to starino z večine podrli in na njenem mestu zgradili novo poslopje, ki bolje vstreza novodobnemu življenju. — V čem se novo civilno-pravdno postopanje razločuje od starega ? Temu vprašanju ni lahko odgovoriti na kratko. Mor (V' jo bomo še najbolje pogodili, ako rečemo: Novo pravdno postopanje se razločuje od starega približno tako, kakor se je že dosedaj razlikovalo postopanje v pravdah za malotne zneske (do 50 gl.) od postopanja v pravdah za večje zneske ali za druge pravdne predmete. V dosedanjem malotnem (bagatelnem) postopku veljala so namreč z večine že vsa ona načela ("pravila), ki se po novih postavah uveljavijo tudi v vseli drugih vrstah pravd. Najvažnejša načela, po katerih so bode novo postopanje razločevalo od prejšnega, bi vtegnila bil i ta-le: 3. Razpravljalo se bode kolikor mogoče ustmeno. Do sedaj so namreč stranke, zlasti če so jih zastopali odvetniki, redno obravnale v spinih. Pismena ni bila navadno samo tožba, pismen je bil tudi odgovor, replika, duplika itd., v pismeni obli iti izrek, ila se je tudi razsodba itd. Dosledno ni mogel sodnik praviloma soditi na podlagi tega, ker je s;im videl in slišat, ampak na podlagi tega, kar je bral. 2. Sodnik bode redno sodil po svojem prostem, seveda utemeljenem ptepri-canji. Dosedaj so mu postave same velevale, kedaj mora katero stvar za resnično imeti. Tako je moral verjeti n. pr., kar ste dve takozvani „klasični“ priči potrdili pod prisego, tudi če jima je na nosu bral. da se lažeti K lua sama še tako poštena in verodostojna priča pa ni našla navadno dovolj vere brez druzega dokazila itd 3. Sodniki ostanejo po možnosti isti od začetka do konca pravde, posebno bode to veljalo o (glavnem) ustmenem razpravljanju, na podlagi katerega so bo izrekla razsodba. Ravno ker se je dosedaj sodilo na podlagi spisov, se ie moglo zgoditi (in je tudi mnogo škodilo), da je v eni in isti pravdi sodelovala lahko nepregledna vrsta sodnikov pri vsakemu naroku drugi: eden pri odgovoru, drugi 3>ri repliki itd. tretji pri zaslišanju prič, in Bog ve komu so vsi spisi pridi v roke, da je naposled po njih izdelal razsodbo. 4. Razpravljanje in sprejem dokazov, posebno pa ona obravnava, na katere podlagi se bo neposredno izrekla ali izdala razsodba, se bode vršila javno in vsakemu dostopu >, kakor se že sedaj vršijo razven malotuih, tuli kazenske razprave. Dosektj so bile civilne obravnave, v kolikor se more sploh govoriti v obravnavah, redno dostopne samo strankam in njihovem zastopnikom. 5. Sodišča bodo imela večjo oblast do strank in do pravdnega predmeta, kot so jo imela dosedaj. To bo imelo med drugim tudi to dobro posledico, da se sodišča ne bodo dala več tako za nos voditi, kot so jih dozdaj lahko vodile zanikerne ali zlovoljna stranke. Pravde niso igrača ; tudi zato niso, da bi se z njimi dtagi čas in denar tratil brez vsake koristi in potrebe za pravi namen pravde, ki je konečna določitev in izpolnitev prepozne pravice. To so, kakor rečeno, nekatera važnejša načela, ki so se. uveljavila po novem civilno pravdnem postopku; umevno pa je sinn (»o sebi, da so to samo pravila, ki iunjo tudi po novih post ivah celo vrsto izjem. Kako s idimo o teh novih načelih;? Nič napačna se nam ne vidijo lil preverjeni srno, da se bode po njih v našem pravnem in pravdnem življenju mnogo na bolje obrnilo. Seveda je črka mrtva, in duh je, ki oživlja. Tildi ima vsaka stvar dve plati, in da se na našem novem civilno pravdnem postopku pokažejo s časom tudi senčnate strani, zato je že preskrbljeno. Eno dobro, in ne majhno smemo pa menda od novih zakonov vsekako pričakovati namreč to : Lagali se bodo pravdarji pri sodiščih tudi po novem letu, ker je v vsaki pravdi na eni strani krivica, ki si naravno ne more pomagati drugače kot z lažjo — toda z ozirom na javno, ustmeno postopanje ne bode mogla laž nastopati več tako predrzno in brez srama, kakor je dosedaj nastopala v pravdnih spisih, prostost sodnikov v nalaganji priseg in v svojem prepričanji sploh pa bode gotovo za prečila marsikatero bogokletno krivo prisego. Kakor rečeno: Z novim letom 1898 so se večinoma razveljavile stare civilno-pravdne postave — v polni veljavi pa ostane vkljub temu.tudi v novem letu in nadalje stara, zlata vredna resnica: Boljša je suha poravnava ko tolsta pravda ! ^arebe 5uet. Svet je velika uganka. Zakaj ? Kdo zamore, ljubi bralci, to vprašanje rešiti kar na prvi hip. Da nam bode pa mogoče odgovoriti vsaj polagoma na postavljeni „zakaj“, oglejmo si svet nekoliko natanjčneje in nadrobneje. Povsodi. kamorkoli se ozremo, vidimo le prepire, mrzenje in proganjanje. In to ne samo pri posameznikih, ampak tudi, in še v večji meri, pri celih narodih, v deželah in državah. To mrzenje in nasprostvo se vnema posebno v jezikovnih in narodnih zahtevah in vprašanjih. Tu ni prijenljivosti. Vsak hoče, da more njegova veljati. Kaka škoda je n. pr. za Nemce na Češkem, ako se mora par tisoč njihovih uradnikov učiti češki jezik, da bodo mo gli, ako treba, v celem češkem kraljestvu uradovati ? Kakšna krivica se godi Italijanom v Gorici ali v Trstu, ako slovenski otroci obiskujejo slovenske šole? Zakaj se toliko protivijo ustanoviti slovenske šole, kakor jim postava veleva ? Zakaj lovijo slovenske otroke in jih silijo v italijanske šole, dele brezplačno jim obleko in učne pripomočke? Kaj izgubijo Italijani s tem. da Slovenci v cerkvi Bogu hvalo pevajo in besedo božjo poslušajo v svojem jeziku ? Jeli morda ital. ali nemški narod in njihov jezik izgubi kaj na svoji veljavi in kulturi ako c. k. uradniki občujejo in uradujejo s Slovenci v slovenskem jeziku ? Zakaj se zastopniki raznih narodov toliko prepirajo, da celo pretepajo po deželnih in državnih zborih? Zakaj ni več zaupanja, ljubezni in vzajemnosti med različnimi narodi na svetu ? Zakaj odrekajo liberalci duhovnikom in le duhovnikom volilno pravico in jih hočejo izbacniti iz javnega političnega življenja ? Zakaj hočejo brezverci in socijalni demokratje izgajati narod brez vere v Boga in večnost ? Oh koliko je na svetu takih zakaj, na katere nam je težko odgovoriti! Pa ne le težko, ampak tudi nemogoče bi bilo da nam ni sam Bog prišel na pomoč. Po božjem razodeuji pa vemo, zakaj da je svet taka uganka. Zato pravi sv. pismo, ker svet v hudobiji, tiči. Ta, svet je ohol, zloben, zaviden, krivičen in sebičen. Iz tega izvira vse proganjanje, vse sovraštvo. ves prepir med narodi, z jedno besedo, vse zlo na svetu. Vse to pa neti in podpihuje neka skrivna družba, ki ji pravimo framason-ska, s svojim časopisjem in brezverskim slovstvom, katero povsod sniiši in blati vse kar je nam katoličanom sveto, blago in dobro. Zaslepljeni svet pa ne sprevidi njenih skrivnih namenov. Kajti med tem, ko se narodi prepirajo in kavsajo, si židovski liberalci, kapitalisti, oderuhi in framasoni polnijo žepe in smejejo njih neumnosti. Socijalni demokratje pa si zadovoljno manejo roke, pričakuje krize nezadovoljnosti in konečno revolucije ! Dopisi, lz Trsta „11 Risorgimento. Giornale Austriaco Istriano, Organo Cristiano-Sociale.“ Tako se glasi list, ki je začel izhajati meseca oktobra 1. 1897. dvakrat na mesec v Rovinju. „11 Risorgimento — Vstajenje — prenovljenje. Lepa, pomenljiva, k novemu življenju budeča beseda! A še lepše, nade — in tolažbe polno podjetje, izdajati pod tem naslovom list, ki ima namen preosnovati na krščanski podlagi žalostni položaj tužue Istre. Kdo g.i ne bi pozdravljal ? Kateremu dobromislečemu ni zradostilo srce, prijemšemu' prvikrat imenovani list v svoje roke ? Marsikateremu, obupajočemu nad usodo Istre, se je obudila iskrica upanja, da je vendar prišel čas, da zavlada tu mir med narodi pravi mir krščanskega bratoljubja. Z veliko zanimivostjo smo prebirali v vsakem listu članek za člankom," občudovali njega v resnici krščansko pisavo. Bili smo že prepričani, to bode poštena italijanska stranka, s katero se bodo z največjim veseljem družili naši zasto pniki, naša duhovščina in žnjo ves slovanski rod. Prišli so prazniki božični, prazniki miru in ljubezni. Pričakovali smo, da nam prinese ta list o tej priliki gotovo primeren članek, kako naj bi se družili različni narodi Istre na krščanski podlagi v pravično, družabno življenje. — A motili smo se. — Sporedno „Amicom“ prinesel nam je tudi ta članek : “La nostra lingua“, članek, ki nam je odzel vse upanje v boljšo bodočnost. — „Neiristria nostra sarebbe stoltezza pretendere di estirpare l’elemeuto italiano cioe voler surrogare al nostro un’ altro idioma, come si pretniderebbe da taluni, lo slavo, rpo naše V naši Istri bi bila neumnost si prizadevati uničiti italijanski živelj, t. j. hoteti nadomestiti naš — z drugim jezikom, kakor se zahteva od nekaterih, s slovanskim”. Tako se glasi y imenovanem članku. Kdo neki hoče uničiti vaš jezik ? Ali mar smatrate to, da zahteva slovanska večina svoje pravice v javnosti, za uničenje italijanskega življa? Če je temu tako, po tem mora biti res slaba vaša podlaga, da uvidite v tem končanje lastnega naroda. Pisatelj teh Vrstic se je pogovarjal za časa državnih volitev z uekim inteligentnim a zelo radikalnim pristašem laške liberalne stranke v Istri. Tudi ta je tožil, da hočejo Slovani uničiti Italijane Istre. A odgovorilo se mu je:1* To ni res, Slovani zahtevajo le svoje pravice, a spoštujejo vašo narodnost. Povejte mi le en slučaj, da bi hotel kateri naših poslancev ali naših narodnih voditeljev uničiti vaš jezik, takoj prestopim k vaši stranki. A kaj je odgovoril ? Rekel je : Tega ne moren; navesti. Vendar se Slovani kaj lahko priuče našemu jeziku, a mi ne vašemu. Torej naj bi se vsi Slovani poitalijančili, tako da bo le en jezik in ta italijanski. A zavrnilo se ga je : Tega se ne sme pripustiti, ker to bi bilo zelo neliberalno, protinaravno, nasilno in sramotno za ves ku turni italijanski narod.“ — In umolknil je. Ce nam že lažiiiberalci niso pravični, bodite nam pravični vsaj vi, resnično kršanski-socijalni. Nepotrebna je vaša zahteva v imenovanem članku „noi domandiamo, clie la lingua nostra — cio& 1’ italiana — ottenga favore ed ineremento, essendo essa in primo 1 nogo „po naše mi zah> tevamo, da naš jezik t. j italijanski, za-dobi naklonjenost in naraščaj, da je on na prvem mestu." Mar zahtevate še večjo naklonjenost, kakor jo že innte? Ali ni vaš jezik povsod na prvem, — ja na edinem mestu ? Ne dobiva naše slovansko ljudstvo le: „Libretto steurale," „Foglio di possesso**, „Ordine di paga-mento“, „Monitorio“ „Instanzo“ i. t. d. Mar hočete še večji „favore1* ? Večje naklonjenosti pač ne morete več ('obiti! , A niste še zadovoljni! Nima li italijanska manjšina ves deželni odbor v svojih rokah ? Nima li ona še dovolj svojih 21. ! deželnih poslancev, med tem ko jih ima slovansku večina le 9. ? Se ne uraduje na vseh javnih oblastih le italijanski ? — Zdi se nam, da imate oči, a ne vidite, ušesa, a ne slišite, ali pa krivično srce. Eno mora biti gotovo. Res, da priznavate: „Gli slavi del-I’ Istria . . . sono nostri fratelli**. „Slo-vani Istre ... so naši bratje11. A neresnično je kar dalje trdite: „essi sono 1111 fragmento di nazione slava, clie vi ve sparso sul suolo Istriano" — „oni so odlomek slovanskega nareda, ki živi razkropljen pa isterski zemlji**. Pojdite od Učke do Pirana, od Divače do Pole, 6. j.obhodite Istro o 1 v sli »da do zahoda, severa do juga, čuli bodete slovatrko govorico. Razim par italijanskih me.it v sredini, in mest na o balih morja, je vsa dežela slovanska. To se pač ne 11101 e imenovati le „odlomek slovanskega naroda, ki živi razkropljen**. Vzemite v roke zadno ljudsko štetje, to vam kaže okroglo 187.000 Slovanov in le 111.000 Italijanov v Istri. Če pomislimo, da so zlasti v občinah Umag, Buje in Oprtlje zapisali kakih 25.000 Hrvatov za Italijane, po tem moramo reči. da je v Istri 2(3 Slovanov in le 1 ^3 Italijanov. Tega nam ne morete ovreči. (Pride še) Iz Trsta. Nov bratec. V Trstu so 1 ustanovili kršanski socijalisti italijanske narodnosti nov list: „L’Avvenire** (bodočnost). Urejuje se Via Solitario, št. 12, III., izhajati hoče vsak drugi in četrti petek v mesecu in stane 80 novč. v Trstu — en gold. zunaj Trsta. Mi mu privoščimo iz dna srca, da bi si pridobil na podlagi zarisanega programa mnogo prepričanih somišljenikov, veliko uspeha in bi se boreč se za naš zapuščeni delavski, kmečki in obrtnijski stan ob strani vrlega „Eco del popolo“, kojega hvalijo njegova dela v Furlaniji — združen s slovenskimi kršansko-socijal-nimi listi krepko ustavljal pretečemu 11 -valu soci.jalne demokracije. Odpiraj tudi ti ljudstvu oči, prepričaj je, da so so-cijal-demokrati, da jih je veliko gnjezdo v Trstu in v Miljah, da nas hočejo pogubiti, ne zabi omeniti, da si pri njih Lahi in Slovenci segajo v roke, izvolivši si svojim kandidatom' Učekarja. Bridka resnica! Oni tabor nas osramoti, tam se dela za skupen smoter, en cilj — tam vlada sloga — tam je disciplina ali red. Res je, da je eden naš vodnik. Ta je naš sedanji slavljenec Lev XIII, pred katerim se, občudovaje njegove nauke, spoštljivo uklanja vodja socijalistov — po mišljenju in delovanju Rimu sovražni Bebel, kakor razvidimo iz njegovega zadnjega govora v Kottbusu na Sleškem. Eden in isti je naš načrt po Encikliki „Rerum novarum". A kje je med nami sloga — kaka disciplina. Edino tega nam ne dostaja in s tem vse, ker brez sloge ne napravimo ničesar, izrabljamo sicer naše moči, tudi zagozdimo morda za p«r let sedaj odprto pot, skupno vdero-čega sovražnika pa gotovo ne ustavimo. Pozabiti bi morali, kar je bilo in začeti ločiti dejstvo od slučajnega, postranskega, načelo od osebe, dolžnosti prve vrste od umestnega v drugi vrsti! Začni za nas res novo leto, nova pot proti slogi! Toliko za rojstvo enemu in za novo leto drugemu ! (Op. ured.: To je tudi naša naj-srčniša želji. Po skupnem delu na krščanski podlagi v blagor delavskih stanov hrepenimo tudi mi. Vsakdo se po-tezuj za blagor lastnega naroda, a ne delaj krivice drugemu. Z jedno besedo krščansko načelo na celej črti nas druži, kakor nasprotnike druži brezversko, potem postane tudi krščansko-socijalna četa nepremagljiva.) Politični pregled. Notranje (le/.ele. Sprava na Kranjskem. V petek so se pričeli dogovarjati odposlanci obeh slovenskih deželnozborskih klubov o spravi. „Slov. Narod•* je nastavil revoly«r narodiu~sIranki. Zato gojimo prav malo, irpHttjIt, da se ustanovi res sprava med prepirajočimi brati. Nagodbeni provizorij in kvota sta rešena potom cesarskih odlokov. Do 31. dec. 1898 ostaue vse pri starem, vse pogodbe in nagodbe z Ogersko, kakor tudi kvota. Kakor dosedaj donašali bodemo 70 odstotkov k skupnim stroškom, a Ogri uživali 70 odstotkov pravic. To je sad nemške in socijal-demokratičue obstrukcije Ministerski predsednik Gautscli je povabil nemške poslance s Češkega na pogovor radi jezikovnih naredeb. Tudi s češkimi zastopniki se je dogovarjal. — Nemški listi zahtevajo naj Gautscli popolnoma ustreže Nemcem. Iu mi Slovani naj molčimo ? Slovani na Dunaji so priredili velik shod nižjeavstrijskih Slovanov proti sklep« dež. zbora nižjeavstrijskega. da mora biti nemščina izključni učni jezik na vseli ljudskih in meščanskih šolah v deželi. Na Ogerskem je pri obravnavi pogodbenega provizorija popolnoma pogorela Košut.ova stranka, ki se je proti-vila vsaki pogodbi z Avstrijo. Po sr mo-stojnosti Ogerske hlepeči neodrešenci so za takrat zopet pogoreli. Vnanje države. V vzhodni Aziji se pripravljajo izvamedni dogodki. Nemčija, Rusija in Anglija se druga proti drugi pripravljajo, da varujejo svoje koristi. A tudi Japonci iu Kitajci ne mirujejo. Kuba je dobila svojo ministerstvo. Sedaj je upanje, da preneha boj, ki je Španijo stal toliko milijonov in toliko krvnih žrtev. Izseljevanje v Severno Ameriko. Kongres zveznih drž iv je sklenil predložiti zakon, po katerem se bode oil vsakega odročenega priseljenca zahtevalo popolno znanje angleškega jezika takoj pri vstopu na ameriška tla. Kaj novega po Slovenskem ? Na Kranjskem. Dež. poslanec g. Iv. Hribar je izstopil iz kluba narodne stranke. — V St. Jerneju so šolski otroci priredili krasno šolsko veselico. — Na Goričici pri Domžalah so v cerkvi postavili kipa bratov sv. Cirila in Metoda. Izdelal ju je kipar Franc. Tončič v Kamniku. Delo je krasno. — V pokoj je stopil veleč. g. dekan Andrej Drobnič v Šmarji. — Na Ostren, kostanjeviške občine, je pogorelo osem gospodarjev. Škode je čez 10.000 gld. — Triletni Jožef Rut v Mirni Peči si je s svečo zažgal obleko, ter vsled opeklin v kratkih urah umrl. — Na Kranjskem je mnogo občin s razsvetljavo proslavilo biserno mašo sv. Očeta. — Pri dopolnilni volitvi v okrajno bolniško blagajno ljubljansko so zmagali krščanski socijalisti. Na Štajerskem. — Veleposestnik g. Iv. Rogina je potrjen za načelnika okrajnega zastopa slovenjegraškega. — Dne 1. jan. se je otyorilo novo mariborsko okrožno sodišče. Pri sv. Lovrencu nad Mariborom je žandarm s sabljo posekal mladeniča, s katerim je celo noč popival. — Pogorelo je graščinsko gospodarsko poslopje v Račah. Zažgala sta dva delavca. — Na starega leta dan je v Trbovljah padel delavec Fr. Kolešek v premogokopu 30 metrov globoko ter ostal pri priči mrtev. — V Vuhredi je pogorela hiša posestnice Marije Kovač. Stanovalci so si skozi okno rešili življenje. — V Kozjem je po nesreči brat ustrelil sestro. — Na Koroškem. — V Rožeku je po hudi borbi prvikrat pri občinskih volitvah zmagala slovenska stranka. — V Pliberk pride za notarja g. J. Svetina, rodom koroški Slovenec. — Novi deželni predsednik g. pl. Fraydenegg je koroškim liberalcem dokaj po volji. Iz tega koroški Slovenci lahko spoznajo pri čem da so. :— Vrlo kat. polit, društvo je.'ob praznikih zborovalo po raznih krajih. Le v Borovljah so socijalni demokratje kazali svojo (liko. lifKS. Gorica. Cenjene naročnike prosimo, izposo-juje na vknjižbo po 5l/9 gl., na poroštvo po 6 gl. Vse veleč. gg. razumnike v kanal, okraju uljudno prosimo naj blagovole to koristno ustanovo ljudstvu primernim potom priporočevati. Načelništvo okrajne posojilnice v Kanalu. Bralno in pevsko društvo v Ročinju. Pod geslom: vse zafcvero, dom, cesarja ustanovilo se je v Ručinju »Bral-no in pevsko društvo**, ki šteje že nad 70 udov. V načelništvo smo si izvolili oba preč. gg. duhovnika, nadučitelja, 2 moža in 2 mladeniča. Letuina je določena na 1 krono, je toraj zelo nizka, to pa radi tega, ker izposojujejo „Društvu“ skoraj vse časopise prvi trije omenjeni odborniki. Bog daj mlademu društvu vspeh in rast! Zločin ali nesreča ? 2. jan. t. 1. zjutraj je našel nek kmet blizo Chio-pris-a v Furlaniji mrtvo truplo tinanč. stražnika Mauricija Pač — v potoku. Puška je stražniku manjkala. Neprijeten pozdrav? Ko je pretečeni teden, v sredo zvečer, žvižgal „lukamatija“ po nasipu med mostom in podgorskim hribom, priletel je dve pesti debel kamen v okno vagona, porušil šipe in prifrčal med preplašene potnike. — Kdo si je dovolil to nevarno tarčo — za svoje lnčanje se ne ve. Vrla žena. Neki jezičnež v Komnu se je drznil neko ženo v njenej lastni hiši (gostilni) hudo žaliti na časti enkrat in drugič. Na prvo žalenje se je ona branila le z besedo ; na drugo je pa poštena žena in mati moža tako lino ocvrkala da jo je ves osramoten kar domov popihal, in še na misel mu ni prišlo, da bi si zadostenje iskal pri sodišču Živela taka krepostna žena ! Velika nesreča zgodila se je včeraj, 8. t. m., v Velikemdolu. Občinarji so robotili in popravljali občinske poti; potreben grušč so kopali izpod neke meline, Ta se pa kar nepričakovano utrga in podenje vse delavce. Trije so mrtvi, dve poročeni ženi in en mladenič ; trije pa ranjeni, izmed katerih so e-nega na nogah hudo pomeščenega odpeljali v bolnico. Pravijo, da bi bila nesreča malo poprej lahko veliko večja, bilo je baje pri delu zdolej kakih 15 ljudi. Gotovo ni bilo previdno pod tako melino grebsti in kopati in pa v takem, deževnem vremenu. S Krasa nam pišejo : Dne 2, januarja umeri je v Kosoveljah pri Pliskovici g. Jožef Mesa]1, 77 let star. Bil je še na praznik sv. Štefana pri sv. maši. V sredo potem se ga je lotila huda pljučnica in v nedeljo je mirno v Gospodu zaspal. Bil je skrben oče svoji družini in sploh vzgleden v vsem svojem obnašanji. Ravnal se je vedno po besedah: Moli, delaj in bodi varčen ! Z velikim veseljem je čital knjige podučile in nabožne vsebine in to še zadnje dni svojega življenja. Bog nam daj veliko takih mož ! Strokovno predavanje. V 12. in 13. decembra bil je v Devinu državni strokovni učitelj vinoreje g. A. Čotič in je razlagal tukajšnim vinorejcem, kako treba gojiti in cepiti divje amerikanske trte. Poučeval je tako jasno in popularno, da ga je lahko vsakdo umel. Le škoda, da je bilo malo poslušalcev. Iz Devina so bili skoraj vsi, a iz okolice jih je bilo malo, dasi jim je bilo pred naznanjeno. Obljubil je. da pride drugo leto še in bo nadaljeval svoj poduk. Kmetje ravnajte se po njegovih nasvetih ! Poilmelec napreduje. Kakor se sliši, osnovali so si vrli Podmelčanje tam-buraški zbor. To je za pogorsko vas velikega pomena ! Posebno, če se pomisli, kakč težko si naš kmetič prisluži denar jev za davke in druge znane in neznane potrebe — zdaj pa še tamburice! Kdo jih plačaj ? In kje časa dobiti, da se bo tamburaški zbor res slišal ? Vse ovire in zapreke premaga neizrečena požrtoval-nost in pogum vrlih Podmelčanov. Zato, predragi tamburaši, le vrlo naprej: začetek je težak, a sadovi so prijetni. Pa tudi petja ne smete opuščati: Lepo petje bistri razum, vedri srce! Kakor sem slišal, šteje vašj zbor 18 pevcev in pevk z organistom vred. — Daj Bog, da se to število ne zmanjša, pač pa da se vsi vkup pridno učite in napredujete: to Vam želi za novo leto vaš px*ijatelj. V Dreženci nad Kobaridom obhajali bodo tudi letos in sicer od 18. do 26. tekočega meseca (januvarija) stanovske sv. duhovne vaje. Vodili jih bodo čč. gg. lazaristi iz ljubljanske misijonske hiše. — Tamkajšni č. g. kurat iskreno priporoča to sveto opravilo čč. gg. sobratom zuancem v „memento“ in pobožno molitev. Šolska veselica v Podmelcu. Novega leta dan so priredili podmelski učenci in učenke svojo „veselico*‘. — Otroško-veseli smo bili vsi, kajti videli in slišali smo mnogo lepega in podučlji-vega. Vse je bilo primerno otroški veselici ; a tudi odrašenci se niso dolgočasili. Otroci so še precej dobro izdelovali svoje vloge ; posebno odlikovala pa sta se nadepolni sinček g. nadučitelja in šestletna Marička Drole — prvi je izvrstno igral svojo vlogo v igri od „starecja j Miško ta“, druga pa je korajžno dekla- i movala o „Milki, slovenski deklici“. Da I je bila veselica še lepša, pritisnili so zraven še domači pevci ter zapeli pod vodstvom č. g. kaplana tri pesni: „ Vesela tovarišija", „Potoki tecite“ in „Nazaj v planinski raj“ ! No, veselica je napravila tak utis na poslušalce, da mi je moj sosed rekel pri koncu : Takih večerov si še želim !“ Zato pa hvala vrlim prirediteljem. g. nadučitelju in gč. učiteljici, ki se toliko trudita in skrbita za našo šolsko mladino : delo je bilo težko, trud ogromen, a sadovi so — sladki in prijetni, Podmelčan. Za Alojsjijevišče (I. izkaz 1898) : Preč. gg. I. Kosovel župnik 5 gld., I. Kalin kurat 12 gld. 50 kr., M. Zucchiatti lo gl., lak. Pirih 10 gl., BI. g. Anton Šinigoj posestnik v Mirnem 5 gl. Bu-kovški tretjeredniki in tretjerednice 5 goldinarjev. Farani Solkanski 35 gl. 36 kr., pl. Grimmer, oberst v Solkanu 5 gl. Skupilo za pšenico nabrano v Drežnioi 27 gl. 50 kr. Prebl. g. A. Bader, svečar v Gorici 130 1. vina. Vsem dobrotnikom Bog obilo pvrni! Trst-Istra. Novi namestnik eltsc grof Goess je na Silvestrov dan prevzel namestništ-vene posle. Prejšui dan se je bivši namestnik Rinaldini poslovil od uradništva. f Župnik Jožef Škrl v Rodiku, v Dolinski dekaniji, je umrl dne 29 m. m. Svetila mu večna luč! V Buzetu je bil županom zopet izvoljen samošnji voditelj dr. M. Trinajstič. Dve veselici priredilo je učiteljstvo slovenske šole v Trstu s svojo šolsko mladino. Deška šola je izvajala Petzovo skladbo : „Potovanje po domovini**. Deklice pa so predstavljale igrokaz : Pa Stariča iz Lurda. Obe predstavi ste se vršili tako točno in lepo, da so bili izne-nadjeni in ganjeni vsi navzoči. Vsa čast sestra m-učiteljicam. Imenovanje. Trgovinski minister je imenoval bivšega namestnika pl. Rinal-dinija upVavnim svetnikom avstrijskega „Lloyda-‘. 10.000 gld. poleg pokojnine je že dobro mazilo za užaljeno srce ! Brzojavna postaja v Kastvu se je odprla z 1. jan. 1898. Z nožem so zaboli na Greti v Trstu Blaža Ferluga. V krčmi je prišlo v vinjenosti do prepira, in med pretepom mu je nekdo nož zabodel v prsi. Nesreče. 27 letni Lazar Križman je pri razkladanji parnika pri livarni v Škednju padel več metrov globoko. Poškodoval se je hudo. — Na ribjem trgu v Trstu sa je zgrudil Anton Dolce in bil pri priči mrtev. Ogenj je nastal na parniku »Gott-fried Schenkel-* v tržaški luki. V parniku je bilo še 1000 zabojev neočiščeue volne. Celo noč so gasili, a ognja še niso udušili. Med gašenjem se je ponesrečil jeden gasilec. Škoda je velika. Stekel pes je ugriznil v Trstu 27 oseb. Po dolgotrajnem lovu ubil je psa neki stražar s sablo. Vse ranjene prepeljejo na Dunaj. Varujte sc tatov. Med tem ko je Ivana Cescutti na sv. treh kraljev praznik pobožno molila pri kapucinih v Trstu izmaknil jej je tat iz žepa mošnjiček s 135 gld. Cvetje s polja modroslovskega, naslov knjigi, ki obsega kratek sestav glavnih modroslovskih naukov. Spisal dr. Frančišek Lampe. Knjiga podaja v celotnem šopku glavne modroslovske nauke posebno one, ki so za sedanjo potrebo najpotrebnejši in najboljši. Beseda je domača in lahka, vrh tega pa tudi zelo lična. Zato bode knjiga dobro došla ne samo učenim, marveč v obče vsem Slovencem. Posebno bodo srednješolci s pridom čitali to knjigo. Knjiga stane 60 kr. po pošti 5 kr., več, ter se dobiva pri upravništvu „Dom in Sveta** v Ljubljani. Slovenci sezite po njej! Ustanovitev »Slovenskega čebelarskega društva * s sedežem v Ljubljani je c. kr. deželna vlada dovolila in že potrdila predložena ji pravila. Vabimo torej slovenske čebelarje, naj zglase svoj pristop za sedaj pri kmetijski družbi v Ljubljani in naj ob enem pošljejo let-nino po 1 gld O ustanovnem občnem zboru »slovenskega čebelarskega društva** obvestimo ude svoječasno. Strašna žaloigra. V krčmo »An-demo de Pepi" v Trstu stopil je neki možak v družbi dveh žensk. Za njimi je vstopil y krčmo neki vojak. Čez nekoliko časa se je jel pomikati proti trojici. Kar na enkrat poči strel trikrat. Vstrelil je vojak na žensko, ki se je grozno ranjena zgrudila na tla. S tretjim strelom pa si je vojak prestrelil glavo ter se zgrudil na tla-mrtev. Vojak je neki Artur Zupančič, ki je imel znanje s ranjenko, soprogo brivca Candottija. Vladni mameluki. Podoba propa-lega mameluštva je vladni tržaški „Mat-tino“. List se greje ob vladinem solncu in spreminja v tem solncu svojo barvo po potrebi: vsake kvatre zagovarja in prodaja druge nazore — pravi časnikarski kameleon. To naj že bo pri njem ni iskati značajnosti. Toda ta list »dela" javno mnenje, ta list podučuje vladne kroge o naših primorskih razmerah. Kako pa ‘? Gotovo vrhunec mameluštva je dosegel v članku, katerega je posvetil novemu namestniku grofu Goessu. Med drugim si je brezsramno kiečeplastvo upalo napisati te le besede v naših deželah, združenih pod enim imenom „ Primorje" vladajo najzdra-vejše, najmirnejše, najnaravniše razmere.... Za tako gorostasno laž ni pravega imena. Ne čudimo se potem, ako se tako teptajo pravice našega naroda. Saj možje, kateri tako delajo, kateri ne poznajo, ali bolje nečejo poznati temeljnega stavka — pravičnosti, dobijo svoje unete zagovornike v dobro plačanih, lizunskih mamelukih, kateri ako treba, tudi na klaf-tre -- lažejo. V Gorici nimamo takega lista?! — Menda so tudi tako podučeni v visokih vladnih krogih Proč z mameluštvom ? Resnico pišite, resnico poročajte! — Moja prislovica je: „Ridendo dicere verum“ - šala in uk. Ker vem, kako se slovnice boje ne le mnogi dijaki, temuč tudi nedijaki, skušal bom jaz slovnico šaljivo učiti brez slovnice, sklieaval se bodem le bolj na zdravi čitateljev um in jezikočut pa zahteval, da naj vsak izobraženec s svojo glavo misli ter »hovder, liovder, lrovder** opusti. (Dalje prihodnjič). Poslano.*) Na Dol. Otlici je čipkarska šola. Poučevala v tej šoli Terezija Česnik soproga Jurija Česnika iz Dola hšt. 79. Visoka vlada pa jo je zaradi pregreš-kov odstranila. Nato se je razširila govorica med ljudmi in je zvedel o tem tudi naš pre-čast. g. kurat, da sem podpisani v družbi še nekaterih gospodov Terezijo Černigoj por. Česnik pri visoki .vladi tožil, da je prišla v preiskavo in potem ob službo. Ker pa ni res, da bi bil jaz v kaki dotiki s prvo ali drugo pritožbo, izjavljam, da je to gerda laž in obrekovanje. In ako bi še kdo trosil tako obrekovanje o moji osebi, priseljen bodem sodnijsko postopati. Na Otlici, dne J. januarja 1S98. Jernej Bratina, poses. in trgovec. *) Za (o »Poslano" ne sprejme uredništvo nobene odgovornosii, razven ko ikor je nalaga tiskovni rakon. Zahvala. Za ljubeznipoln« .dokaze sočutja med boleznijo in ob smrti nepozabnega' nam sina, brata in svaka častitega gospoda Jaaneza Makarovič, duhovnika v pokoju, kakor tudi za obilno udeležbo pri pogrebu izrekamo podpisani vsem sorodnikom, znancem in prijateljem svojo naj-udanejšo zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo č. duhovščini, g. c. kr. uradnikom in županstvu. Bog plačaj! Žalujoči ostali. Naročite nov list » DEL PIL m j Lit U „$ovder, hovder, hovder". ali'šaljiva slovnica. (Sp. A. M.) Kdo ne pozna naših domačih fazanov (t,. j. „pičulatov*‘ ali purmanov) V Dobre živali so — zlasti pečene — pa včasih prav sitne in neumne, da pastirja jeze. Med drugimi nevšečnimi lastnostmi imajo to. da, če eden zažene svoj »hovder “, brž cela široka tropa zakroka: »hovder, hovder, liovder*1. Nekaj enakega se „vrši“ pri mnogih naših novejih piscih. Da le kje kak nevednež. brezmišljenik, ali domišljivec zapiše kaj tujega, neprimernega aii nespametnega, brž se po vsem pisarskem Izraelu dotični izraz uli stavek ponavlja. To je pravi »hovder, hovder, hovder**. Naj omenim tu za zdaj le memogrede par tacih besed in rekov ki se nekaj let zlorabijo in so pravo strašilo v mnogih spisih, n. pr. sigurno, svež, vršiti, ostavka, zvršetek Da, prišli smo tako daleč, da nam hočejo usiliti za »Landtafel** - »deželna deska (zakaj ne naravnost deželna ržd(jan’cau ?), za, „Re< litsmittel“-„pravni lek" (zakaj ne pravni rprilepek ali Jlaš-ter“ ?). Čuditi se moramo, da so noveji slovarji take izrodke „registrovali“. (Oj, Marka Pohlin, pridi nam na pomoč!). „ Vrši-1 pa se dandanes že vse: ples, pogreb, petje, maša, zborovanje in 1000 drugih rečij; v kratkem še celo porečemo namesti »diham**, »govorim** itd. „vrši“ se v meni dihanje, govorjenje.. Gospod župnik pa bo spred altarja oznanjal takole : „Bodočo nedeljo se vrši maša ob 10. uri; nadejati se morem sigurno, da pevci sveže pojo; če ne, zapajam je z odra, ali pa naj g. pevovodja dd svojo ostavko1'... Razumete ta volaprik ? Berite pazljivo neke liste, pa najdete vse to v njih, in, če imate še kaj jezikočuta v sebi, »zgražali" se boste nad moderno pisateljsko kolobčcijo. krščanskosocialni list sa delavce na Primorskem. Cena mu je le 60 kr.; izhajal bode vsak drugi in četrti čel rtek mesca. Upravništvo »Pr. lista" v Goricj. Nunske ulice. Sil®! Ir-Illil, pekovski mojster na Kornu v Gorici zvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila zvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. -Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. m? Januš 99 vzajemna zavarovalnica za življenje na Dunaju ustanovljena 1. 1840. Zavod zavaruje za slučaj smrti v najraznovrstniših kombinacijah ter sloni na podlagi vzajemnosti, vsled česar čisti letni dobiček pripade društveuikom. V 56 letnem obstanku se je pri zavodu zavarovalo: 101 800 oseb s 130,760.000 gld. kapitala,, in 825.000 rente. Članom in njih pravnim naslednikom se je izplačalo 18,400.000 gld. Na premijah (bonus) se je povrnilo 1,994.000. gld. Kot zavarovanje za slučaj dožive-nja in smrti se posebno priporoča. a.) zavarovanje glavnice, ki se ima izplačati po 20, 25, 30 ali več letih, ako zavarovanec še živi, ali pa povrnitev vseh vplačanih premij s 4% obresti, ako bi poprej umrli (Tarif 11. H.). b ) zavarovanje glavnice, ki se izplača kedar je zavarovanec dosegel določeno starost, ali pa takoj po njegovi smrti (Tarif II. G.). Osrednja pisarna je na Dunaju I. •Vfipplingerstrasse 30 (Janushof). Zastop za Primorsko in Kranjsko v Gorici, Via Ponte Isonzo.