Poštam? plačana — Spod. abbnn. post. — II jtr. GOSPODARSTVO T R (J O VI N A F IN A N C K ★ I N I) V S T R I J A " ★ O R R I’ K M K T I J ST V O Leto v. št. »o TRST, 3. MARCA 1951 CENA LIR 20 Tržaški ERP nameček Italiji? 60,000.000 132.000. 000 62,000.000 4,720,000 000 6,960,000.000 568.000. 000 12,630 400.000 POSOJILA Incident s slovenskim Marshallovim koledarjem je vnovič opozoril slovensko javnost na celotno gospodarsko po-niko angloameriških oblastev na Tr-■pskem, še posebej pa na smernice, po katerih se delijo za naše razmere o-Stnmni krediti Marshallovega načrta. Na podlagi uradnih podatkov do 30. ^Ptembra 1950 se da nsine ira et stu-j"08 z lahkoto dokazati, da se je kre-nitiranje z denarjem i!z Marshallovega sklada dejansko izmaličilo V veliko po-jezno akcijo za utrditev postojank Havanskega državnega in zasebnega ka-P'Iala, ne da bi bilo slovenskemu go-SEadarsivu prineslo bistvene pomoči. ..Pii tem nočemo podcenjevati porao-Ji’ ki j0 je ERP izkazal tržaškemu pre-“ivaistvu s tem, da mu je olajšal preorano z uvozom živil po zmernejših ce-natl> kakor nočemo prikrivati dejstva, ^ Je vsa Marshallova pomoč bila po-s ana STO-ju brezplačno. Blago — živila in industrijske suro-rine — k, ga Trst nabavlja z dolarji BltP (Marshallovega plana) se v Trstu Bro.mea Kieuit z izgovorom, da lahko Sradi v Trstu (v Združenih jadranskih ladjedelnicah), kakor da bi se ne dala rajši pospešiti zgraditev tržaške uiornance. S tem kreditom je uLaiian gradila 25,060-ionsko potniško ladjo. d‘biški konsorclj (Consorzio Ira Pe-scatori) najema ribiče iz južne Italije, k* jim zdaj gradijo kolonijo v Stivanu uKoii 77% denarja ERP je šlo za &raanjo irgovsKih lauij. iJenar so poldni prou 4 - 4,5% oorestim za dobo B let, mediem ko dajajo banke posoji-la Po 8-10%. V teku 15 let bodo družbe z lahkoto amortizirale viožem ka-dhal spričo današnje konjunkture na 'borju; sicer je vprašanje, ali jim bo lreba sploh kdaj vrniti denar. Da bi bila slika kreditne polnike v ‘rstu zaokrožena, bi morali obdelali lUai poglavje pcdelje^anja kieditov iz ueposredmh virov Zavezniške vojaške uPrave. O teh kreditih ni na razpolago Podrobnejših podatkov. Do 30. junija 1950 je ZVU podelila za 875,5 milijona lir Posojil nad 15 milijoni in 426,700.6011 Posojil pod 15 milijoni. Do 30. septembra 1950 je bilo podeljenih še 665,5 mi-bjona posojil. Med vsemi temi ogromnimi zneski 0Paziš z mikroskopom kakšno sloven-sko podjetje s skromnim posojilom in nekaj malega kredita za pospeševanje kuietijstva. Prošnja nabrežinske posojil-n|ce za podelitev 10-milijonskega kre-bita rešujejo nekako dve leti samo, ker Se je Banca dTtalia uprla posojilu in b® želi, da bi se obnovila skromna po-“Oželska posojilnica, ki je poleg dveh drugih edina v coni A preživela laši-Bično strahovlado. Tako se na Tržaškem lahko gradijo Pove italijanske tovarne in novi hoteli, ltalijanske kolonije in italijanski zavodi na Krasu, medtem ko se Slovencem ne 'Tuejo niti pogorišča njihovih gospodarskih ustanov in se s fašistično za-bPnodajo zapirajo vrata ustanavljanju lovih denarnih zavodov, ki so pač o-sUova vsake moderne gospodarske dednosti. Ako pomislimo, da je Mussolini poklonil v Trstu iz javnega denarja kredit dobrih 100 milijonov lir za ves čas svojega vladanja, nam bo jasno, da so se gospodarski temelji italijanske ekspanzije v Trstu bolj utrdili z javnim denarjem v nekaj letih današnje uprave kakor v času italijanske vladavine. Koliko je prejela Italija V času od začetka Marshallovega plana do 30. novembra 1950 je prispelo v Italijo z blagom ERP 2.557 ladij, ki so izkrcale v italijanskih pristaniš- čih okoli 15 milijonov ton blaga. V tem času je ECA v Washingtonu pooblastila nakup za Italijo v vrednosti 1.127,070.053 dolarjev odnosno 672 milijard lir. Nakupljenega je bilo blaga (v dolarjih): Živil Goriva Surovin - polizdelkov Industr. opreme Zdravil Kmet. proizvodov Raznega blaga Brodnine Skupaj 199,985.654 173,702817 304,448.901 294,423.960 7.019.616 4,030.799 34,687.792 108,770 514 1.127,070.053 Do 30. novembra 1950 je Italija prejela brezplačno na račun ERP 15 milijonov 69.013 ton blaga. Najkrajša železniška zveza z Dunajem Te dni je bila v Trstu železniška konferenca za pospešitev prometnih zvez med Trstom in Dunajem. Podrobnosti o zaključkih niso bile objavljene, čeprav se zanje zanima vsa naša javnost, ki pazno sledi razvoju tovornega In osebnega prometa z zaledjem. Tržaški promet z zaledjem se razvija na treh glavnih progah: 1) Trst . Sežana - Ljubljana . Dunaj, ki je dvotirna; 2) Trst - Trfoflž - Dunaj in 3) Trst . Opčine - Gorica . Jesenice . Celovec - Dunaj. (Proga Trst - Draga - Herpelje je namenjena samo prometu z jugoslovanskim zaledjem). Ze pod italijansko zasedbo je železniška uprava z vsemi silami pospeševala promet čez Trbiž, da bi čimbolj omejila promet po stari južni železnici čez jugoslovansko ozemlje. Na versajski konferenci so spočetka Italijani zahtevali jeseniški trikot, da bi se polastili vse železniške proge Trst - Jesenice - Podrožca (Celovec), ki predstavlja čez Schwarzach tudi najboljšo zvezo z južno Nemčijo, da bi tako imeli dve neposredni prometni zvezi z Avstrijo. Kljub temu, da je jeseniški trikot ostal v Jugoslaviji, je iiaiijanska železniška uprava vzdrževala na bohinjski progi poleg tovornih in potniških vla-kov tudi brzi vlak v obeh smereh, ki je v začetku zavil s postaje pri Sv. Andreju čez Opčine in severno gonško postajo (na Blančah aii Sv. gora, ka- kor so jo imenovali Italijani), pozneje pa z giavne (južne) postaje čez Trbiž do Gorice — (južna postaja), nato na severno postajo na Blančah in dalje prou Jesenicam. Po drugi svetovni vojni še ni bii obnovljen osebni promet iz Trsta (s postaje pri Sv. Andreju) čez Opčine - Re-pentabor . Gorica - Jesenice, čeprav je ta proga najkrajša kot zveza z Dunajem. Saj meri le 518 km, medtem ko znaša razdalja Trst . Ljubljana - Dunaj (na glavno tovorno postajo) 578 km in razdalja Trst - Videm . Tdbiž - Celovec - Dunaj prav tako 578 km. 'lo je najkrajša zveza tudi z Monakovem. Na bohinjski progi se danes zelo u godno razvija tovorni promet s Trstom; nekega dne se je na progi pojavil celo vlak z 80 vagoni. Cez mejo vozijo 4 pari rednih tovornih vlakov in 6 izrednih po potrebi. Po jugoslovanskem ozemlju (od meje pri Repentaboru do Jesenic) teče proga v razdalji 133 km; razdalja Trst . Repentabor - meja znaša 20 km. Kakor rečeno je zveza po bohinjski progi z Dunajem in Monakovem najkrajša. Ta proga bi' bila toliko bolj pomembna danes ,ko se opaža vedno večje nemško zanimanje za trgovinske zveze z Bližnjim vzhodom in ko so tudi osebne zveze med pripadniki zavezniških vojsk v Trstu, Avstriji in južni Nemčiji zelo tesne. Med kolosi — kolosalni obračuni Združene države zahtevajo od ZSSR, da jim vrne 672 ladij, ki jih je prejela med drugo svetovno vojno v smislu zakona o posojilu in najemu. Ameriško zunanje ministrstvo je zadevno noto izročilo sovjetskemu poslaniku Aleksandru Panjuškinu. Tako je prišlo v VVashingtonu do pogajanj o tej zadevi. ZDA zahtevajo od ZSSR povračilo tudi 800 milijonov dolarjev na račun skupnega zneska 10,800.000.000 dolarjev, ki so jih sovjeti prejeli po zakonu o posojilu in najemu. Spor se je zaostril predvsem zaradi tega, ker je ZSSR zavrnila zahtevo po vrnitvi 672 ladij. Sovjetska vlada bi rada kupila 87 trgovskih ladij in nekaj vojnih. ZDA nagla-šajo, da ladje niso na prodaj. Minister za zunanje zadeve Dean Acheson je na tiskovni konferenci zavrnil očitek moskovske «Pravde»; da vlada ZDA sabotira razgovore in je dodal, da je vodila pogajanja z vso potrpežljivostjo. Po podatkih iz ameriškega vira zahtevajo ZDA od ZSSR plačilo 800 mil. dolarjev, medtem ko so pri pogajanjih 3. septembra 1948 zahtevale 500 milijonov dolarjev več. Tedaj so predstavniki ZSSR ponudili 170 mil., nekaj mesecev na to so ponudbo zvišali na 200 mil.; pri pogajanju 24. novembra 1950 so ponudili 240 mil. in dodali, da je to nji-hova zadnja ponudba. V. Britanija je vrnila 472 milijonov dol. od skupne vsote 780 mil., ki predstavlja vrednost dobav po zakonu o posojilu in najemu, to se pravi, da je plačala okoli 60%. Od ZSSR zahtevajo ZDA plačilo samo 30% vrednosti prejetih dobav, in sicer samo plačilo tistih dobav, ki imajo tudi v mirnem času vrednost. Med te spadajo stroji, oprema Iren rafinerij in razna druga oprema za težko industrijo v skupni vrednosti 2uu mn. dol. Sovjetska zveza je pripiav-Ijena plačati sedmim ameriškim ihuz-uam odškodnino za izkoriščanje patentov v petrolejskih čistilnicah. Kakor omenjeno, je v razpravo posegla moskovska 5;nrw1ar.ska mn- ________ Pred odhodom gen. Airega Vest o odhodu gen. T. S. Airega, poveljnika anglo-amer iškega področja STO-ja, se torej potrjuje. Iredentistični tisk je takoj pričel tolažiti svoje pristaše, da se politični kurs na Tržaškem ne bo menjal zaradi njegovega odhoda. 1/ isti sapi hvali njegovo politiko in izraža skromno željo, da bi general ostal vsaj še do bližnjih volitev. S tem je bilo politiki generala Ai-reya nasproti Slovencem, ki bi jih iredentisti radi potopili v žlici vode, izrečeno jasno izpričevalo. Kot gospodarski list bi 'morali ob tej priložnosti izpiegovoriti o gospodarski politiki angloameriške uprave pod njegovim vodstvom. To poglavje je predolgo. Naj ugotovimo samo kratko, da general Airey zapušča slovenskemu gospodarstvu pogorišča, ki jih je podedovalo po fašistični strahovladi. Imel je v rokah silno moč, ki mu jo je dajala mirovna pogodba in desettisoči padlih tržaških Slovencev na strani V. Britanije, ZDA in drugih zaveznikov v boju zoper nasilje. Z eno samo potezo bi bil lahko razveljavil vso fašistično zakonodajo, ki onemogoča obnovo slovenskega gospodarstva, in poravnal škodo, povzročeno slovenskemu gospodarstvu za časa italijanske zasedbe, ne da bi se bili upali niti črhniti italijanski prenapeteži, ki jih je opogumila šele njegova politika. Tega ni storil. Nismo tako naivni, da bi samo njemu pripisovali odgovornost za to. Politika nasproti tržaškim Slovencem je plod kompromisalondonske diplomacije in ameriške »complacency«. Vemo pa, da je v, tradiciji angleške diplomacije in imperialne politike sploh, da v okviru smernic osrednje vlade pušča svojim predstavnikom v inozemstvu, kolonijah in dominionih široko prostost, da ukrepajo po svoji lastni osebni preudarnosti. Na gen. Aireya pada osebna odgovornost prav za vse tisto, kar je ukrenil ali dovolil proti našim gospodarskim koristim po lastni pobudi in lastnem preudarku. Njegovemu nasledniku, ki še ni bil imenovan, želimo, da bi imel srečnejšo roko v našo korist, hkrati pa tudi v korist V. Britanije in ZDA. Zgodovina bo namreč verjetno prav kmalu pokazala, da je bila politika gen. Aireya tudi z ožjega stališča interesov Britanske državne skupnosti popolnoma zgrešena. L. B. Niso več spokorniki s pepelom na glavi Tržaški iredentistični tisk je v zadnjem času odprl vse registre. Izkoristil je tudi sestanek francoskih in italijanskih državnikov v. St. Margeriti, upajoč, da bo od francoskih državnikov iztisnil potrditev tristranske izjave zahodnih držav glede priključitve Trsta k Italiji. To mu je izpodle-telo, saj uradno poročilo o tem sestanku niti ne omenja tržaškega vprašanja. Zdaj se je vrgel na Angleže spričo nameravanega obiska italijanskih državnikov v Londonu. Ton teh listov postaja vprav grozeč, kakon- bi se želel lev sv. Marka kar spopasti z angleškim. »Giornale di Trieste« je mnenja, da mora Italija zaključiti )>poglavje političnih odpovedi«. »Italija ni več na kolenih s pepelom na glavi,« Italija je obnovljena. »Večjega zla kakor so nam ga prizadeli pod obtožbo krivde, ki ni bila samo italijanska, kakor dokazuje zgodovina, nam ne morejo storiti.« Zaključek: Ker smo močni, se ne moremo zadovoljiti s praznimi besedami glede usode STO-ja, temveč zahtevamo živo, otipljivo porcijo — pri/clju-citev Trsta k Italiji. Ta list kakor njegovi pomočniki se predobro Zavedajo, da je današnji mednarodni položaj tako delikaten, da se noben pameten državnik ne upa vnovič načeti tega vprašanja in s tem udariti v. sršenovo gnezdo. (Mar »Giornale di Trieste« res misli, da bi tržaško prebivalstvo ostalo v tem primeru s prekrižanimi rokami in da ne bi nobena izmed prizadetih držav reagirala?) Mi bi se najnovejše iredentistične kampanje sploh ne dotaknili, ko bi ne bila povezana Z gospodarskim papirnatim utemeljevanjem, da Trst brez Italije ne more živeti, in ko ne bi imela očitnega namena: ubiti Tržačanom vero v. lastno neodvisno gospodarsko in finančno življenje. Ko se »Giornale di Trieste« ponaša, češ da je danes italijanska obnova dovršena stvar, naj ne pozablja, da gre velik del zasluge Za njeno gospodarsko obnovo Američanom, ki svojega denarja gotovo niso dajali z namenom, da ga bo sraka uporabila kot pavovo perje in se z njim šopirila in celo grozila. Monopol BUSZ SIT Na tržaških tobakarnah so se prav na tiho pokazali novi napisi: «Mono-polio BUSZ FTT - Šali e Tabacchi -Rivendita N.o . . .». To pomeni: Monopol britansko-ameriške cone (British United States Zone) Svobodnega Tržaškega ozemlja (Free Territory of Trieste) — Prodaja soli in tobaka št ... . V sredini table je tržaški grb. Napis je torej v italijanščini in angleščini, ne pa v slovenščini. Kljub temu je označba «BUSZ FTT» postala pravo strašilo za tržaške iredentiste, ki so zagnali velik krik, ko se je pokazala tudi na dveh novih železniških vagonih za prevoz pošte in prtljage. Gospodarska mobilizacija v ZDA je zadela 14 milijonov Američanov in A-meričank, ki so zaposleni v tovarnah, rurjnikih, na železnicah, na ladjah in drugod. Vsak teden izvršijo ti za 1 milijardo 600 milijonov ur dela in zaslužijo okoli 2 milijardi 400 milijonov dolarjev. Lstalitev cen in plat, ki jo je vlada zapovedala 25. januarja, je zaradi same izpeljave zadela obtutljivast delavskih sindikatov. Vzrokov je več. Vlada je zagotovila farmerjem (kmetom) visoke cene in r.i sploh omejila višanja cen kmetijskim proizvodom. Cene živil bodo gotovo še napredovale, kakor so že še po proglasitvi blokiranja. Cene drugih predmetov so bile ustaljene na najvišji stopnji, ki so jo dosegle doslej; poleg tega zakon o istalitvi (blokiranju) dopušča pri določevanju cen precej prostosti v določenem ekviru (plafonu). Temu nasprotno so bile plače ostro blokirane, tako da ni upanja, da bi se lahko dvigale v skladu z naraščanjem cen. Da bi laže sledili razvoju spora med sindikati in vlado, moramo navesti ustroj organizacije, ki vodi gospodarsko mobilizacijo. Na čelu je ravnatelj obrambne mobilizacije (Ch. Wilson). Njemu je podrejena Agencija za gospodarsko mobilizicijo (Eco-nomic Mobilization Agency), ki jo vodi E. Johnston. Ti agenciji sta podrejena: Urad za ustalitev cen (Prič Sta-bilization Board M. V. Di Sallie) in Urad za ustalitev plač (Wage Stabili-zation Board—C. S. Ching). Vlada je izbrala iz vrst Delavske sindikalne zveze (AFL) pomočnika ravnatelju Agencije za gospodarsko mobilizacijo. S tem se organizirano delavstvo ni zadovoljilo in zahteva imenovanje delavskega predstavnika za namestnika ravnatelja za obrambno mobilizicijo, ki stoji na čelu vseh gospodarskih mobilizacijskih uradov. V Uradu za ustalitev cen so po trije predstavniki industrijcev, javnosti in delavstva.Prav v (em uradu so se spopadli predsiavniki indusirijcev in de- * v Mar ni težko loviti ravnovesje ravnatelju Urada za ustalitev plač na takšnem žrebetu? lavcev. Industrije! so zahtevali, da se plače ne smejo povišati več kakor za 8 % nad plače, ki so bile januarja 1950, medtem ko bi po želji delavskih predstavnikov morali postaviti okvir za višanje plač za 12 % nad plače, ki so bile v maju 1950. Delavski predstavniki so' zahtevali, da se vzamejo za podlago plače v maju, ker so začele cene skakati pravzaprav šele po izbruhu korejske vojne. Poslej so se povišale za 6 %. Ta zahteva se jim ne zdi pretirana, saj so bile v januarju 1951 rudarske plače povišane za 10 % in so tako dosegle povišek 20 % v primeri s plačami v lanskem letu. Ko so se predstavniki industrijcev in javnosti sporazumeli in izglasovali maksimalni povišek v višini 10 % nad plačamji januarja 1950, so predstavi-niki delavskih sindikatov protestno zapustili Urad za ustalitev plač. V spor je posegel sam! predsednik Truman, ki je sprejel delavske predstavnike. Ravnatelj obrambne mobilizacije Wilson je delavskim organizacijam sporočil, da je pripravljen postaviti za svojega namestnika predi-stavnika delavskih sindikatov. Demokratični tisk svetuje vladi, naj popusti in si na ta način prihrani stavke, ki bi sicer po nepotrebnem ovirale gospodarsko mobilizacijo. Tanin iz Buenos Airesa v Hong Kong, na Kitajsko in v ZSSR Muhe zunanje trgovine Iz BuencS Airesa poročajo, da ’so Argentinci od 26. avgusta 1950 do 17. februarja izvozili v Hong Kong 20.000 ion kvebračevega izvlečka—(kvebra-čev izvleček—iz argentinskega lesa «quebracho»—uporabljajo za strojenje kož, pa tudi pri vrtanju petrolejskih vrelcev). Iz Hong Konga potuje blago v Maocetungovo Kitajsko ali tudi dalje v Sovjetsko zvezo. Hong Kong bi rad še tega blaga in ponuja celo 15—50 dolarjev po toni višje cene; vendar se prodajalci ne-kolliko obotavljajo, da ne bi prišli1 v spor z ZDA, ki bi rade uslavile izvoz tega iistrateškegai) blaga v Kilajsko in ZSSR. Kvebračev izvleček ;e prodaja fob Buenos Aires po 190 dolarjev za tono. Argentina je z tmenjenim izvozom zaslužila okoli 3,5—4 milijone dolarjev. Navadno je Hong Kong uvaža? na leto samo po 3.000 ten izvlečka. Blago je plačeval v funtih šferlingih. Ko je Hong Kong plačal zadnjo pošiljko z dularji, so predstavniki ZDA poslali pozorni. Prepričani so bili, da so te pošiljke namenjene Kitajski' ali morda celo ZSSR. Poprej je ZSSR nabavila večje količine kvebrača s posredovanjem drugih držav, da ne bi zbudiia pozornosti. Kroži gias, da namerava Maocetung nabaviti za svojo vojsko čevlje; kiiajska vojska navadno ni obuta po evropsko. Kvebračev izvleček je za strojenje kož izredno dober; s kvebračem ustrojeno usnje je bolj odporno. O vsej zadevi je bilo obveščeno poslaništvo v zUAi lin Buenos Airesu. Dne 28. marca se sestanejo v Wa-shingtonu zunanji ministri vseh ameriških držav, severnih in južnih. Verjetno bo predstavnik ZDA postavil na dnevni red vprašanje ustavitve izvoza iz Južne Amerike v ZSSR in njene zaveznice vsega pomembnega blaga, ki je na irgu v majhnih količinah. Ves izvoz kvebrača iz Argentine v Bolgarijo, CSR, Poljsko, 'Madžarsko in Romunijo v 1. 1950 ni dosegel izvoza v Hong Kong od avgusta do novembra. Izvoz v ZDA je I. 1950 dc segel 100.000 ton. Kvebračo izvaža argentinski državni zavod za pospeševanje trgovine. Peronova vlada še nd blokirala izvoza V; ZSSR ji n njene zaveznice! čeprav bi to želele ZDA. Vprašanje je zapleteno, ker uvaža Argentina velike količine premoga iz Poljske . Letos bo uvozila 1 milijon ton poljskega premoga. Iz uradnih statistik je razvidno, da je Anglija v teku 11. mesecev I. 1950 izvozila v Sovjetsko zvezo 9.878 ton gume v skupni vrednosti 2,236.429 funtov šterlingov. Izvoz tega blaga, ki ga nujno potrebuje oborožitvena industrija, je bil 20krat večji kakor v istem razdobju prejšnjega leta. Da bi zadostila potrebam zunanjega trga, oziroma svojim obvezam nasproti tujim državam je Anglija pričela uva-žaii premog v večjih količinah iz ZDA, čeprav je ameriški premog postavljen v Anglijo mnogo dražji kakor domači. Tako stane ameriški premog v Cardiffu 7 šilingov tona, medtem ko stane angleški premog natovorjen na parnike namenjene v ZDA 4 šilinge za tono. 4: 4: MALAJSKA GUMA ZA ZSSR Angleški kolonialni minister je izjavil v poslanski zbornici, da angleška vlada ne namerava ustaviti izvoza malajske gume v ZSSR in njene zaveznice. Dodal je, da izvažajo 14% malajske gume v ZSSR, Kitajsko, Cehoslovaško in Poljsko. Po izjavi ministra za kolonije angleška vlada samo pazi, da ta izvoz ne preseže običajnega. ZSSR je uvozila v 1. 1949 63.412 ton malajske gume, do konca oktobra 1. 1950 pa je v tem letu uvozila že 64.694 ton malajske gume. * * V Stokholmu je bila napovedana podražitev mleka, masla, čevljev in tkanin. Dan pred podražitvijo so meščani navalili na trgovine s čevlji in jih popolnoma izpraznili. BLAGO ZA ANGLEŠKE VOJAŠKE UNIFORMI BODO IZDELALI V EVROPI Britanska vlada sporoča, da je z raznimi tovarnami v zahodni Evropi skle. nila pogoitoo za dobavo bombažnega blaga za vojaške uniforme in druge vojaške namene. Kot poročajo, nimajo predilnice in tkalnice v Lanchashirou zadostne proizvodne zmogljivosti, da bi lahko izdelale potrebno blago, ne da bi pri tem trpel britanski izvoz in pa po-Irebe domačega trga. Pričakujejo, da bodo prve pošiljke prišle v Anglijo že v kratkem. Vlada pa bo dala evropskim * * JAPONSKA JE LANI IZVOZILA 1.064 milijonov kvadratnih jardov (jarci 91.4 cm) bombažnih tkanin. S tem so Japonci dosegli svetovni rekord v tem izvozu, PORURJE - SRCE NEMŠKE GOSPODARSKE SILE Orožje in tanki za zahodne vojske (Od našega stalnega nemškega sotrudnika) Trije dogodki so v zadnjem času zbudili posebno pozornost evropski? javnosti na Porurje industrijsko srce nekdanje Nemčije in . današnje nove okrnjene države, katerega utrip je že večkrat posegel v dobrem pa tudi v slabem smislu v usodo evropskih narodov: smrt porurskega veleindustrial-<'a,Tyssona v Južni Ameriki, pomilostitev vojnega zločinca Alfreda Kruppa v Nuerenbergu in socialni boji, ki jih vodijo nemški industrijski delavci v znamenju «pravice o soodločanju)), da bi si na ta način zagotovili vpliv na nekdanje velike nemške industrijske koncerne, ki so v teku preobrazbe. Kljub bombardiranju in odvažanju industrijske opreme (demontaži) delo v Porurju teče. V zahodni Nemčiji je brezposelnost dosegla sicer nevarno višino 2 milijonov ljudi, toda brezposelnost v samem Porurju je nižja. Novih delavcev ne morejo sprejeti na delo zaradi hude stanovanjske stiske, čeprav bi bili ti potrebni za popolno izkoriščanje proizvodne zmogljivosti. Delovni tednik traja najmanj 48 ur; v mnogih podjetjih napravijo tedensko 12 do 18 nadur. Za Hamburgom je Porurje najdražje področje v Zah. Nemčiji. Delavci na tem področju vsekakor dobro služijo. Strokovni delavec zasluži 400 mark, t. j. okoli 60.000 lir na mesec. Velike nove trgovine in nova podjetja, za njimi pa razvaline - - to je slika današnjih mest v Porurju, ki se obnavljajo. Mnogo novih industrij so postavili na noge begunci iz vzhodnih dežel, iz vojnih razvalin in ostankov tovarn, ki so bile demontirane so vstala nova podjetja. Demontiranje (odvažanje industrijske opreme) je imelo za nekatera gospodarska področja tudi svoje dobre strani kar posebno radi ugotavljajo ino-zemci, ki so naročili demontiranje. Tovarne tekstilnih strojev in zdravil so bile prisiljene demontirane stroje nadomestiti z novimi; tako so danes la podjetja bolj konkurenčna, kakor so bila leta 1939. Tako je n. pr. znano podjetje Bayer - Leverkusen prekoračilo predvojno proizvodnjo zdravil, čeprav se v vojnem času njen tovarniški znak v Evropi in zamorju kaj rado izrablja. Največje tovarniške naprave v Porurju, t. j. Krupp-Werken ne napravljajo še dobrega vtisa. Bombni napadi so popolnoma porušili 30% livarne in jeklarne, ki sta predstavljali jedro nekdanjega koncerna; nadaljnjih 30% tega podjetja je bilo med vojno samo poško- dovanih, ostalo pa so demontirale zasedbene čete. V tem podjetju, ki je leta 1938 dajalo kruha 55.000 delavcem, dela danes še 12.000 ljudi. Kruppove tovarne so bile po vsem svetu znane samo kot industrija za oboroževanje, v resnici je proizvodnja za oboroževa uje v času pred vojno dosegla samo 1/4 vse pioizvodnje. Po vsem svetu vozijo danes Kruppove lokomotive, tako da podjetje ne utegne niti izvršiti vseh popravil. Kakor ironija usode zve. ni danes vest, da so bili plavži Bor-ueek, ki so pripadali Kruppovemu kon-i ernu, demontirani na račun reparacij v korist (sovjetski zvezi. Danes proizvajajo nekje pod Uralom Kruppovo jeklo, ki utegne biti uporabljeno proti Zapa-du. Nekdanja tovarna za izdelovanje tankov, ki je bila za silo zopet obnovljena, proizvaja danes namesto oklepnih plošč neonske žarnice, zadrge in orodje. Po izbruhu korejske krize so stavili v pogon zopet težko industrijo v Porurju, v kolikor je to bilo mogoče. Tu zopet delajo za zahodne zaveznike nove oklopne plošče, merilne aparate in posamezne kose orožja. Delavski sindikati, ki so še pred dvema letoma izjavljali, da socializirana nemška industrija ne bo nikdar več izdelovala orožja, so menjali svoje mnenje. Danes je namreč mogoče edino' na tem sektorju težke industrije v času svetovne politične napetosti pridobivati ogromne količine deviz za Zahodno Nemčijo, ki na koncu koncev pridejo prav tudi delavcem. Glede vprašanja pravice delavcev pri sodelovanju so ti v zadnjih teanih dosegli precejšnje uspehe. V ta namen so morali večkrat zagroziti s splošno stavko. Ako ni prišlo do zaostrenih socialnih borb, se je treba za to zahvaliti v prvi vrsti delavstvu Porurja, ki se zaveda, da bi stavke, ki bi imele zu posledico mrtvilo tudi samo v nekaterih podjetjih težko zadelo obnavljajočo se industrijo in s tem tudi samo delavstvo. «V tem času obnove so devize važnejše kakor propagandna gesla«, je izjavi! te dni neki delavski voditelj v Zahodni Nemčiji. —a— * * IC.OOO-tansko stiskalnico so demontirali Angleži v nemški železarni Dori.mind-Hcerder Hue tenverrin in jo 22. decembra odpeljali v Hamb rz, odkoder, poide v Anglijo. 600 ncmšl-ih s rokovnih delavcev, ki bi zgradili hifrocentrale v Snežnih gorah (Snovvy Moniains, 490 km južno od Syd-neya) zbira posebna avs ralska komisija v Zahodni Nemčiji. KDO JE GOSPODARSKO MOČNEJŠI? •i i roMOtiu / OSNOVE gospodamke zmogljivo m MQ4Q Z.D.A. KANADA 'zah. EA/GCPA........"'OSTALI S\lT I Po izbruhu korejske vojne so biii z novo silo pognani vsi stroji v tovarnah in rudnikih, da bi se proizvodnja dvignila do skrajnih meja in pospešilo oboroževanje. Na vseh gospodarskih področjih je danes v teku svetovna tekma, ki se da morda primerjali samo še s tekmovanjem med svetovno vojno. Moderna vojna ni več odvisna samo od junaštva borcev temveč tudi od razvo- ja industrije in surovinskih virov v bojujočih se državah. Naš črtež, ki smo ga ponatisnili po neki nemški agencijf, prikazuje gospodarsko silo posameznih držav in predelov sveta. Označena je proizvodnja premoga, nafte, električne energije, železa in jekla v letu 1949. Vidi se velika premoč ZDA, Kanade in Zahodne Evrope nad vsem ostalim svetom. Proizvodnja ZDA Kanada Zah. Evr. Sov. zveza Ostali svet 1949 1949 1949 1950 1949/50 Jekio (mil. t) 73,6 46,9 25,0 10 Sur. železo (mil. t) 54,2 37,6 17,0 19,5 6 Premog (mil. t) Električna energija 433,3 445,7 235,7 250,0 220 (v miljard. KWh) 338 201 78 82 100 Avto -oseb. (1000 k.) 5.301 782 20 72 Kamioni 1.226 381 284 428 30 Nafta (mil. t) 255 1,53 35 170 Podatki o proizvodnji v ZSSR za \t-M 1950 in 90.000 več kakor je znaša a reto 1950 ustrezajo petietnemu načrtu.. bordna proizvodnja v oktobru. Danes Proizvodnja »osta ega sieta« je sama ocenjena. Podatki ro povzet iz »Ekc-nomic ol Eur pa 1S49« — Ženeva. Proizvodnja jekla v ZDA je v januarju dosegla nov rekord, 8,830.000 t, t. j. 500.000 ton več kakor v decembru proizvajajo jeklo v razmerju 8 milijonov ton na mesec. Ko bi se proizvodnja v lf51 razvijala v razmerju, ki ga je dosegla v januarju, bi v vsem letu znašala 104 milijone ton, t. j. 7 milijonov več kakor v letu 1950. Celuloza tislvarfa lesno honjanirturo Knut Ronge, ravna eflj švedsk h izvoznikov lesa (Svenskr Tiavzru Ex-pertfoereningen) je izjavi!, da so' člani tega združenja dn srede januarji 1950 zaključili posle ia izvoz Sesa v inozemstvo v višini 100.000 standardov. On je mnenja, da so Švedi s tem oddali 50% lesa, ki je na razpolago za izvoz. Odkar sj Angleži razpusti i napoldržavno podjetje (iTimbrr con trobi ih dovolili prost uvoi lesa, se je povečalo angle ko povpraševanje po švedskem lesu. Prav tako kupujejo Egipčani velike količine ’esa, predvsem zelo suhega. Tudi Holandija ponuja visoke cene. Holandci so nakupili 190.003 sundardsv lesa v 1.1950. Prav tako plačuje Danska visoke cene za švedski ’cs. Avstralci kupujejo do 80% ostružen les in ne postavljajo sicer posebnih zahtev. Povpraševanje po lesu narašča, ker ker je cena celuloze silno narasla. Švedi so proda.ali 1. 1949 celulozo še po 300 švedskih kron, medtem ko so novembra 1951 nemški kupci ronujali že 1500 švedskih kron Francija je uradno plačala 1050—1100. ?z Južne Amerike je menda prišla ponudba proti izročitvi v aprilu, maju ali juniju 1951 po 1600 fob. Ne računajo, da bi cene celuloze letos nazadovale; verjetno bodo napredovale. Dogaja se~diTse danes na Švedskem izplača prodajati turi običajen les za celulozo; tako gre tudi okrogel les do 8 in pol cole v tovarne za celulozo. DAVEK NA IZVOZ Švedska vlada je počenši s 15. februarjem uvedla davek na izvoz lesa In lesnih izdelkov. Celuloza za umetno svilo plača 140 kron za 3.000 kg, papirna celuloza 205, časopisni papir 70 kron in vse vrste papirja 140 kron ter les 65 kron. Davek velja do 14. maja. Socialni s-- UTRINKI Beg z dežele Avstrijski tisk se vznemirja zaradi prenaglega dotoka podeželskega prebivalstva v mesto. Izračunali sc, da vsake uro zapustijo deželo štirje poljedelski ali gozdni delavci, nadnioč se, da bed: našli v mestih boljši zaslužek. Take narašča v mestih brezposelnost, : medtem ko g druge strani zgublja j zemlja delovno moč. Zapuščanje hribovitega sveta, kjer je borba z naravo za kruh tež a, je star pojav. V času od 1870—1900 je na Predarlskem (Vorarlberg) zapustvo hribovite občine 40% njihovega p 'ebivalstva. Po- | sebno ženske rade odhajajo v nesto. i V času od 1919 do 1939 je prišlo na j Dunaj na 100 moških priseljencev kar 140 pri-el~enk. Od leta 1910 do 1934 se je število moškega kmečkega prebivalstva v Avstriji (brez Gradiščanskega — Burgenlanda) zmanjšalo za j 65.066 (9,8%), ženskega pa za 90.334 i (14,7%). Število kmečkih delavcev (brez gozdnih) je v času rd 1910 do 1934 nazadovalo za 169.928 (34%), med letom 1934 in 1948 pa ie število kmečkih delavno,, in nameščencev nazadovalo od 358.500 na 258.000, t. j. za dobro četrtino, število neodvisnih kmetov je radio za 91.524, t. j. za 25,9%. NAZAJ NA DEŽELO! »ljudsko pravica« (21. TI.) ugotavlja, da je danes v Sloveniji 54% nekmečkega prebivalstva. To je ob sedanji kmetijski proizvodnji in soričo težav s prehrano previsok odstotek. Zato je treba uresničiti načr vračanja ljudi v kmetijsko proizvodnjo. V ITALIJI IZPREMEMBA DRAGINJ-SKE DOKLADE VSAKA DVA MESECA Med predstavniki delavskih sindika-| tov in delodajalcev je bil v Rimu 21.11. j dosežen sporazum glede prilagoditve ‘ draginjske doklade dejanskim življenjskim stroškom. Draginjska doklada se bo revidirala vsaka dva meseca. Ako pri življenjskih stroških nastanejo iz-premembe, ki ne dosežejo 0,50%, ostanejo plače neizpremenjene. Sporazum upošteva tudi razvoj cen na črni borzi Podražitev avtomobilov Angleški tovarni VauxhaJ M-tors Ud. in Austin Slotor Company sta povišali cene svojim avtomobilom. Vaux-hall, ki je povezana z ameriško General Motors, je skrčila delovni tednik na 4 dni, ker ji vlada ni nakazala dovolj jekla. Tovarna Austin je povišala cene avtomobilom za 28-100 funtov (78,40-280 dolarjev). Povišek velja za osnovno ceno 392 funtov (1.097,60 dol.) za tip A-40. Poslovni davek še ni vštet. Vauxn 1. je povišala za 20 funtov ceno svojim majhnim avtomobilom. 4-cilindrsko vozilo se zdaj prodaja po 415 funtov (1.162 dol.) plus 116 funtov (324,80) za poslovni davek, skupno torej 531 funtov (1.486,80 dol.) 6-cilindrsko vozilo stane skupaj 601 funtov (1.682,80 dol.), Kamioni Betford so se podražili za 25 - 80 funtov. D V. : " N -V D''HODEK V VELIKI BRITANIJI V primeri s predvojno dobo se je v V. Bri aniji potrojilo število državljanov, ki plačujejo davek na dohodek, iz letnega poročila pristojnega vladnega u„ rada sledi, da je v ietu 1939-40 plačevalo omenjeni davek same 4 milijone oseb, v le‘u 1945.46 13,500.000 oseb, v 1. 1948-49 pa že 15,000.000 oseb. Izvoz nemškega premoga Država 1950 1949 Razi. Avstrija 3.204 3.423 219 Francija 6.090 8.402 -- 2.312 Belgija 398 771 373 Holandska 3.635 2.030 + 1.605 Danska 1.266 235 + 1.031 Norveška 79 126 — 47 Luksemburg 2.482 2.351 + 131 Italija 3.451 1.847 + 1.604 Švica 909 604 + 305 Švedska 2.252 1.433 + 319 Finska 56 7 + 49 Grčija 371 312 + 59 Jugoslavija 321 166 + 155 Ostale 253 206 + 47 Posarje 501 488 -f- 13 Skupaj 25.268 22.401 2.867 (Priobčili smo vnovič te podatke, ker je v_ zadnji številki ((Gospodarstva)) izostala razlaga številk zaradi tiskovne pomote). Načrt za napredek gospodarstva Istrskega okrožja v letu 1951 Nov gospodarski načrt za leto 1951, postavlja osnovo za nadaljnji gospodarski, socialni in kulturni napredek prebivalstva Istrskega okrožja. Letošnji plan predvideva 524,518.005 din investicij, ki se delijo takole: industrija in rudniki 65,002.000 14.4% poljedelstvo 86,101.000 16.4% gozdarstvo 1,120.000 0.2% stavbe 5,490.000 0.6% promet 110,418.000 22.0% trgovina 75,896.000 14.4% za gradnjo slan. hiš 87,888.000 16.5% kultura in so;. skrb. 74,974.000 14.2% javna uprava in drugo 17,629.000 3.3% Povečati bo treba vsekakor industrijsko proizvodnjo, izboljšati izdelke in znižati proizvodne stroške povpiečno za 2%. V rudarstvu bo treba pričeti kopati boksit za izvoz, obnoviti premogovnik v Sečovljah, pridelati 25 tisoč ton soli. V kemijski industriji povečati proizvodnjo magnezijevega klorida za 250 in sulfata za 500 ton, medtem ko mora doseči proizvodnja mila vseh vrst 1500 ton in kristalizirane sode 260 ton. Za gradbeno industrijo določa plan proizvodnjo 3000 ton apna ter 6 milijonov zidne in strešne opeke. V Kalda-niji bo odprt nov kamnolom z moderno opremo, kamnolom v Kanegri pa bo dvignil proizvodnjo na 60.000 ton. Cementni izdelki bodo dosegli 1200 ton proizvodnje Lesna industrija bo organizirala novo žago, kar bo pripomoglo k povečanju proizvodnje pohištva za 70%. Proizvodnja metel, ščetk in krtač pa bo dosegla 7.50.000 komadov. Prehrambena industrija bo izboljšala izdelke in proizvedla 250 t. testenin, 160 t. sadja in 200 t. paradižnikov v kon-servab, 105 t. marmelade, 8000 hi brezalkoholnih pijač, 1360 hi likerjev, 1000 hi vinskega destilata in 2500 hi miste-le; proizvodnja ribjih konserv bo povečana za 21%, vložene povrtnine na 230 t. in na 200 ribje moke ter na 15 ion proizvodnja ribjega olja. Pri ladjedelništvu pride v poštev po-runožitev ribiških in motornin bark ter jadrnic. V ta namen bo povečana tudi storilnost ladjedelnic. V kmetijstvu, ki tvori osnovo gospodarstva Istrskega okrožja, naj mehanizacija poljskega orodja in nabava novih poljskih strojev pripomorejo k povečanju setvene površine intenzivnih kultur za 12%. Dokončali bodo zbolj-ševalna dela v dolini Mirne in nadaljevali ona v dolini Dragonje ter v Ankaranu; potrebne investicije pa bodo znašale 33 milijonov din. Vinogradništvo bo dobilo 1 milijon novih trt; v ta namen bo povečana površina vinogradov in izboljšani dosedanji. Odkup grozdja bo povečan za 50% in za dograditev centralnih kleti v Skoeijanu in Umagu bo investiranih nadaljnjih 10,500.000 din. Poleg dviga proizvodnje povrtnin na 24.300 ton bo oblast vložila 8 milijonov din za obnovo sadovnjakov, dalje za nasaditev 40 tisoč sadnih dreves, za povečanje proizvodnje oljk in sadja. Nasprotno bo treba zmanjšati površino žitaric in koruze za 5% ter toliko povečati površine intenzivne kulture in hektarski donos zemlje. Za nadaljnji dvig poljedelstva bo v Ankaranu ustanovljena znanstvena preizkusna postaja krmilnih rastlin. Število goveje živine se bo zvišalo za 10%, prašičev za 5% in plemenskih svinj za 20%. Izboljšana bo perutnina, katere število bo dvignjeno za 10%. V ta namen bo služila tudi umetna valilnica s kapaciteto 5000 jajc. Pogozdovanje bo imelo na razpolago pol milijona sadik. Za saditev 100 ha neplodnega in obrambnega ozemlja je predvidenih v planu 1,220.000 din. Dovršena bo zgraditev 8 zadružnih domov, dograditev nadaljnjih 10 domov do tretje faze; dograjeni bodo 3 zadružni hlevi, kjer bo prostora za 200 glav živine. Enake skrbi bo deležen ribolov. Ribiške zadruge, zgraditev in nabava nadaljnjih ribiških ladij, izboljšanje ribiške opreme, ustanovitev ribiške šole. vse to bo povečalo zmogljivost ribolova. Na področju prometa bosta dokončani garaža in mehanična delavnica v Semedeli, zgrajena bo nova v Umagu (investicija 10,200.000 din), nabavljeni bodo novi avtobusi, organizirani dve taksi-podjetji, končana bodo cestna dela na odsekih Križišče-Rižana, Izola-Baredi, preurejeni cesti Babiči-Boršt ter Buje-Umag in izvedeno asfaltiranje raznih cest (52 mil. in pol). Pomorski promet bo dobil dve novi to- vorni ladji, popravljeni bodo pomoli v Izoli, Umagu in Novem gradu (16 milijonov din). V čl. 8 plana so navedeni ukrepi, ki bodo izvedeni za okrepitev obrti in rokodelstva ter povečanje njihove proizvodnje. Za tem pridejo investicije, določene razvoju turizma: samo za obnovo turističnih objektov in termalnega kopališča v Portorožu bo šlo 42,806.000 din, dalje za dograditev hotela v Kopru 8 milijonov din in za obnovo hotelov v Umagu ter Izoli 10,400.000 din. Znatne investicije so določene tudi za komunalno gospodarstvo: Za zgraditev električnih napeljav visoke napetosti, transformatorske postaje v Kopru. elektrifikacijo vasi bo izdanih 38 mil. 200 tisoč din. za vodno omrežje v Umagu, v dolini MUne ter na Koprskem 7.5 milijona, povečana bo sterilnost plinarn. V Kopru bodo odprli ribarnico in tržnico. Nove stanovanjske h'še v Kopru, Semedeli, Umagu in v Sečovljah bodo zahtevale 40,178.000 din. Plan za liudsko zdravje in :oc;aino skrbstvo določa ustanovitev oddelka za nalezljive in kronične bolezni v piranski bolnici, za otroške bolezni v Kopru, porodnišnico v Izoli in oddelek za pUu^ ne bolezni v Ankaranu; dalje ustali0" vitev osrednjega protiutberkuloznež® dispanzerja, šolsko polikliniko v K0’ pru, zobni ambulatorij za zavaroval'" ce in posvetovalnice za noseče žene M Novem gradu. Trgovina in preskrba bo uvedla pr°' slo prodajo za vse industrijske izd01 ke in postopno tudi za živila. PRORAČUN ISTRSKEGA OKROŽJ* ZA LETO 1951 Splošen proračun Istrskega okrož)8 za letos predvideva: skupnih izdatkov 814,541.1)60 di11 /n kritje predvidenih dohodkov 764,964.000 di" kar pomeni primanjkljaja, ki ga bo krila VUJA 49,577.000 di"; Letošnji izdatki so za 160 miliion1' dinarjev višji od lanskih. Dohodki ** gospodarstva znašajo 611,629.000 din a*' 81% vseh dohodkov, ostale dohodke J"1 dajejo davki, razne ustanove itd. V c'" loti znaša porast dohodkov naproti IS1' skim 85%. Povečanje preračuna je n*' menjeno predvsem kulturnemu dvi1'"[ in socialno - zdravstveni zaščiti preti'" valstva. IZ JUGOSLOVANSKEGA POMORSTVA NOVA UREDBA O POMORSKI STROKI Kakor poroča «Pomorac» (Reka) je bila v Jugoslaviji objavljena nova «u-redba o pomorski stroki«, ki je stopila na mesto dosedanje »uredbe o strokah pomorske in notranje plovbe«. Nova uredba bolj izrazito loči pomorsko c d notranje (rečne stroke). Zajela je tudi pomorsko radio-službo. Za napredovanje v višje skupine postavlja večje zahteve glede staža in izobrazbe. Kapitan obalne plovbe mora imeti sedemleiko (nižjo gimnazijo) in nižjo pomorsko šolo — pomorski tehnikum, kapitan dolge plovbe, pomorski strojnik I. razreda in višji pomorski tehnik morajo dovršiti višjo pomorsko šolo. Plovba se ne deli več v krajevno, obalno in dolgo, temveč v malo obalno, veliko obalno in dolgo . ŽENE OFICIRJI JUGOSLOVANSKE MORNARICE. Poleg ženskega pomorskega oficirja Save Kalužove iz Postojne, ki je že dobro leto v službi na jugoslovanskih ladjah, se je vkrcala kot kadet na «Vrvatsko» Jolanda Gruden iz Nabrežine, ki je tudi študirala v Piranu. Nadalje opravljata prakso na jugoslovanskih ladjah še Katica Husar. dijakinja pomorske akademije v Piranu, in Lena Duževič iz pomorske šole v Dubrovniku. Jugoslovanski potapljači so odpet0' vali pred dnevi s parnikom «Užice» v Hajfo, kjer bodo dvignili več potopi)*” nih ladij. ((JUGOSLAVIJA MED VZHODOM IN ZAPADOM« Pod tem naslovom je znana aine‘l ška revija «The National Geograph*1 j Magazine« (Washington) v februarji številki priobčila dolg članek (na straneh z 28 slikami) o življenju v d"" našnji Jugoslaviji. Članek je napi8" George W. Long, ki je potoval več h1*' secev po Jugoslaviji. Slike iz življelU v mestih in v letoviščnih krajih, na vS si in ob morju so res žive (večbarvne1 Pisec zaključuje opisovanje svojih v*1" sov s kratkim opisom današnje Lju*5 Ijane, ki se je izpremenila v Industrie lizirano mesto. ZA NADALJNJO POMOČ IZ ZDA Razne dobrodelne organizacije v Z^' še nadalje organizirajo pošiljanje moči jugoslovanskemu ljudstvu. OrS"' nizacija Nacionalnega sveta luterant"' je sklenila poslati zagrebškim stud6" tom 80.000 funtov jajc v prahu in 80.0®' funtov mleka v prahu, JugoslovansK1' mu Rdečemu križu ra različna zdra',l'i la v- vrednosti 10.000 dol. Ta org3' nizacija je poslala 31. januarja z iad'',| ((Makedonija« 400 bal obleke, z lad"1 «Banija» pa 5.000 paketov v JugoSl" vijo. Nov zakon o vojni odškodnini v Italij5 Posebna komisija, ki je pripravila načrt za italijanski zakon o izplačevanju vojne odškodnine, je svoje delo zaključila. Zakonski načrt je bil predložen italijanski vladi. Država se po novem zakonu obveže, da bo plačala svoj prispevek za poravnavo škode, ki je bila povzročena ladjam in drugim vozilom, premičninam in nepremičninam, ki služijo, za domačo uporabo ali za izvajanje obrti, trgovskega in drugih poklicev. Za vojno škodo se ima škoda, ki jo je povzročila domača ali tuja vojska vštevši partizansko. Med vojno škodo sodi tudi škoda povzročena pri izvajanju raznih represalij (maščevanj) pohodov itd. Država bo plačala vso odškodnino za obnovo obrtniških strojev, ako je za to potrebno manj kakor 200.000 lir. Za škodo do 1 milijona bo država prispevala 2/3, za škodo nad 1 milijonov polovico. Vsa državna odškodnina pa ne bo presegala 2 milijona. Odškodnina za industrijske premičnine in nepremičnine bo znašala 50%. Ce gre za majhna podjetja (do 50 uslužbencev), se ta prispevek poviša za 15% in za 20%, ako gre za srednja podjetja (med 50 in 200 uslužbenci). Trgovskim podjetjem bo država prispevala 50%. Za obnovo stanovanjskih poslopij predvideva zakon 100% odškodnino s strani države, ako stroški ne presegajo 500.000 lir; pri višjih zneskih bo znašal državni prispevek 75%. Ako lastnik poseduje posestvo, ki ga 1. 1945 niso taksirali više kakor 300.000 lir, bo znašal prispeve 75%; 50%, ako je premoženje taksi"" no do 500.000 lir in 25% v drugih Pr' merih. Država bo prispevala 4% st"0 škov za obnovo stanovanjskih hiš z! dobo 30 let. Pri gradbah v središči" ki so bila poškodovana več kakor v 75%, bo prispevek znašal 5%. Zak°r predvideva razne davčne olajšave li oškodovance. Zakon še ni bil odobri" LISTNICA LREDNiSTVA Dr. S. P. — Lj — Članek o pravit**'j izi mitelja priobčimo prihodnjič. V "" I slednjem članku bodite krajši! ............................ »GOSPODARSTVO*4 izhaja vsako (.rugo sokom. — Dre® ništvo in uprava: Trs , Geppa 9. Telefon 89-33. -L Cena: ^ samezna številka 20 lir, 10 din. _ N 3 nočnina: za ETO in Talijo letna IT, polletna 200 lir. — Pošt. ček. f"| 11-7004; za Jugoslavijo letna 225 din, P01 letna 130 din. — Cek. rač. pri KoB1® nalni banki: AD,T 6-1-00603-7 Ljubija«3 za os alo inozemslvo letna 1 dolar. T Jugoslovanska cona S.T.O.ja: pesaff" zen izvod din 4.-, letna naročnina d" 100.-, polletna naročnina din 50.-Naročnine naj se polagajo v naše ^ bro na Center tiska Koper Cene oglasov: za vsak mm viši" t širini enega stolpca 40 lir 6 din. Glavni urednik Lujze Berce. Odgovnrni urednik Stanislav Oblak. Založnik: Založba »GOSPODARSTVA* Tiskarna Založništva tržaškega tiska- tehnične Po prvi svetovni vojni se je v Evropi kakor tudi v. Ameriki pričela razvijati nova veda, ki so jo imenovali geotehniko. Sestoji iz geojizike, ki proučuje fizične lastnosti tal, in gec(me)nanike, ki proučuje njihove mehanične lastnosti. Železniške nesreče, ki so se na Sved-:kem pogosto dogajale zaradi popušča-ija ilovnatega terena, so navedle pro-esorja Atterberga k proučevanju nji-icvih osnovnih vzrokov. Atterberg je misel do zaključka, da ni dovolj pre-skovati teren samo geološko, temveč la je treba tudi preiskat) mehanične n fizične lastnosti tal, na katerih na-neravamo graditi. Profesor Atterberg 'e v ta namen odprl na Švedskem prve /eotehnične laboratorije in tako posta-)il pravzaprav temelj geotehniki kot Nekaj časa za njim, okoli leta 1920, je prof. Terzhagi odprl svoj geotehnič-ni laboratorij v Carigradu; pozneje se je preselil na Dunaj. Pred temi začetki znanstvenega proučevanja tal z vidika njihove vzdržnosti in odpornosti je bilo še nekaj drugih poskusov, toda ne na strogo znanstveni podlagi, kakor sta jo postavila omenjena učenjaka. Med pionirji te vede je treba omeniti tudi francoskega generala Vaubanda, ki je gradil utrdbe. Glavna naloga geotehnike je, da ugotovi, kako se bodo tla »ponašala«, ko pričnemo na njih graditi, kopati temelje in jih obremenjevati. Naslednji primer nam pove, kako važno je to vprašanje preiskovanja tal z geotehnične-ga vidika. Gotovo je velika razlika, a-ko poskušamo zgraditi večnadstropno hišo na posebno trdnih temeljih ali pa na povsem močvirnatem zemljišču. Ni težko napovedati, kaj bo s stavbo, ki jo gradimo na močvirnatem terenu, ako se nismo zavarovali pred presenečenjem. Jasno je torej, da moramo dobro poznati fizične in mehanične lastnosti tal, na katerih hočemo graditi. Ko bi bili to vprašanje temeljito proučili v Pizi, na podlagi današnjih pridobitev geotehnike, bi se stolp gotovo ne bil nagnil. Naloga geotehnike je, da po proučitvi lastnosti stavbišča izbere primerno gradivo za postavljanje temeljev. Dokler se ni razvila ta veda, so inženirji presojali o tem s površnim pregledom zemljišča. Površen pregled povzroči pogosto povečanje stroškov za nabavo gradiva, poleg tega tudi povečanje izdatkov za delovno silo in tudi zgubo časa. Dogajalo se je pogosto, da so se graditelji pričeli bolj zanimati za lastnosti terena, na katerem so gradili šele ko je gradnja stavbe Že napredovala. Primer gradnje betonskih cest nam bo bolje razložil važnost pridobitev sodobne geotehnike. Zaradi kapilarne sile ima voda to lastnost, da se dviga iz spodnjih slojev v smeri površine zemlje. Poglejmo si cesto, ki sestoji iz betonskih plošč. Podtalna voda, ki se zbira pod betonskimi ploščami, skuša prodreti na površje zemlje in pozimi zmrzne pod betonom. Tako nastajajo ledene oaze. Kakor znano, je prostornina ledu večja kakor prostornina vode. Vsled tega led dviga betonske plošče in v. njih nastajajo razpokline. V te razpokline prihaja voda s površja (od dežja ali snega), ki razširi razpokline, ko zmrzne. Spomladi se led pod betonskimi ploščami raztopi in tako zgubijo plošče svojo podlago in pričnejo pokati. To je začetek propadanja betonske ceste. Da bi to nevarnost odstranili, postavimo med zemljo in beton tako i-imenovani »tamponski sloj« iz grušča. v tem ne delujejo kapilarne sile. Zaradi tega ga lahko uporabljamo v vlogi izolatorja. Debelost tampona je odvisna od moči kapilarnih sil, ki delujejo v terenu. Preden se je razvila geotehnična veda, so inženirji določevali debelost »tamponskega sloja« na oko, to je s površnim pregledom terena ali na pod- '' logi geološke analize. Na ta način ’1' so mogli določno utrditi moči kapil^ nih sil. Iz previdnosti so inženirji "" št postavljali debelejše »tampons^ sloje«, da bi se zavarovali pred pok1 njem betonskih plošč. Ker zavzemi1, betonirana zemljišča ogromne povri' ne, včasih gre za tisoče in tisoče dratnih metrov, si lahko predstavi)11' mo, kako ogromne količine grušča s' v takšnih primerih uporabi, ako so f pr. postavili samo za 5 cm debele)1 sloj kakor je bil dejansko potrebe* Potrošili so ogromne vsote denar)1 brez potrebe. V labotratorijih je danes s pomot!1 geotehnike prav lahko natančno toviti moč kapilarnih sil na gradbišč11] Inženir prejme iz laboratorija pot"0"! ne številke in določi debelost tamp0* skega sloja natančno, kakor ustre!1 lastnostim terena. (Konec prihodnjič) A-' * * SE i NKRAT O GVROBLSL V prejšnji šievilki našega lista smo " pisali novo ceslno prometno vozilo ' gyrobus. Danes prinašamo nekaj do8£‘ kov poskusne vožnje, ki so se vršil" Švici. Proti pričakovanju j to voz'1' svoje poskusne vožnje odlično presta*f Prevoz 8000 oseb brez vsakega poPc> vila na razdalji 1000 km dokazuje, da ^ to vozilo v prihodnosti igralo važno ',,f go za prevoz potnikov. S svojo mi"" vožnjo in »čistim pogonom«, zlasti P" svojo ekonomičnostjo je gyrobus zadov" Ijil ne samo tvrdko Oerlikon, k| je 1 vozilo izdelalo, temveč tudi oblast potnike. V kratkem bodo poskusne rt nje tudi v drugih državah. SEDE2. TRST U 1. 1 C A F A I! I O F I I. 7. I S T. ! T E f. E F O N Š F. r li - 'I S SPOmRSKF.GA ZDRUŽENJA Posojila za stanovanja in obrti Naše Slane, zlasti obrtnlKe, opozar-iamo na Ukaz ZVU št. 26 z dne 7. februarja 1951, ki je bil objavljen v Uradnem listu ZVU št. 4 z dne 11. februarja t.’ 1. Po tem ukazu se ustanovi poseben Sklad za gradnjo stanovanj, da bi se Pospešila gradnja in preureditev stanovanjskih hiš v zasebni lasti z dajanjem posojil po pooblaščenih kreditnih ustanovah. Posojila se dajo osebam, ki še niso Prejele državnega prispevka in ki nameravajo zgraditi ali preurediti bodi-s* kot zasebniki ali združeni v zadru-8° ali solastniške skupine stanovanjce hiše. Poleg stanovanja lastnik 'abko zgradi tudi prostore za opravljanje svojega poklica ali obrti, ven-'lar ti dodatni prostori ne smejo presegati talne površine 92 'kvadratnih metrov. Posoj il ne sme presedati 75% dejanskih stroškov za stavbišče ter za ‘.radnjo ali za preureditev. Posojila so •avarovana z hipoteko. Posojila, ki se bsjo na podlagi tega ukaza, se morajo amortizirati najkasneje v 35 letih. Skupni stroški koristnika posojila za obresti, komisijske pristojbine in poslanske izdatke ne smejo presegati 4 % na leto. Prošnje za posojilo mc-mjo biti napisane na posebnem obrazcu, ki ga interesenti dobijo pri Tržaški hrani niči (Cassa di Kisparmic), ki S® Pooblaščena dajati ta posojila. Člani prejmejo vsa nadaljnja pojasnila v tem pogledu v tajništvu Slov ^oso. združenja. Huuek na pnsloini prnniel Ukaz ZVU št. IG z dne 30. januarja 1951 prinaša nekatere spremembe k dosedaj veljavnim predpisom o davku ,la poslovni promet, udavne določbe leRa ukaza so: Trgovski posli o tekstilnih izdelkih, našteti v posebni preglednici priloženi ukazu, so podvrženi davku na poslovni promet v izmeri 2 % od obdavčljivega zneska. Enaka davčna iz-, mera velja tudi za uvoz teh izdelkov ‘z inozemstva. Prodaja vlaken, industrijcem in dru-Sim izdelovalcem v nadaljnjo izdela-v° in predelavo, ni podvržena davku "a poslovni pr. met, dočim je uvoz teh v'aken po industrijcih in drugih izde-lf>valcih podvržen davku r.a poslovni Promet v izmeri 1 % nd obdavčljive-" 1 zneska. Davek na poslovni promet, ki se Plačuje pavšalno (IGE in abhonamen-l°) na podlagi obsega poslov v smislu veljavnih predpisov, se določi na 2%. razen za izdelke in usluge, za katere velja posebna davčna izmera. DOLOČANJE DAVKA NA POSLOVNI PHO.VET ZA PRETEKLA LETA Urad davka na poslovni promet pošilja v,zadnjem času pozive za sporazumno določitev davka na poslovni Promet za pretekla leta, oziroma dostavlja že ugotovitve taccertamemi) za pretekla leta. Člane pozivamo, da se S temi pozivi odnosno ugotovitvami 2glasijo v tajništvu SG2, kjer bodo Prejeli vsa potrebna pojasnila oziroma nasvete. Tajništvo bo po potrebi tudi sestavilo priziv, če uradna ugolo-vitev ne odgovarja dejanskemu stanju. plačilo prvega cbroka davka NA POSLOVNI PROMET ZA 1951 Opozarjamo vse člane, ki plačujejo buvek na poslovni promet pavšalno, Qa 3l. marca zapade rok za plačilo Prvega obroka tega davka za leto 1951. Ker so davčne oblasti v pogledu rokov zelo stroge ter tudi za zamudo enega samega dneva nalagajo denarno kazen (10% dolgovanega obr .ka). Priporočamo prizadetim, da se roka držijo ter poravnajo prvi obrok še pred 31. marcem. PRISPEVEK ZVU ZA VAJENCE Člane obrtnike ponovno opozarjamo na ukaz ZVU št. 5 z dne 10. januarja 1.1., ki uvaja poseben prispevek Zavezniške vojaške uprave za vajence, ki jih obrtniki najamejo po tem datumu. Prispevek znaša približno izdatke za socialrio zavarovanje. Za dosego tega prispevka morajo delodajalci vložiti prošnjo na Urad za delo. Obrazce z& prošnjo kakor tudi vsa nadaljnja pojasnila prejmejo člani, v tajništvu SGZ. Obrtnikom priporočamo, da izkoristijo ugodnosti, ki jim jih ta ukaz nudi. OBNOVA OBRTNIC (LICENC) Vse člane opozarjamo, da 31. marca zapade rok v teku katerega morajo predložiti licence v vidimiranje pri občinskem uradu za licence. Da ne izgubljajo časa, jim priporočamo, da licence predajo tajništvu, ki bo oskrbelo vidimacijo. Nove zakonske določbe Uradni list ZVU št. 4 z dne 11. februarja t. 1. prinaša naslednje nove zakonske' določbe: Ukaz št. 14 (29. jan.): Zvišanje pristojbin, ki se pobirajo za državni zavod za zunanjo trgovino za nadzorovanje izvoza zelenjave in sadja, vštev-ši citronine sadeže. Ukaz št. 15 (30. jan.): Posebne državne etikete za mešanice kavinih na- domestkov s kolonialno kavo in cena etiket za kavine nadomestke. Ukaz št. 16 (30. jan.): Predpisi o davku i.a poslovni promet. Ukaz št. 17 (30. jan.): P. daljšanje veljavnosti posebnih olajšav za predlaganje listin javnim uradom — Sprememba ukaza št. 167/1949 Ukaz št. 18 (31. jan.): Carin prosti uvoz navadnega surovega lesa za izdelavo celuloze po mehaničnem in k( -mičnem postopku. Ukaz št. 19 (L febr.): Zastopan je po državnem odvetništvu—Sprememb.i kr. odi. z dne 30.10.1933 Ukaz št. 20 (1. febr.): Sprememba ukaza št. 36/1950 - Opredelitev pojma luksuznih hiš Ukaz št. 21 (3. febr.): Volitve društvenih organov družb pristaniških delavcev. Ukaz št. 22 (1. febr.): Sprememba statuta hranilnice aCassa di Rispar-mio» v Trstu. Ukaz št. 23 (5. febr.): Sprememba ukaza št. 243/1948—Korporacija za izkoriščanje gospodar kih virov Ukaz št. 24 (5. febr.): Prodajna cena državnega saharina namenjenega za lekarne Ukaz št. 25 (5. febr.): Odprava zvišanega davka na prenosne posle z delnicami Ukaz št. 26 (7. fbr.): Prspeševanje gradnje stanovanj Ukaz št. 27 (7. febr.): Sprememba ukaza št. 114/1950 Ukaz št. 28 (6.febr.): Zvišanje odškodnine za kraj bivanja za podeželske lekarne. OSEBNA VEST General William M. Hoge, povelju joči general ameriških čet v Trstu je bil imenovan za poveljnika VIL korpusa v Fort George Meačo (Marjdand) Kakor javlja A1S. pride na njegovo mesto general Edm.nd B Sobree, doslej poveljnik ameriške i os_dke v Mo nakovem. Novi j.ovel.nik je doma iz Olnoy (Illinois). Diplomiral je 1. 1918. Ostaniva industrijskega pristaniška v Zavijali. Med novimi citni upravni-ga sveta Ustanove industrijskega pristanišča v Zavljah, ki so bili postavljeni z ukazom št. 10, je tudi dr. Pavel Kiodi.-, apja/nik piis.anišča v Trstu. lAD .J .NJE DELNIC 1 ! OBVEZNIC Ukaz ZVU štev. 35 določa, da je za ustanovitev družb z glavnico 250 milijonov lir do 30. junija 1952 potrebno predhodno odobrenje liiu.n.ne^a oddeika v sporazumu z oddelki.m za proizvodnjo in trgovino. Prav taKo je potrebna zgoraj omenjena odobritev za vsako odpiačno pove.an.ie glavnice m izdajo aružbenin obveznic,. čeprav j-, bilo sklenjeno to že prej ali pa naj bi se izvršijo v času do 20. januarja 1951, ki ga predvideva ta ukaz, v konKi.r presega to skupni znesek 250 milijonov lir. Kr. odlok z one 17. julija 1(,3/ štev. 1400 z douaunmi spremembami, ki zadevajo zaščito hrannnih vlog in pogoje za odoDiieev posojil, ostane tudi nadalje v polni veljavi. IZVAJANJE MARSHALLOVEGA PLANA V TRSTU Po podatkih »Biltena ECA» v Trstu je bilo STO-ju nakazano po 1. januarju 1951 še 1,5 milijona dol. iz sklada KRP. Tako je STO doslej prejelo za ti-nančno leto 1. jul. 1950 do 30. jun. 1951 4,6 milijona dolarjev. Vsega bo STO prejelo za tekoče finančno leto 6,2 milijona dolarjev. Vse države članice ERP so po 1. jan. 1951 prejele 210,827.000 dolarjev, po L *>1. 1950 pa skupno 1,511,442.000 dol. Italija je prejela po 1. jan. 1951 38 milijonov dol., po 1. jul. 1950 131,700.000 dolarjev. ,.Ljubo doma" Odposlanstvo ECA je izdalo propagandni koledar tudi v slovenščini pod naslovom »Ljubo doma». Po listih je pozvalo Slovence, naj pošljejo svoje naslove na ECA, ako želijo prejeti koledar. Naslovljenci in nenaslovljene! slovenske narodnosti v okolici so se iz nenadili, ko so prejeli italijanske kole darje. «Pomota» je nastala, ker je nekdo v službi pri odposlanstvu ECA nalašč napravil to zmešnjavo, da bi dokazal, da v Trstu ni Slovencev. Očividno so italijanski uradniki potegnili naivne A-meričane. Poročajo, da so Trebenci italijanske koledarje uporabili za podtikanje ognja; v ta namen so jim bili toliko bolj dobrodošli, ker je danes tudi star papir že drag. Vsebina sam e c a ko ledarja nas ne zanima, pač pa je sam incident značilen za današnje lazmere v Trstu. i> a o m =■ r ■v rartiianisču Med 10. in 16. febr. se je razvijal ladijski promet v tržaškem pristanišču tako-le: TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE Priplula je ladja »Abbazias iz Haife s 70 t raznega blaga in se vrnila s 482 t papirja in nitrata. Priplule so še: »Timavo« iz Bombaja s 349 t bombaža in olja iz zemeljskih lešnikov; »Triton Maris« iz Benetk prazna; »Američane* iz Anversa s 7.310 t premoga. Odplule so: »Amelia« v Cagliari s 390 t lesa: »Luisa Blessi« v Latakijo s 1.200 t lesa; »Carbonello« proti Smirni s i.600 t lesa; »Anna Maria« v Genovo prazna; »Lucio Polo« s 1.300 t lesa v Tripolis; »Sebastiano Venier« v Gruž prazna in Italijanski trgovinski odnosi Nove bankovce po 1000 in 500 lir je izdala Banca ciTtalia. Bankov.i so čedne zunanjosti In (iskani na dobrem papirju. Opeko za graditev poboljševalnice v Pačričah vozijo s kamioni iz opekarn v Biljah v Jugoslaviji. NEMŠKE KRAVE CEZ TRS!' V GRČIJO 2e v jeseni so prispeli v Trst prvi transporti nemških plemenskih krav in svinj (skupno okoli 1.000 komadov), ki je namenjen v Grčijo. Do Trsta prevažajo živino po železnici, tu pa jo vkrcajo na ladje. Ker izbirajo po dogovoru; predvsem brejo živino, se dogodi, da se pošiljka številčno na poti do Grčije poveča, tako se je med zadnjo pošiljko otelilo 36 kiav na ladji. Posameina pošiljka obsega 180—2^J kemadov, koliko jih lahko sprejme ladja. V Grčiji izročijo živino državnim zavodom. Akcija se izraža v okviru ameriške pomoči. Jestvine na tržaškem trgu V oklepajih navajamo cene, ki so veljale dne 2.II.1951; kjer ni cene v oklepaju, pomeni, da je ostala neizpreme-njena. Semensko olje 470 (490) lir, olivno olje 560 (600), mast 480 (455), slanina 600 (620), slanina prekajena 640 (650), panceta 720 (700), gnjat »S. Daniele«, surova 2.200, gnjat kuhana »Praga« 1.600, saiama »ogrska« 1.600, salama »furlanska« 1.600, mortadela ekstra 900, mortadela prašičja 800, mortadela mešana 630, riž 105, ječmen 130, pšenični zdrob 190, testenine 170. pšenična moka 80% 80, koruzna moka 94, fižol 200, holandski grah 180, biškoti 280, surovo maslo 1.080 (1.150), sir gorgonzola 800, sir furlanski 700, sir ovčji 1.100, sir parmezan 1948 1.200, sir emental 880 (900). jajia debela 26 (35), jajca srednja 24 (31), sladkor v zdrobu 288, kava Santos ekstra 1.450, kava Kostarika 1.700 (1.650), kava S. Domingo 1.700 (1.550). kava pražena I.a 1.750, kava ekstra 2.000, kava superior 2.200, kakao holandski 22-24% 1.400, frank 1/10 52. frank 1/5 95, marmelada mešana 240. marmelada marelična 350, paradižnikova konserva dvojna 260, pinjole 900, Avtopodjetje STAR d. d, - Trst, Ulica Moreri7, tel. 56-08-Rojan - Avtobusna postajaTrst- Biljeternica št. 3, tel. 51-25 Avtobusna proga TRST-PIRAN - Vozni red veljaven od 15. junija 1950 Ker je Italija izdala v teku drugega polletja 1950 precej novih ukrepov za svojo zunanjo trgovino m tudi sklenila več novih trgovinskih dogovorov, podajamo čitateljem zaradi boljše razvidnosti kratek pregled njenih trgovinskih odnosov po današnjem stanja. TRGOVINA S ČLANICAMI OEEC V odnosih z državami, ki so članice OEEC, namreč z Avstrijo, Belgijo, Luksemburgom, Dansko, Francijo, Grčijo, lisko, Islandijo, Nemčijo (zahodno), Nizozemsko, Norveško, Portugalsko, Švedsko. Švico z Lichtensteinom, Turčijo in Vel. Britanijo, vključno čezmorske počiti in kolonije teh držav, veljajo v prvi vrsti določbe o liberalizaciji uvoza namreč predpisi min. odlokov z dne 15. VII. in 20. IX. 1950, katerih sestavni del sta seznama «1 in 1 bis (OEP1C)«. Uvoz blaga, ki je našteto v teh dveh seznamih, gre za več sto artiklov dovoljujejo neposredno italijanske ca-rinariiice proti predložitvi carinske deklaracije, bančnega uverenja (Mod. A 1 m p ort) in kolkovanega prepisa fakture; če gre za uvoz iz držav, s katerimi je dogovorjena decentralizacija plačil (Belgija, Danska, Francija, Zah. Nemčija, Švedska in Švica) ali pa plačevanje v funtih šterlingih, je bančno uve-cenje podrejeno poprejšnji odobritvi UTC-a V trgovinske dogovore, ki jih je sklenila Italija v zadnjih mesecih s članicami OEEC,-je bilo seveda izrecno vneseno načelo recipročnosti o liberalizaciji uvoza; za italijanski izvoz veljajo ustrezni predpisi o liberalizaciji, ki jiii je izdala uvozna država - sopogodbeni ca. Kjer je dotedanji trgovinski dogovor predvideval kontingente posameznih uvoznih in izvoznih artiklov, je bilo liberalizirano blago kontingentov črtano. Predpisi o liberalizaciji pa v ničemer ne spreminjajo predpisov o plačilih. Plačilni promet glede liberaliziranega blaga se vrši namreč po sistemu, na katerem temelji trgovinski dogovor z ustrezno državo; s Francijo primeroma v kliringu, v Vel Britanijo s plačilom v luntih itd. Prav isto načelo velja v odnosih s članicami OEEC glede blaga, ki ni liberalizirano; v tem pogledu veljajo predpisi trgovinskega dogovora z dotično državo. TRGOVINSKI IN PLAČILNI SISTEMI Na sistemu kliringa temeljijo trgovinski dogovori z naslednjimi državami: Argentino, Avstrijo, Belgijo z Luksemburgom, Brazilijo, Dansko, Finsko, Francijo, Grčijo, Jugoslavijo, Madžarsko, Nizozemsko, Norveško, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Španijo, Švedsko, Švico. Turčijo, Zah. Nemčijo in ZSSR. Z Bolgarijo velja sistem recipročnih poslov. S Cehoslovaško velja sistem zasebnih kompenzacij. S Kanado velja sistem plačila v kanadskih dolarjih, z Urugvajem pa sistem plačila z valuto. Na sistemu plačila v funtih šterlingih temeljijo dogovori z Vel. Britanijo, Indijo in Pakistanom. Promet z drugimi državami (s kate- Cena vožnji Nedelje in prazniki Delovni dnevi Delovni dnevi Km. Postajališča Km. Delovni dnevi Delovni dnevi Nedelje in prazniki Cena vožnji rimi Italija nima posebnih trgovinskih dogovorov) je urejen s posebnimi predpisi in velja zanje načelo, da se pia- čuje blago z valuto. — 8— 13.— 20,— — 1 Trst A 43 8. 19.- 19.30 235. - 80 8.30 13.30 20.30 15 Škofije 28 7.15 18.15 18.45 155. — sultanina 380, oluščeni mandlji 600, ore- 105.— 0.05 14.15 21.— 21 Koper 22 6.50 17.50 18.20 ! 20.— hi Sorrento 360, oluščeni lešniki 940 155.— 9.15 14.25 21.15 28 Izola 15 6.30 17.30 18.- 8".— (880), bosanske slive 400, milo rumeno 185,— 9.25 14.35 21.25 34 Strunjan 9 6.20 17.20 17 50 5' 500 (320), milo zeleno 500 (300), čebula '210 - 9.35 14.45 21.35 38 Portorož 5 6.10 17.10 17 40 25.— 44, česen 150, kislo zelje 78, krompir 285.— ■ 9.45 15.— 21.45 43 t Piran H — 6,— 17,— 17.30 — 50, pomaranče 98-170 (60-160), jabolka 40 - 120. POSEBNI PREDPISI O UVOZU Olajšave pri uvozu iz držav—članic OEEC obstoje v bistvu v tem, da za liberalizirano blago ni potrebno ministrsko uvozno dovoljenje. Enake olajšave, da dovoljujejo namreč uvoz carinarnice same proti predložitvi carinske deklaracije, bamnega uverenja in fakture, pa so načeloma priznane še v naslednjih dveh primerih: a) V odnosu z deželami, kjer je zakonito plačilne sredstvo funt šteiiing ali njemu r.ricnačeii ' valit e (Egipt, Etiopija in Anglo-egiptski Sudan), in sicer za l.lago, ki je našteto v tako imenovanem seznamu »S, Import«. Plačilo se mora opraviti v angleških funtih, oziroma prienačeni valuti (avstralskih, novozelandskih, južnoafriških ali egiptskih funtih oziroma , lupijah). h) V odnosu z deželami, s katerimi sc plačilni promet ne vrši niti v ang leškiti luntih ali njim primačeni va luti, niti v kliringu, niti z recipročnimi posli ali z zasebnimi kompenzacijami, in sicer za blago iz tako imenovanega »seznama A«, ki je bil nazadnje določen z odlokom z dne 13. januarija 1951. Ta seznam obsega razne kovine in nekaj drugih surovin. Plačilo tega blaga se mora opravili na »Conti valulari espertazioni e ri-messe« v ZDA dolarjih v švicarskih frankih. Na tem mestu je še omeniti, da jc začasni uvoz reguliran s posebnimi občasnimi predpisi. NOVI IZVOZNI PREDPISI Z okrožnico z dne 10. 2. t. I. je mi-nislrstvo za zunanjo (rgovino izvozne predpise poenotilo. Okrožnica prinaša kot osnovo seznam, ki ga imenuje «Ta-belia Esport« in ki našteva v njem vse tisto blago, za katerega izvoz je potrebno izvozno dovoljenje ministrstva. Seznam je jako obsežen in vsebuje med drugim: živino, meso, ribe, žitarice, in moko (razen žita), kavo v zrnih, kakao, oljna semena, maščobe, sladkor, razne minerale in kovine ter kovinske zlitine, razne organski in anorganske kemični proizvode, od farmacevtski i proizvodov iste medi-tintk- speciaii ete, ki vsebujejo injekcijski peniciFn, slreptomiiin in druga cniibioti na sredstva, dalje mila in vosek, naravna i n ume na gnojila vsake vrste, kože, gumo, razne vrste lesa papir.j volnel, bombaž Ia:<, konoplljo, večino metalurških proizvodov, razne vrste motorjev, kotlov m električnih sTcjcv, lokomotive in v?gone (razen tramvajskih), razna moderna vozila, orožje. Dodatek k seznamu pa obsega nekaj postavk blaga, katerega izvoz dovoljujejo sicer carinarnice same. vendar le proti izpolnitvi posebnih formalnosti; tako n. pr. morata biti bančno uverenje in faktura pri izvozu vina v Vel. Britanijo vidirana s strani ICE. Izvoz blaga, ki v seznamu »Tabella Esport« ni navedeno, dovoljujejo carinarnice same, če gre izvoz v dežele s katerimi trgovinski izmenjava ne temelji na kiuingu, zasebnih kompenzacijah ali recipročnih poslih, ali pa če so pošiljke namenjene britanskim «S. Antonio« s 2.000 t lesa v Farnagošto. Ladja »Portorosc« je odplula v Benetke prazna, odkoder se 1 je vrnila tudi prazna. Iz New Orleansa je priplula »Montello« s 150 t raznega blaga; jk> izkrcanju je odplula proti Vado Ligure prazna. Mot. ladja »Francesca« je prispela iz, Genove s 335 t raznega blaga in se vrnila s tovorom 470 ton. AMERIŠKE LADJE »Gibbes Lykes» je odplula v New Orleans prazna in »S. Bontwell» v Severno Ameriko tudi prazna. Prispela je »Lipscomb Lykes» iz New Orleansa s 3.406 t žita; po izkrcanju je odplula v Pirej prazna. »Short Splice« je iz Tripolisa pripeljala tovor 112 t, nakar je odipiiu.a v Pirej prazna. Proti New Orleansu je odlplula «Dona'd H. Holaind)) praizina. GRŠKE LADJE »Heron II.» je prispela prazna iz Benetk. Iz Pireja je priplula »Parga« s 1.149 t kroma, iz Eleusisa pa »Geor-gios R.» s 250 t raznega blaga. Odpluli sta: »Assimina« z 957 t lesa v Bejrut in »Ekaterini« -s 1,029 t lesa v Pirej. izraelska ladja »Negbali« je priplula i/. Hajfe z manjšim tovorom in se vrnila s tovorom 540 t. Panamska ladja »Santa Cruz« je iz Buenos Airesa pripeljala 1.285 t kave in 170 t drugega blaga; po izkrcanju se je vrnila v Bue nos Aires s tovorom 2.400 t. Švicarska ladja «S. Moritz« je odplula prazna v Sidon. Jugoslovanska ladja »Skopje« je odplula v Aleksandrijo. Holandska ladja »Danae« je iz Amsterdama prioelja la 500 t blaga. Angleška ladia »Paia-rio« je priplula iz Krfa s 205 ; raznega blaga. I/. Benetk je priplula prazna lad-ia »Aseona«, ki pripada Hondurasu. JLGOSLOVAN7KE LADJE upanje jugoslovsnsMh**’"larij^med”27? in 26. februarjem: Lacija »Topusko« ji prispela z Reke z 232 t. raznega blaga; ro izkrcanju je cšpluia uro i Hajfi s tovorom 1194 kub. m. črv. Iz Tunisa je priplula »Solin« z 817 tonami ovsa in odplula na Reko z 31 t grafita. »Užičc« je pri-rhla z R ke s tovorem 3 t in o plula v Hajfo s 3545 kub. m drv. Iz Bencik j‘ rripU la »Sarajevo« in izkrcala id t lanu 769 t bombaža in 206 t koruze; v luki nalaga dr. a in drugo blago, s ka eritn bo odplula v Levant. »Vis« je pri-l ila iz Smirne s 643 1 tobaka in 102 t bembaža ter o'plula prazna na Reko. »Titograd« je prinl. !a rra-na z Rrke, vkrcala 217 t. raznega blaga in Oltkub. m dr/ er odplula v Latakijo. A. »It ameriškim zasedbenim . liani v Av striji in Nemčiji. Tak izvoz se dovoli proti predložitvi bančnega uverenja s plačilom bodisi v ZDA dolarjih,. prešlih švicarskih frankih, kanadskih ali angleških funtih ozir. njim prienačeni valuti, po tem pač, kamor je blago na menjeno. Za izvoz v države, s katerimi velja sistem kliringa, recipročnih poslov ali zasebnih kompenzacij, pa veljajo tudi poslej ustrezne okrožnice ministrstva za zunanjo trgovino s lo spremembo, da je potrebno odslej minislr ko iz-vo ni čovo 'enip akj zp i lrgi i’. seznama »TabeMi Esporlu, kakor (u-di za tisto bioga, katerega izvoz, je pedvržen mi nistrski licenci po določbah ustrezne okrožnice, ki velja za promet z dotično državo. Tržaško gradbeno podielie !•€. .se. T. Trst, Ul. XXX. Ottobre 6 II. Telefon 79-74 uvršaj c vsakm rst/ia gradbena dela — strokovno dovršena po zmernih cenah Agricola Istriana Kmetovalci! »9 Vam nudi: H.a/.atmrsiiiu /.-3ao; kokosi biO-630; piscanci 730 ao 700; gosi 430-430; zajci 280-3OO hira kg žive teže. MLEČNI IZDELKI Vzrok rahlega napredovanja cen maslu je najbrže carinski davek, ki je bil uveljavljen 1. februarja v višini 30%. aucer je Dii prenagli padec cene nenaraven in se je cena morala nujno nekoliko okrepiti. Kupčije s sirom so zelo omejene, zaradi negotovosti, ki vlada na tem trgu. Rovigo: maslo 700-720 lir kg, čajno 80U-82U, margarina 300-350. Iviilan: lombardijsko maslo 770-780, čajno 8UO-600, argentinsko 7/U-ibu. fan emental svež 420-430, gorgonzola 2 m ao 290. Cene veljajo za kg pri proizvajalcu. OLJE Kupčije z olivnim oljem so se zelo omejile. Predvidevanja o booocem razvoju cen se ne strinjajo in so nejasna. piša: olivno olje ekstra 3Do-ob0, i 520-330, li. 490-320 fco. skladišče proizvajalca. caiania: olivno olje z visokim odstotkom kislobe 400 lir kg, Doijse Visle 320-530, fine vrste 1-2 stop. kisi. 530 ur za kg. l irenze: olivno olje po 1 stop. kisi. 485-493, do 1,3 stop. kisi. 4iU-toO, ao 2,0 stop. kisi. 460-470, do 4 stop. kisi. *43U-46U; semensko običajno olje 4/0 lir za kg. VINO Na trgih z vinom je nastal zastoj. Cene so ostale v glavnem neizpieme-njene, kupčije je pa le malo. Trst: belo Alcamo 70 lir za liter, belo Conegliano 58, belo Albano 35, belo San Severi 5o, rdeče bardolno 60, kraški teran 140, rdeče Sangiovese 50, Valpolicella 56, Carpigiano '55, Sqinza-no 77; istrsko črno 520 lir za hl/stop, belo istrsko 500 lir hl/stop, belo vipavsko 470-480 za hl/stop, poreško belo 500 in črno 500-520 hl/stop. Cene veljajo fco. klet proizvajalca. EOMARANCE IN LIMONE Cene naraščajo zaradi pomanjkanja blaga. Trst: mandarini za domačo potrošnjo 65-95, za izvoz 90; limone 75-05, za izvoz 75; pomaranče bele 55-60 (v zabojih), za izvoz 50; rdeče pomaranče 65 do 70, za izvoz 65. Cene za izvoz veljajo fco. meja Trbiž. Milan: limone 90-120; pomaranče bele 60-70, rdeče 90-110; mandarini 130 do 180. KAVA Trst: Cene veljajo fco. skladišče proizvajalca za kg: Rio N.Y. 5 lir 1.250, Rio N.Y. 7 1.230, Rio 2 1.270; Santos boljše kakovosti 1.400, Santos ekstra 1. 1.420, Haiti 1.400 lir. Cene za blago v tranzitu v dolarjih za 50 kg netto: Rio N.Y. 5 48, Rio N.Y. 7 47, Rio 2 50, Rio 3 49. Cene pri izvozu v dolarjih cif Trst za 50 kg netto: Rio N.Y: 5 49-52, Rio N.Y. 7 50, Rio N.Y. 2 51. KOZE V kupčiji s kožami vlada precejšnje mrtvilo. Cene težijo navzdol. Telečja koža kvadr. 3/8 po kg 1.325-1.425, kvadr. 8/12 1.000-1.100 kg; volovska 30/40 600 do 620, zajčja 330-370 lir kg. KONOPLJA Surova konoplja 1.650-1.750 lir; predelana 6.000-6.500 lir. PAPIR Firenze: Cene pisarniškega papirja kažejo težnjo navzgor. Cene v tovarnah papirja po kg: tiskarski papir 240 do 270, finejši 280-330, pisarniški 345 do 400, plakatni barvan 310-330, ovojni navaden 200-240, lepenka siva 110-150 VREČE Turin: vreče iz čiste jute 620-630 lir za kg, iz konoplje 580-590, iz papirja 50 x 100 (trojna plast) 90-95 lir po komadu. LES Italijanski lesni trg je še popolnoma neurejen. Uvoz je nereden. Uvaža se sveže blago po visokih cenah. Italijanska proizvodnja je zaradi slabih vremenskih razmer popolnoma ustavljena. Vreme otežuje dovažanje hlodov. Kupčije se sklepajo v znamenju negotovosti. Posli se zaključujejo na daljše roke. Kakor poroča «11 legno» pričakujejo poslovni ljudje splošno oživlje-nje spomladi. Na mednarodnih trgih prevladuje še vedno nejasno ozračje, predvsem zaradi blokiranja cen v ZDA. Minil je zt mesec, odkar je vlada ZDA izdala ukaz o blokiranju cen, toda še danes niso jasno postavljeni piafonl zai posamezne vrste blaga, t. j. okvir, v kaie-rem se te cene lahko dvigajo. V tej zadevi je nastopil nekoliko jasnejši položaj glede neželeznih kovin, ki so pr.-čele 19 februarja zopet kvotirati. Ameriško - anglešno - irancoski sporazum glede demve surovin se ni v polni veljavi, pričakuje se ustanovitev sestin komitejev, ki bodo proučili vprašanje razdelitve m nadzorstva retin.n surovin. Poleg predstavnikov držav a-ttamske pogodbe bodo v teh odDotin zastopam tudi predstavniKi drugih glavnih držav proizvodmc in potrosim.. V vrsto redkega blaga spadajo: voina 111 bombaž, baker, cmk, svinec, mangan, nikelj, kobalt, tungsten, molibden in žveplo. V vrsto redkega blaga o, c-j ne spadata ne cink ne kavčuk. Glede nadaljnjega razvoja cen je značilna izjava nemškega ministra za gospoda.-sivo prot. L. Erharoa, ki je dejal, oa je povsem mogoče, da še spomladi ait poleti nastopi preobrat v razvoju cen v Zahodni Nemčiji. Zahod čedalje boij kopici svoje zaloge surovin, prav tako stopnjuje proizvodno zmogrjivost m sin obdelano površino. Vse to bo prišlo do izraza tudi pri gibanju cen, ki utegnejo pasti. Kljub skakanju cen se je Zah. Nemčija bolje odrezala — v Nemčiji so cene skočile samo za 16% — kakor Francija (skok za 327; ) in V. Britanija (62%). , ŽITARICE V Chicagu je 23. febr. nastopil oster preobrat navzdol pri cenah pšenice, in to iz raznih vzrokov, med katerimi navajajo nastop milejšega vremena in ustavitev izvoza ameriške pšenice v okviru mednarodnega sporazuma o žitu. Napovedujejo vsekakor ostrejše nadzorstvo izvoza pšenice. V času od 16. - 23. februarja je pšenica v Chicagu nazadovala od 260 % na 250 £ stotinke dol. za bušel, medtem ko se je cena koruzi pokazala odpornejšo: nazadovala je od 188 3/8 na 185 1/4. VLAKNA Cene volni še vedno skačejo, prav tako bombažu. Do 18. febr. še ni bil Cremona: topola v hlodih na žagi (premer najmanj 15 cm) 700-750 lir za stot, topola fco. tovarna papirja (premer najmanj 10 cm) 700-750; topolove deske postane 13-14.000 kub. m. Lucca: jelove deske I. sort. 32-33.000 kub. m; II. sort. 26-27.000; HI. 23.000 do 24.000, IV. 18-19.000; mecesnove deske I. sort. 34-35.000, II. 28-29.000, III. 23-24.000; kostanjeve doge 23-25.000. OGLJE IN PREMOG V Trstu vlada precejšnje pomanjkanje oglja. Na trg prihaja predvsem oglje iz Južne Italije, medtem ko vremenske razmere ovirajo dovažanje jugoslovanskega oglja. Cena za gozdno oglje na debelo po stotu, fco. skladišče grosista: 2.820 lir. Retortno oglje iz Jugoslavije in CSR gre po 3.000 lir. Cena črnega premoga na debelo pri grosistu 1.600 lir. Premog prihaja iz Porurja in iz Poljske. Koks iz koksarn v Firencah in Margheri (Benetke) v kosih 20-40 gre po 3.600 fco. skladišče pri grosistu. BRODNINE žagana jelovina Trst - Aleksandrija 40-41 šilingov za kub. m; Trst - Fort Said 41-42; Trst - Bejrut 45-46; Trst -Sirija 46-47; Trst - Latakija 46-47; Trst Ciper 47-50; Trst . Smirna 45-46; Trst Tel Aviv ali Haifa 55-60. Brodnine za prevoz trdega lesa so za 2-3 šilinge višje kakor za prevoz mehkega lesa. Prevoz tkanin (razen svile) Trst-Aleksandrija 85 šil.; Trst - Bejrut 100; Trst Smirna 95. Razno blago: okoli 75-100 šil. za vsa pristanišča Bližnjega vzhoda. dosežen v ZDA sporazum glede pla-lona, do katerega se tanko povzpejo cene bombaža. Zaradi tega m bombaž spton uradno kvotiral. Vse kaže, aa bo dovoljena najvišja cena, po kaLen je trgovec oziroma industrijec zaključil kupčijo v času od 25. dec. do 25. jan. To ceno, in sicer 44,59 stot. za tuni je bombaž dosegel v Chicagu 24. januarja za izročitev blaga v marcu 1951; za dolge roke pa je bila cena nižja, tako je n. pr. znašata za julij 1952 4 stotin-ice manj. Na dražbah v Sydneyu je volna napredovala za 2,5 - 5%. Prav tako so cene napredovale v Novi Zelandiji, kjer so cene 18. februarja skočile za 6 penijev — 1 šilinga. Splošno so tam cene 30-40% višje kakor v decembru. V Faderboniu v Nemčiji so cene volne 23. febr. skočile za 5%. Volna «me-rinc>» se je sukala med 11-13 Divi. cene egiptovskega bombaža so še vedno čvrste, in sicer 23. lebr. 1*18,1)0 talarja za kantar (40 kg) vrsta karnak za april m 143 za ašmouni. KAVČUK Cene kavčuka so precej stalne. V Singapuru je cena v času od lb.-z3.il. napredovala od b3 l/lo na o-i l/z penija za funt; v Londonu od 68 1/2 na b« 3/4. KOŽE Na notranjem ameriškem trgu so cene kože in usnja nazadovale; indeks je padel za 16,9 točk po objavi zakona o blokiranju cen (25.1.). Na newyor-ski borzi je stala lahko koža 17. februarja 0,37 dol. za funt. NEŽELEZNE KOVINE Prvič po 26. I. ko je bilo uveljavljeno blokiranje cen, so se na newyorski borzi 19. februarja pričele sklepati kupčije s bakrom činom, svincem in cinkom. Zadnje cene pred blokiranjem so bile: za baker 24%-27 stotink za funt, cink 2014-26%, svinec 17£ do 18% stot. dol. in cin 1,64-1,80 dolarja za funt. Predvidevajo možnost izpre-membe cene svincu in cinku. Računajo, da bo cena mehiškega svinca poskočila na 19% stotinke za funt; to bi bil plafon za cene v Ameriki. Cink je 16. II. notiral v Nevv Yorku 17%, 23. II. prav toliko. Prav tako je ohranil baker staro ceno 24,58 in cink 17. V Londo- Živinoreja je najvažnejša kmetijska panoga na britansko-ameriškem področju Tržaškega ozemlja. Gospodarska vrednost njene proizvodnje mesa in mleka doseže pri današnjih cenah skoraj milijardo lir letno. To je približno ena tretjina celokupne denarne vrednosti kmetijskih proizvodov in pridelkov na tem področju. Že sama vrednost kravjega mleka presega v coni i\ letno 300 milijonov lir. Do teh številk, ki seveda ne morejo biti popolnoma točne, pridemo na podlagi uradnih podatkov o številu posameznih vrst živine v coni A leta 1949 in če upoštevamo povprečno proizvodnjo važnejših proizvodov te živine. Po teh podatkih je bilo tedaj na našem področju 11.880 glav domače živine. V glavnem je od teh odpadlo 4.759 na govejo živino, od katere je bilo nič manj kot 3.339 molznih krav. Prašičev so tedaj našteli 3.585, koz 2.081, ovac 412 in kopitarjev (konj, mezgov in oslov) skupno 1.044. Pri zračunavanju vrednosti mleka je služilo povprečje 5 litrov mleka na dan in kravo po ceni 50 lir za liter. Omenimo naj samo še, da smo računali za prašiče povprečno čisto težo zaklane živali na 100 kg in ceno na 400 lir za kg, kar gotovo ni preveč, ker je cena temu mesu danes tudi na debelo precej višja. Umestno bi bilo razpravljati o samem gospodarstvu živinoreje, to se pravi, če se izplača živina v coni A in sicer na podlagi natančnejših računov pri posameznih tukajšnjih živinorejcih. Naj omenimo n. pr., da so naši živinorejci izgubili precej denarja z rejo prašičev leta 1949. Bila bi tudi pri nas pač potrebna določena načrtnost, kakršnu uve. Ijavljajo glede te panoge v naprednih državah, ker se brez te ni mogoče izogniti gospodarskim krizam. Problem gospodarstva in donašanja vsaj malega dobička tukajšnje živinoreje postane zlasti pereč v letih, ko je pridelek živinske krme tako pičel kot je bil lansko leto, oziroma letošnjo zimo. Na tržaškem se slabe letine krme žal ponavljajo zelo pogosto. Prav redki so tisti živinorejci na tem ozemlju, ki pridelajo dovolj krme za svojo živino celo ob navadnih letinah. Povečini morajo kupiti skoraj vso močno krmo in veliko sena posebno v sušnih letih. Cene krmi so v takih letinah pri nas tako visoke, da se mora marsikateri živinorejec vprašati, ali se mu sploh izplača kupovati krmo; ali bi ne bilo morda bolj gospodarsko, da bi rajši pravočasno odprodal kakšno svoje živinče. Seveda moramo pri tem računati tudi s koristjo, ki daje živina kmetu posredno s svojim gnojem. Ta je neob-hodno potreben za zemlje na našem področju, ki so na splošno zelo izčrpane. Naše zemlje so tako uboge s spr-stenino ali humusom (črno zemljo), da bi se kmetovanje na njih po večini ne izplačalo več brez zadostnega gnojenja s hlevskim gnojem. Dovažanje smeti in zelenišenje ter umetna gnojila lahko le deloma in samo v dolocemn okoIi-šcinah nadomestijo hlevski gnoj. Od tod težnja našilt kmetovalcev, da imajo cim vec živine v svojem hlevu; ta težnja pa ni v vsakem primeru upravičena. Naši živinorejci bi morali preračunati natančneje, kakšen cisti dobiček mu daje živina, vštevši seveda tudi koristi, ki mu jih daje z gnojem. Na drugi strani pa bi morali upoštevati vse stroške, ki jtn imajo z zivmo, zlasti v letih, ko morajo tako diago plačevati krmo kot letos, ne da bi mogli piodajati mleko dtazje kot uiU^a leta. vsenaKor je jasno, aa živinorejec v coni a laniio ie z ventto težavo vzur-zi konkurenco živinorejcev iz uliznje r uriamje in iz Padske uiznie, ziasii se nu je cin napiedoval od 1.44U’na 1.5r0 za 10110. zungsien gre še vedno navzgor. Napredoval je od 9Z v decembra i949 na •iKii šilingov 3. januarja rani, azu sn. 31. januarja in uUO šilingov siedi re-bruarja. Živo srebro je 17. februarja notiralo v Nevv Yorku 232 dol. za steklenico (76 funtov). V Nemčiji je bil dosežen sporazum med industrijci in vlado glede nadzorstva nad neželeznimi kovinami, ki je zdaj uveljavljeno. Cin je 23 tebr. no-tirai v Frankfurtu 1.789 DM za 100 kg, baker (24. lebr.) 239,50 DM, cink 171,5u DM in svinec 167,00 DM. Druge cene v Frankfurtu 23. febr.: zlato 5,03-5,17, platina 12,70-13,25 DM za gram; srebro 124,30-128,30 DM za kg. KAVA IN K AKAD V času od 16.-23. II. je kava v Nevv Torku nazadovala od ao,li na 54,-10 proti izročitvi v kratkem roku, cena kakava od 37,90 na 37,75 stotinke dolarja za funt. V kupčiji vlada precejšnje mrtvilo; razvija se v okviru določenih cen. Težnja je, da bi se cena kakava dvignila od sedanje maksimalne 38,37 na 39,80. Pridelek brazilske kave je znašal 1. 1950 1,078.842 t, kar predstavlja vrednost 8,739,471.000 kruzejrov. Pridelek je bil za 10.359 t večji kakor prejšnje leto, ker je bila obdelana površina povečana za 25.554 hektarjev. Italija je v prvem polletju uvozila 641.788 vreč. POPER Cene popra v Marseju so čvrste, 19. februarja je poper Saigon črn notiral 1765 frankov proti vkrcanju v aprilu, proti takojšnji izročitvi 1.780; Saigon beli vkrcanje februar-marec 2.900 frankov, ocarinjen takoj 2.950; Sarawak beli 2.320; Lampong črn 1.475 hol. florin-tov za stot; Muntok bel 2.300 holandskih flor. za stot. KROMPIR Posebno odposlanstvo kmetov iz pokrajine Alessandrije je protestiralo pri italijanski vladi proti uvozu krompirja iz inozemstva. V tej pokrajini je še 250.000 stotov krompirja neprodanega krompirja; niti po nizki ceni 2.500 stot ga ni bilo mogoče razpečati. Nameravani uvoz 75.000 ton krompirja iz inozemstva naj se prekliče. mora ohraniti ker mora večinoma kupovati tam seno in drugo krmo za svojo živino. Prevozni stroški za živinorejske proizvode so gotovo tudi mnogo nižji, kot sc stroški za prevoz razne krme, posebno sena, ki zavzema mnogo prostora. Številke o stanju živine nam povejo da sc se naši kmetje povečini že omejili na rejo predvsem molznih krav in prašičev. To pomeni na živino, ki sicei zahteva boljšo krmo in mnogo nege, zato pa tudi daje navadno več dohodkov. Ti krijejo le s težavo stroške za rejo pri današnjih cenah krme, oziroma živinskih proizvodov. Kmet, živinorejec iz cone A redi torej svojo živino brez pravega dobička. Drži jo v glavnem zaradi tega, ker tvori živinoreja skupno z drugimi panogami steter njegovega celotnega kmetijskega gospodarstva. S propadom živinoreje bi bil zaradi tega ogrožen obstoj naše-na kmetijstva soioh. Današnji položaj živinoreje na britansko-ameriškem pod. ročju je res kritičen; o tem pričajo neštete izjave in pritožbe domačih živi norejcev. KMEČKI VAZNA KMEČKA OPRAVILA V ZAČETKU MARCA Na njivi in polju. Vsled preobilice dežja in mokrote v januarju in februarju je letos delo na njivi in polju zaostalo. Zaradi tega je potrebno sedaj pohiteti z vsemi opravili, ki bi jih morali opraviti že v februarju. Končati moramo s setvijo jarega žita; odložimo lahko samo še setev ovsa v mokrotna tla do konca meseca. Krmsko peso in korenje sej v vrste na večjih površinaii s sejalico, na manjših pa si napravi plitve jarke s primerno motiko. Tudi krompir moraš saditi v kolikor mogoče ravne vrste s primerno razdaljo. Rastline v vrstah uspevajo boljše, kot one ki rastejo vsevprek, zlasti še ker rastline v vrstah laže oplejemo, okopavamo in osipavamo. V tej dobi lahko seješ in sadiš na njivo in polje vsakovrstne domače kulturne rastline razen koruze, fižola in bučnic, katerim pomladanski mraz še škoduje. Na vrtu smeš ta čas sejati najrazličnejšo vrtnino, izvzemši fižol in bučnice. Tudi sladki radič (cukerin) lahko že sejemo v sončno in zavetno lego. V tako lego presajamo iz zaprte grede rano zelje, glavnato solato ter kolerabe. Zadnji čas je, da presadimo iz shrambe na prosto Semeniče raznovrstne vrtnine kakor: cvetačo, zelje, zeleno, gredno peso in korenjček. Za Semeniče odberi le najboljše rastline. Semeniče, ki jih imaš že na prostem, pregleduj večkrat, da ti jih ne uničijo razne živali - - zajci, miši, ptiči itd. ali pa tudi razna golazen. Zelenjavo lanskega leta in tudi mlado, ki zastaja v rašči zalij s čilskim ali pa apnenim solitrom, ki ga raztopiš v vodi (1kg solitra na 100 litrov vode). V vinogradu. Končati moraš z režnjo in vezanjem trt. Tudi mlade trte, cepljenke morajo biti v tem času posajene, zlasti še letos, ko že vse poganja in zeleni. Divje amerikanske trte moramo v tej dobi požlahtiti ali cepiti z dobrimi domačimi sortami trt. Ako le utegneš, prekoplji zemljo v vinogradu čimprej, da bo ostalo v njej več zimske vlage. Pomni, da obstajajo tudi za obdelovanje zemlje v vinogradih primerni motorni plugi in freze, ki prihranijo kmetu mnogo truda in časa. Ne obdeluj blatne zemlje, dokler ni drobljiva. V sadovnjaku. Cas obrezovanja sadnih dreves in sajenje mladih je Jetos že pri koncu. Zato pa moramo v tej dobi začeti letos s cepljenjem divjih in slabih vrst drevesc v žlahtne in rodovitne sorte. Vsled mile zime bo naše Pred vojno so živinorejci iz cone A razmeroma lahko prenašali tudi najhujša sušna leta in pomanjkanje domačega pridelka krme brez velikih skrbi in stroškov. Dobili so dobrega sena v izobilju in poceni v sosedni Postojnšč:-ni, od Senožeč dalje. Postojnščina, ali Pivka ter na splošno vse bližnje, severno in vzhodno zaledje Tržaškega ozemlja ima prav mnogo padavin; zato se tam redno pojavi suša. Tudi Furlanija se je pred vojno zalagala s senom povečini iz tega zaledja. Sama Pivk*i je dobavljala letno tukajšnjemu ozemlju in Furlaniji povprečno nad 50.000 stotov sena. Mnogo sena so dovažali k nam tudi s Tolminskega in iz notranje Istre. Vojna je ta naravni dovoz sena na lukajšnje področje že zelo omejila-Umetna meja med Tržaškim ozemljeni in njegovim naravnim zaledjem pa je ta vir krme za tukajšnjo živinorejo popolnoma odrezala. Kmetje, živinorejci iz cone A pričakujejo sedaj, da bodo odgovorne oblasti upoštevale navedena dejstva in ukrenile čimprej vse potrebno, da se gospodarski stiki s sosednim zaledjem, t. j. z Jugoslavijo zopet vzpostavijo, kakor se je to že zgodilo z Italijo. To bi ne bilo v korist samo domačim kmetom, temveč tudi vsemu gospodarstvu in prebivalstvu cone A. \ c. KOLEDAR sadno drevje letos najbrže hudo ogroženo po raznovrstnem mrčesu. Na breskvah smo že opazili listne uši. Proti listnim ušem moramo škropiti drevje z nikotinskimi pripravki ali preparati (nicol, nicuro itd.). Proti drugim žuželkam pa bomo škropili sadno drevje z vodno raztopino arzenala, ali pa tudi z DDT pripravki. Prodajalci teh pripravkov morajo kupcu istih nuditi tudi navodila za uporabo, ki so tiskana na vsakem ovoju dotičnega pripravka- V kleti. Ob lepem in mrzlem vremenu moramo zopet pretočiti mlado in : staro vino. Za vstekleničenje starega vina je mesec marec najprimernejši-Pazi, da bodo sodi polni do vehe jn začepi ali zamaši jih dobro z zdrave plutovino. Ce ima vino kako napako, posvetuj se s kmetijskim strokovnjakom, kaj ti je početi s takim vinom-Napol prazne sode izprazni v manjšo ! posodo, ali jih pa vsaj dobro zažveplaj. da se vino ne pokvari. Izpraznjene sode pa splahni s čisto, mrzlo vodo ter jih osuši in nato zažveplaj. Zdravi, i zažveplani in dobro začepljeni sodi se j ohranijo v zdravi kleti do nove trgatve brez druge nege. V shrambi pridelkov pazi na snago in na toploto, da se ta prehitro ne po- i viša. Shrambo, kakor tudi klet zrači , ie ob jasnem in mrzlem vremenu zjutraj. Živinski hlev zrači pridno ter živino v njem drži snažno in čisto. Ob lepem , in suhem vremenu naj se živina raz-giblje na prostem po nekaj ur. Zlasti | je gibanje važno za mlado živino. Ne : pozabi pokladati živini, posebno Pa mladim prašičem ne, klajnega apna in po možnosti tudi drugih rudninskih soli-Hlev moraš pravočasno razkužiti. A. C. RAZDELJEVANJE MOČNIH KRMIL Področno kmetijsko nadzorništvo daje kmetovalcem - živinorejcem na znanje naslednje: Z namenom, da bi kmetovalci bolje spoznali vrednost, ki jih imajo prikladna močna krmila pri krmljenju krav mlekaric, je kmetijsko nadzorništvo pričelo z razdeljevanjem po polovični ceni, mate količine (kg 60 do 120) npo-fehne mešanice za kave mlekarice« tistim, ki jo želijo poizkusiti. Zadevna nakazila lahko dvignete eri tehničnem tddelku Področnega kmetijskega nadzorništva, v Ulici Ghe-ga št. 6-1 - vsak dan v dopoldanski!! urah. Ker je količina močnega krmila omejena se predvideva, da bo kmalu pošlo- VALUTE V 16. II. MILANU 23. II. Min. Maks. Funt šterling 9.200 9.100 9.000 9.250 Napoleon 6.900 6.775 6.700 6.900 Dolar 719 698 690 719 Francoski frank 184 176 174 184 Švicarski frank 167,25 162,75 161,50 167,50 Funt št. papir 1.750 1 760 1.720 1.770 Avstrijski šiling 24 24 24 24 Zlato 992 967 957 995 BANKOVCI V CURIHU dne 28. II. 1951 Belgija (100 fr.) Holand. (100 fi.; svedska (100 kr.) Izrael (1 f, št.) Španija (100 pez.) Argent. (100 pez.) Egipt (1 f. št.) 8.26 95,*/. 68.— 4.60 7.97G 26,— 10.60 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU Južna železnica Splošne zavarov. Assicuratrice Riun. Adr. Sic. Jerolimič > Istra-Trst« »Lošinj 1 Martinolič Premuda Tripkovič Tržaški tramvaj Openski tramvaj Terni 1LVA Zdr. jadr, ladjedel. Ampelea Arrigoni 16. II. L III. Min. Maks. 1.580 1.580 1.571 1.625 6.340 6.335 6.320 6.490 875 885 875 885 1.750 1.745 1.750 1.780 2.490 2.550 2.490 2.550 645 645 635 645 8.100 8.100 8.100 8.200 1.700 1.700 1.600 1.700 4.075 4.490 4.075 4.490 7.250 7.250 7.300 7.300 580 580 580 580 1040 1.040 1.000 1040 222 226 222 230 224 222 222 229 105 105 100 105 800 800 800 800 1000 1000 1000 1000 SJOBAVLJA INSTALIRA KOMPLETNE KOPALNICE Popravlja, izvršuje vodne in plinske naprave ter vsa stavbno-kle-parska dela = PRORAČUNI NA ŽELJO REDATA ■ M. VMSINI sit. k nnn khiimii - muh D. I. UHiniMUTOlJEl - MU Baterija vseli prednosti KOVINSKI USMERJEVALCI TOKSTUVIGHOllSE ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČINE TELEFON 54 - 20 TRST, UL. FABI0 SEVERU 5 — MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 31/1 14/11 28/il Pšenica (stot. dol. za bušel) . 251 50 258.6/s 2437/s Koruza „ „ „ „ 179.75 185.3/s 178.5/s NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) 24.50 24 50 24.62 Cm „ „ „ 183.50 183,— 181.50 Svinec „ „ „ 17.50 17.- 17,— Cmk „ „ „ 17.50 17.50 17 50 Aluminij „ „ „ 19.— 18,— 19. - Nikelj „ „ „ 50.50 50.50 50.50 Krom (dol. za tono) 48.— 48,— 48.— z., srebro dol. za steklenico 225,— 225,— 225,— LONDON Baker (f. šter. za d. tono) 202. - 202 — 202. - Cink „ „ 151.— 151.— )5).— Svinec „ „ „ „ 136,— 136,— 136.— ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ I. (talarjev za kantar) 170.15 182,— 176.50 „ „Ashniouni“ i. „ „ ) 141.10 139 — 144.70 SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 207.60 203.70 200.50