DOMAČA In A J SLUZjf Z misijona slovenskih šolskih sester v središču Južne A merike med Čulupi Indijanci. Zporaj, skupina indijanskih katoličanov, spodaj, pri zabavi med. otroci. V SVETLOBI KRIZA j Danes je vodilna misel misijonskega dela: Lotiti se najnujnejšega! °bro je vprašati se, na kateri način? Kaj bi nam pomagalo hlastanje po seh prilikah za navidezno rast Cerkve, če bi nam manjkalo glavno? Najvažnejše je, da na vsak S. O. S. Cerkve odgovorimo s Kristusom in kot Kristus. S KRISTUSOM rp “Brez mene ne morete n.ič storiti,” je jasno povedal Veliki misijonar. °da, kjer je Kristus, tam je križ, tam žrtev in trpljenje. Ne pozabimo, ■ a Je misijonsko delo v zaledju ali na misijonskih poljih osvajanje postovk za božje kraljestvo. Satan ne pusti kar tako, da ga mi izpodrivamo. asprotuje nam očividno ali prikrito. Zato težave, zapreke, nerazumevanje, 1 °nianjkanje sodelovanja, gmotnih sredstev, trpljenje itd. Kjer je trpljenje, tam je k sreči križ, vir moči. Zato je vsakemu misi-Jonarju tako drag tisti mali misijonski križec, spomin na dom, ko je vse i °v ^'v\jenJe posvetil rasti sv. Cerkve. — Kadar je od vseh zapuščen, c,6 Križani z njim. Ko je potrt, mu je pogled na Križ vir tolažbe in miru. bojev z močmi pekla mu križ sije v žaru velikonočne zmage. Če laEuje, postane Križani njegova moč: da mu svoj dinamizem. 2q Ki križa brez Križanega. Ta pa je večni osvajalec in zmagovalec. Pred £ stoletji je On. glava skrivnostnega telesa, premagal satana na Kalvariji. ■l.nes isti Kristus nadaljuje odrešilno delo po svojih udih, tistih, ki se mu ‘Jo popolnoma na razpolago s svojim telesom in svojo dušo. Po njih do-0 njuje, kar še nedostaja Njegovim bridkostim za sveto Cerkev. g. Dati samega sebe, a na pol, je težka odgovornost pred Bogom in pred jj»0Veätv°m. Naš “ne" zavira božje delo in premnogim zapira pot do zve-s ailJa. “Da” popolne predaje, je kakor dvig zatvornic: studenci milosti razlijejo na duše. In Skrivnostno Telo Kristusovo raste in se razvija. KOT KRISTUS Utr- Kr'stus je trpel od trenutka, ko se je rodil v jaslih, do poslednjega hv ‘i^v na križu. Poznal je 'begunsko pot, nasprotovanje svojih rojakov, ne-£ a*eŽnost onih, katere je obsipal z dobrotami norčevanje in zalezovanje, p , Je lačen, truden in ni imel kamna, kamor bi položil svojo glavo. — pride Veliki teden: Getsemani, izdajstvo. Občutil je vso grozo boja v . naravo, ki trepeta, in voljo, ki odloča: “Oče, ne moja, ampak Tvoj °Ja!’ Telesno trpljenje je neizmerno- Pridruži se mu še dušno: “Mo; Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?” V tem groznem položaju ga muči Še žeja po dušah. “Sitio! — Žejen sem!” Oče je hotel trpljenje svojega Sina. Trpljenje, žrtev, križ, vse to je postalo bistveni pogoj našega odrešenja. Isti Oče hoče, da trpimo tudi ruti udje Skrivnostnega telesa in skromni sodelavci za zveličanje sveta. Uspel1 našega dela ne zavisi samo od naše prisotnosti pri misijonskem delu, od naših zgledov, ampak tudi od naše samoodpovedi in naše požrtvovalnosti s katero nosimo svoj križ za Jezusom. Misijonsko delo je vir žrtev. Sv. oče Janez XXIII. prosi: “Samoodpoved je najbolj učinkovito sredstvo za to, da privedemo duše h Kristusu.” N' treba žrtev iskati. Za nas je najbolj koristno in po božjem načrtu, da sprej' ■nemo, kar nas zadene: brezbrižnost duš, nerednost, težave, ki jih imamo pri stiku z dušami, težave s klimo, dolga pota, vožnje z več ali manj udobnimi prevoznimi sredstvi, pa vrata, ki se zaloputnejo za teboj. . . Naša volj'1 se mora z žrtvami sprijazniti: To je prvi korak proti oltarju. Iz srca naj privre: “Suscipe pro mundi salute! — Sprejmi za zveličanje sveta!” V zameno za to v teku dneva neštetokrat ponovljeno darovanje bo božji blagoslov rosil na misijonsko delo. Lčimo se od Male Cvetke: trpeti in žrtvovati s pesmijo v srcu in ” smehljajem na ustnih. — Pred leti je zatrdil belgijski kardinal: “Veselih apostolov-misijonarjev potrebuje svet!” MA RIJ A Kitajski otroci na otoku Formozi so se zatekli na misijon. misijonska cerkev v indiji oris, KI GA JE NAPISAL INDIJSKI KARDINAL GRACIAS . Biti kristjan pomeni biti apostol; krščanstvo je po bistvu misijonsko evne m??'e biti drugačno, če naj bo zvesto Gospodu, ki je rekel: “Oznanjajte \’sawfelij" vsemu stvarstvu.” Člen 25 indijske ustave jasno določa, da ima (1‘()akdo— “v mejah javnega reda. nravnosti in zdravstva” — enako pravico ■spovedovanja, izvrševanja in razširjanja vere. V nedavnem razprav-ko vU 0 Predlogu za zakon, ki bi prepovedoval spreobračanje in ki je bil - neno zavrnjen, je notranji minister določno izjavil, da so islam, krščan-L °'. Zoroastrovo verstvo prav tako indijske vere kot hinduizem; da ni si,etl tujo noben,, veroizpoved z vesoljstvenim poslanstvom; da se mi-0D°llaO' ne predajajo nezakonitim dejanjem; da je krščansko misijenstvo Pri -lalo službo človeštvu; da je bilo to delovanje eno njegovih največjih rioiSt)ev^0v svetu. Zaključil je s pohvalo misijonarjem ki so vršili s oje 0 za dvig bednih množic. ZSodovinsko ozadje b0 ,^e. da bi napisal zgodovinsko razpravo o misijonskem delu v Indiji, tak TStn°’ če se ozremo “\l ozadje zadnjih petdesetih ali šestdesetih let; ViuUu °m° razume*' Poglavitne tokove v sedanjem misijonskem prizade- p,. j ^l vl del 20. stoletja je bila doba silnega pomena za Indijo. Tedaj se je bitk--' in Pos.topao razvijal indijski nacionalizem; se je bila nenavadna a za neodvisnost pod Gandijevim vodstvom; je prišla svoboda ; se je st Dski Zvezi spojilo nad 500 fevdalnih držav; je nastala indijska ustava; Ži Sl začeli in končali obe svetovni vojni; smo doživeli komunistični re-lc.it ! Tra>i. Sredi tega vrtinca važnih dogodkov so v mnogih pogledih ko]1Skl "?1Hij°n' v Indiji bolj napredovali, zlasti po 1. 1920, kot kdaj-j0n v sv°ji zgodovini. Število katoličanov je naraslo od s'abih dveh mili-p01. ,v letu 1900 do 5 milijonov v letu 1950 in 5,744.000 1. 1958; to je lep ri|u ‘V P° azijskem misijonskem merilu, pa hudo počaseh po afriškem me-j°nsk ° ■* vaze.n k°t številčna rast je bil znatni razvoj indijanizacije misi-cla ‘t e?a. osebja — hierarhije duhovščine, redovništva. Ako se spomnimo, j-emn hl prvi indijski škof latinskega obreda imenovati šele 1. 1921, mo-8 napredek v dejstvu, da je danes 45 indijskih škofov (vključno Medt neRa.obr?da) m(,d skupnim številom 77 (vključno pomožne škofe), ob,,]; V? j® bilo 1- 1901 1.580 indijskih duhovnikov, največ po za pati ni hik0x’ p j® bilo 1. 1958 4.977, to je več kot 75 °/, celotnega števila duhov-Pai io odobno je 70 °Z vseh bratov in 88 % redovnic teh je vseh sku-J8.404! — indijskega rodu. blaten napredek kev Zaatni napredek izpričuje zdravo, zavestno politiko, ki jo vodi Cer-s’lo v''•? Varn° ^e.danje na smoter misijonskega dela. Odkriva življenjsko hiiaii 10 v mnogih skupnostih, ki so sicer kaj raznorodne; razcvet svežega nskeg t duha mod starimi kiitoliki v Malabaru in blagoslov duhov- niških in redovniških poklicev med novimi kristjani v Chota Nagpur. Nedvomno je največ obetajoči činitelj stalnosti in razširjanja v prihodnosti. Izpričuje tudi načrtnost hierarhije in redov v postavljanju semenišč, noviciatov. šolskih zavodov po vsej Indiji. Ta napredek je deloma tudi učinek in izraz velikega napredka katoliške vzigoje v Indiji v zadnjih štiridesetih letih. Sedaj obiskuje katoliške šole in ustanove nad 1,000.000 učencev od katerih je dobra polovica katoličanov. Število katoliških bolnišnic, dispanzerjev in zavetišč za otroke je močno naraslo, posebno po dosegi neodvisnosti. Smo pa še pred mnogimi nuj-nimi potrebami. Upati je, da se bo končno uresničil načrt za “Katoliško zdravniško učilišče”, kar je bila želja dolga leta. Potem bo mogoče mnogim katoliškim laikom in ženam več kot do zdaj, in sestram, da prejmejo celotno medicinsko izobrazbo; pomanjkanje le-te je sedaj resna ovira pri širjenju zdravniškega dela. Na tem področju nismo storili toliko kot protestanti. Apostolat v družbenem redu in med izobraženstvom Cerkev se giblje s časom; tako se je po več pokrajinah začelo novo delovanje raznih vrst, zlasti v družbenem redu, kot n. pr. socialni tečaji in delovanje v katoliških univerzitetnih ustanovah. Socialni inštituti izdajajo spise o družbenih vprašanjih; delovati začenjajo skupine socialnih delavcev. Za sedaj je to le šibak poskus, vendar je v pravi smeri. Druga dejavnost, ki se je pričela šele pred enajstimi leti, je apostolat anketiranja, neposreden in zelo priporočljiv način za predstavitev Kristusa in Njegovega nauka indijskim izobražencem. Dal je že lepe sadove v Indiji in se je razširil v druge dežele daljnega Vzhoda. Tudi izdaje Družbe za katoliško resnico v Tiručirapalli so dragocen prispevek tej vrsti apostolata, ki je bila predolgo zanemarjena. Omeniti je osamljene, a hvale vredne poskuse v apostolatu za izo-braženstvo — “Šanti Bhawan” v Kalkuti, ponekod pa “Ašram”. So to Še slabotni poskusi na področju, ki je bilo doslej zapuščeno. Škofje spodbujajo Katoliško akcijo in laični apostolat; Marijina legija, kongregacije in podobne družbe se posvečajo koristnim nalogam. Izvrstno delujejo Ksaverijeve družbe in odbori, katerih namen je, doseči pametno enotnost ciljev in metod v upravi šol in vseučiliščnih ustanov; prav tako tudi Zveza akademi' kov. Indijska katoliška družba”, ki so jo ustanovili laiki z namenom, do* seči pravice za katoličane, je bila zelo koristna v boju proti komunistični tiraniji v Kerali, pa tudi v obrambi temeljnih pravic katoličanov v Mad" hya Pradeš in drugod. Vseindijsko katoliško gibanje proti komunistični strahovladi v Kerali, ki je združilo vse indijske katoličane, je bilo sijajen izraz solidarnosti katoličanov v Indiji. Za katoličane v Kerali pa je pomenilo krepko podporo, tako da so se povzpeli do višine, ki j0 je terjal položaj, in dobili zgodovinsko bitko brez nasilja. Razlogi za upanje Koiistno bo, če na kratko navedemo dejstva, ki jih proti pričakovanji moremo imeti za ugodna evangelizaciji. Obe svetovni vojni sta potrdil' ob vseh večjih nesrečah, ki sta jih povzročili — modrost stalne, tudi iivf^n8-^ *n hrvatski misijonarji-jezuiti v Indiji zbrani na 50-letnici redovnega Jrw?a br. Miška Schmida (v sredi). Stoje od leve na desno: Vidmar, Bilič, Ukan; sede od leve na desno: TJdovč, Demšar, Schmid, Vizjak in Drobnič. kot»fene indijanizacije misijonskega osebja in sta prepričali najbolj staro-Han‘tne a^- najl30^ zadovoljne misijonarje, da je potrebno z vso resnobo jJ^dovati v tej smeri. Nauk ni bil zaman. Nagla podelitev neodvisnosti ter ljl *• 1947 je bila, kolikor zadeva misijonstvo, poseben blagor, za ka-Sjj e^a ae moremo biti dovolj hvaležni. Če bi se ib oj zavlekel, bi prišli mi-okl°p'lar■'' v ze*° ležek položaj. Tako pa je bila smer jasna in nihče ni mogel je Podobno bi mogla proglasitev ustave v nekrščanski državi, kot ndUa, silno škodovati misijonskemu delu, v resnici pa mu je postala .«Javnih rešilnih desak. Predvsem je ustava postavljena skoro izključno dov r8-can.8ka na^e*a- Dalje izrecno podeljuje vsakomur pravico do izpoveva vnja’ izvršeyanja in širjenja njegove vere. Manjšinam, ki se opirajo jerri, ?ro> omogoča, da ustanavljajo in vodijo šole po svoji izbiri in da pre-zav 1? državno pomoč. Človeško dostojanstvo je v ustavi odkrito priznano; s k'i^ena- 80 Pr°tidružbena načela, ki mu nasprotujejo. Dramatična akcija, j e ‘ ei’° je Sard ar Patel v par mesecih odpravil stotine fevdalnih držav, dosl°- ”°.,0<-ki božje previdnosti odprla nova misijonska polja, ki so bila ZaVJ. misijonarjem čisto zaprta. Misijonarji v Indiji imajo dosti razlogov kj Vf)j-.žnost B°tfu in indijskim politikom. Nasploh so bile najvišje oblasti, d,I° Politiko indijske zvezne države, katoličanom naklonjene. Visoke osebnosti so nesebično večkrat pohvalno omenile človekoljubna dela, ki so jih opravili krščanski misijonarji. Naj bodo ta zunanja znamenja dobre volje še tako omahljiva — ne da se zanikati, da je dobro voljo najti v mnogih važnih krogih, in misijonskemu delu je to koristilo. Katoliški šolski sistem Nobeno poročilo o Cerkvi v Indiji ne more biti popolno, če ne omenja njenega šolskega sistema, ki je edinstvena značilnost njenega apostolata v tej deželi. Več kot stoletje je bila vzgoja ena največjih skrbi Cerkve v Indiji in bistven del njenega misijonstva. Nastala je mreža šol in zavodov — njena tolažba in opora. Te ustanove predstavljajo največji prispevek Cerkve kulturni blaginji in napredku države in odlično silo za odpravo nevednosti in predsodkov ter za pripravo duhov, da priznajo pravice katoliške Cerkve. Širokosrčna vladna politika je omogočila Cerkvi, da je ob izdatni državni pomoči zgradila šolstvo, ki mu morda ni para v nobeni državi, kjer tvorijo katoličani tako neznatno manjšino prebivalstva. Res pa je, da se mora Cerkev včasih trdo boriti za svoje ustavne pravice. Ni mogoče podati več kot kratek očrt velikanskega dela, ki so ga opravili katoliški misijonarji na vzgojnem popr.išču z oblikovanjem umske in nravne rasti mladega rodu v Indiji. Vzgojne vrednote so i kvalitativne i kvantitativne; tudi v kvantitativnem pogledu je katoliška vzgoja šla vštric s hitrim porastom šolstva v zadnjih letih. V katoliških rokah je v Indiji 58 univerzitetnih kolegijev, 6.176 šol in 145 tehničnih in industrijskih učnih zavodov, ne da bi omenili številna učiteljišča. Število učencev po teh ustanovah je naslednje: 31.985 v univerzitetnih kolegijih, 104.083 v ostalih šolah. Učnega osebja je po statistiki iz 1. 1956 40.000, od tega 9.400 duhovnikov in redovnic. Za drobno manjšino komaj en odstotek celotnega prebivalstva, je to izreden dosežek, ki ga je laže vrednotiti oziraje se na silno prizadevanje Indije, da razširi in prenovi svoj šolski sistem in odpravi nepismenost, saj je še danes 80 odstotkov njenih 400 milijonov prebivalcev nepismenih. Visoka kvaliteta katoliškega šolstva Predvsem kvaliteta katoliškega pouka je privlačila in še privlači —• kljub nekaterim poskusom, da ga očrnijo — vedno večje število učencev v katoliške učne zavode. Daši prejemajo ti zavodi državno podporo in se morajo prilagoditi vladnim in univerzitetnim določbam o priročnikih, učnih načrtih, šolskih knjigah itd., temelje na najboljših katoliških vzgojnih načelih in so prežeti s pravim katoliškim duhom. Njihova nravna višina in učna učinkovitost sta jim pridobili dober glas po vsej državi; povsod se odlikujejo med drugimi zavodi, katerih okamenela laična vzgoja in iz nje izhajajoča slaba disciplina resno vznemirjajo voditelje države. Voditelji in drugi javni delavci so pogosto naravnost izrazili občudovanje katoliških ustanov. V svojih “Spominih” je Rabindranath Tagore, veliki indijski pesnik in Nobelov nagrajenec, opisal svoje prva šolska leta v zavodu sv. Frančiška Ksaver.ija v Kalkuti in omenil, kakšno osebno zanimanje so imeli redovniki za svoje učence. Kadarkoli se jih je spomnil — tako je trdil —, je bilo, kot da bi vstopil v “molčečo prisrčnost božjega hrama”. ^eliki doprinosi katoliških ustanov j. Katoliška šola ali univerzitetni kolegij je Indija v malem — prerez bjf lc,^h ras, kast in verovanj tega ogromnega skoro — kontinenta. Ni .^manjši doprinos katoliških ustanov ta, da so podrle ograde predsodki \n razlik in tako postale močno orodje za utrjevanje edinosti med razno-k nim' silami v državi; za zmago nad škodljivimi pojavi sistema kast in ^Unalizma, ki so jih voditelji tako često dolžili kot pogubo za deželo, di]. ^ore se reči, da se je Cerkev v svoji dolgi zgodovini nekoliko prilago-tem SVetni civilizaciji. Kako bi mogla Cerkev sprejeti duha “ghetta” in V 4n Primernega ravnanja v deželi, kot je Indija, kjer gre prebivalstvo Uj l milijonov in je katoličanov le 5 milijonov in pol? Kako bi drugače zit a • VPl'v'ti na človeško družbo? Kako bi drugače videla, da je univer-2a°, kolegij neposredna priprava za ta svet da ljudi iz sveta usposobi svet? Kako bi drugače izpolnila svojo jasno misijonsko odgovornost, da 8Preobr bit'ne na®e zei° sposobne izobražence in znanstvenike, ki morej0 vstopi 1 vtihotapiti se”, če hočete) v naše svetne ustanove — univerze, časo-1 e itd. — in 'braniti svojo «tvar z lastnimi nekatoliškimi tovariši? Res KaM-»8e posvečamo šolstvu v duhu apostolata, ne pa nujno pridobivanja, kje ° - k* zav0(ü 80 središča razsvetljenstva in ustanove za reševanje duš, gQ.r učna snov obvarovana pred zavajajočimi primesmi, kjer najdejo doiv^i za8čito pred zavijanji in laskanjem brezbožnega razumarstva in s' ™laV°*)S^V0' Pritegniti je še sledeče dejstvo: dasiravno pripada velika hiov'Ul' Protestantskih in katoliških spreobrnjencev zadnjega časa zazna-rei anim kastam in plemenom ali drugim zaostalim razredom, vendar mo-slo? Ilr°teatanti pokazati večje število spreobrnjencev 19. stoletja iz višjih ipjyj.Y' Nimamo pravice ne vzroka za samozadovoljstvo, ko opazujemo vzne-teItl'VVe množične prehode stotisočev hinduistov v budistično vero, med-toče-ko 80 spreobrnitve v katolicizem, če vzamemo Indij0 v celoti, le po-treiš trditi moremo, da ne čutijo še vsi misijonarji v Indiji nujnost hi-has Cka 'n krepkejšega napredovanja in širjenja. Ribarjenje zgolj s trnkom Ce bo pripeljalo nikamor. Kat el,-" Preveč misijonskih predelov nima katehistov ali jih ima premalo. msti “ad paganos” so, po vsem sodeč, nepoznani mnogim misijonarjem, fjjj *:'• Kar se tiče severne Indije, je ozemlje, dodeljeno posamezni škofiji’ ~°8ti preobsežno in prebivalstva preveč za peščico duhovnikov v ško-2o.oork° more dvajset duhovnikov delovati med 15,000.000 ljudi na ozemlju kvadratnih milj? Potrebno je, ali da se sedanje število duhovnikov podeseteri, ali — še bolje -—, da se odreže del škofije in izroči drugi, svež' skupini misijonarjev. C). Po mnogih krajih so misijonarji podvrženi močnemu, celo nas.il' nemu odporu bojevniških organizacij, kot so Reformatorji Arya Sama j, koti' servativni hinduisti, Borci Rastra Swayan Sevak Sangh. C) . V splošnem se osrednja vlada ne vmešava v misijonsko de*0 razen pri potnih dovoljenjih. Ta omejitev, ki so jo uvedli pred nekaj leti' je porazna za marsikatero škofijo, v kateri večina osebja še ni indijska. D) . T0 nas vodi k novi oviri v severnih indijskih škofijah: pomanJ' kanje domačih duhovniških poklicev. V mnogih škofijah na severu je šte' vilo katoličanov tako majhno, da za dolga leta ni upanja, da bi iz tamošnji*1 katoliških družin zraslo zadostno število poklicev, če jih bo sploh kat Bodočnost takih škofij je torej temna. Včasih okušajo nekateri misijoni v določenih državah zelo močno nasprotovanje oblasti. Tako n. pr. se je *; 1953 začela v Madhya Pradesh načrtna in strupena časopisna gonja prot'i misijonarjem in se razširila po vsej Indiji. Določeno obliko je dobila n” enem misijonskem odseku, ko so duhovnike in odlične katolike dolžili zl°" činov, privlekli na dan očitke proti kristjanom itd.; vse to je prišlo d° : viška. k0 je vlada države Madhya Pradeš imenovala odbor Niyogi, da preišče delovanje krščanskih misijonarjev. Poročilo tega odbora so uradno spravili v arhiv. E) . Med težavami, s katerimi se bori misijonsko delo v Indiji, je n?" vesti grožnjo materializma kot posledico modernizacije in industrializacij6 dežele; vladno propagando za take zadeve kot nadzorstvo nad rojstvi i” sterilizacijo. Druga nevarnost je komunizem. F) . Za problem pomanjkanja duhovništva je edina rešitev v poziv” | tistim indijskim škofijam, ki imajo ali morejo imeti nadštevilne duhovske j poklice. Zaključek Sklepamo ta pregled z omembo dveh važnih dogodkov, ki st5* povzro' j čila, da je prišlo do vzporeditve naše cerkvene dejavnosti: to sta bila svet katoliških indijskih škofov in prvi plenarni zbor v Indiji 1. 1950. Zbor j6 pripomogel, da se je ustvarila krepka vez med člani hierarhije na severi in jugu, latinskega in vzhodnega obreda. Razen tega predstavljajo zbral’1 odloki zbora pravo zakladnico; bili so plod mnogega preučevanja, mirne#’’ posvetovanja, modrega vodstva in molitve; sestavljajo mogočen zbornik varnih navodil za škofovsko delovanje. Svet katoliških indijskih škofov j6 bil ustanovljen 1. 1944. Plenarni zbor ga je pooblastil, naj nadaljuje 1 delom in prevzame skrb za katoliške zadeve raznih področij za vso Indij0, Plenarni zbor mu je naročil, naj se posveti vprašanju laičnega apostolati’ naj poišče pota in sredstva za 'uspešnejše širjenje vere; naj izbere p rak' tične načine, kako udomačiti med nekristjani cerkveni družbeni nauk' naj varuje naše temeljne pravice v šolstvu in zagotovi, da bodo naš6 ustanove vedno bolj uspešne; končno, naj poda vernikom jasne in izčrp”6 smernice glede programov političnih strank, kolikor se tičejo vere ali nravnosti. V zgodnji jeseni 1. 1960 bo (je že bilo) zborovanje vseh indijski!’ škofov — vrši se vsakih pet let — v Novem Delhiju pod predsedstvo!” kardinala Agagianiana, prefekta svete kongregacije za širjenje vere. (Worldmission, jeseni 1960, 11. knjiga, 3. štev. str. 11-20. — Prevede* Alojzij Geržin’6 GOMEZ TOMAŽ IZ INDIJE SLOVENSKE ŽRTVE 2a vzgojo domačega KLERA V Misijonih poroča Karel Wolbang C. M. U.S.A. , Težko je bilo nad 29-letno delo v zlatem rudniku in vendar se je f°nčno izpolnila družini Jožefa Wintarja želja, da bi prevzela vzdrževanje jakega domačega bogoslovca v misijonih. Ko sta prvoletno vsoto poslala, v pismu zapisala: “Torej, hvala Bogu, danes Vam pošljemo naš zadnji 50 dolarjev. Rada bi bila že prej ali nikakor nama ni bilo mogoče, razumete, kako je s to malo plačo, kar mož zasluži. A hvala Bogu, da nama je le izpolnila želja, ki/ sva jo tako dolgo nameravala uresničiti, j mo da ibi nam Bog dal zdravja, pa bomo že kako nadaljevali. Kadar °ste dobili kako pismo, nam boste gotovo sporočili. Saj vemo, da boste za a® vse najbolj prav uredili.” > Nedavno so kar na veliko odpuščali iz rudnika rudarje in tudi gospod' p je bil med njimi. Po 29 in pol letih dela na cesti brez vsake pokojnine. , °'eg tolažbe, da sta oba otroka doštudirala in v službi, je prišlo še za-TVa*n° pismo njihovega vzdrževanca iz škofijskega bogoslovja v Ranchiju, ndija. Thomas I. Gomez, ki tam študira za svetnega duhovnika kalkutske ^'k°fije, sam sebe predstavi. Kako mora biti v dušah njegovih dobrot-ikov toplo, če pomislijo da pomagata do najbolj vzvišenega poklica mašiva fantu, ki ima mnogo manj materijalnih dobrin, kot jih Bog nam ?em skupaj dnevno daje! Takole bogoslovec Gomez piše v svojem prvem Pismu: “Dragi dobrotnik! s. Priznati moram, da je ibiIo zame presenečenje, ko sem bil obveščen, da Popravljeni podpirati me pri dosegi mojega cilja: mašništva. Ne mo-?-a i 8' k{lJ’ da ne bi izrekel zahvale Bogu za to milost. Zahvaljujem se Vam Jv, , velikodušnost in prepričan sem, da Bog ne bo nehal rositi svoj hlapov na Vas. ne smemo ostati drug meni. 1935. Po treh dnevih sem ^ Dasiravno živimo daleč vsaksebi z morji vmes, u8emu tujci. Gotovo Vas bo veselilo slišati nekaj 0 Hodil sem se in zagledal luč sveta 25. julija bil krščen in mati mi je odločila ime Tomaž. Moj oče je bil tiste dneV6 ravno na ladji blizu Mount Madras. Iz pristanišča je obiskal znamenito mesto, kjer je bil mučen sv. apostol Tomaž p0 svojem prihodu v Indijo. Tako sem jaz dobil svoje ime po velikem apostolu Indije. Daši sem bil rojen v Kalkuti, so moji starši po rodu iz Dacce, ki je sedaj del Vzhodnega Pakistana. Sam sem bil tudi vzrejen in vzgojen v Kalkuti. Naša družina šteje in je blagoslovljena s 6 otroki: tri sestre in trije bratje. Vsi, razen najmlajšega brata, so starejši od mene. Tako sem predzadnji otrok v družini. Izhajam iz bengalske družine. Tako je moj materni jezik bengalščina. Daši so vse moje sestre in bratje študirali v angleških srednjih šolah, govorimo doma vsi ibengalščino. V našo farno šolo sem začel hoditi pet let star 1. 1940. L. 1942 senj prejel prvo sv. obhajilo. Med drugo svetovno vojn0 sem začel obiskovati St. Laiwrence High School, ki je bila 1944. uporabljena za vojaške namene. Tako smo bili nekaj časa doma brez šole. Leta 1945 sem se priključil St. Anthony’s High School in leta 1956 sem delal končne izpite, potem ko sem dokončal vse razrede. Moja želja postati duhovnik je zorela v meni od otroških let. Še s* spominjam dni, ko so me dobre sestre učile ministrirati pri sv. maši in mi vedno govorile o duhovniškem poklicu. Rad sem pri sv. maši stregel, tako da sem z veseljem hodil 2 milje do samostana, kjer sem lahko ministrirat V družini so starši tudi neprestano molili, da bi Bog koga izmed nas otrok poklical v svojo službo. Ko sem nekega dne: staršem zaupal, da bom v kratkem zapustil dom in šel v semenišče, so bili tako srečni, da so solze veselja drsele z njihovih lic. Dejali so mi: Tomaž, Bog nas je blagoslovil res čudovito in nas uslišat saj smo za to mi vsi dolgo molili. — Vem. da je bila zanje to žrtev, ker s° imeli do mene veliko ljubezen. A kaj večjega bi mogel Bog družini datt kot je duhovniški poklic za sina? Duhovnik, vez med Bogom in ljudmi. Moji starši niso z ničemer štedili in sq poskušali osrečiti me. Leta 1956 sem srečal tedanjega nadškofa v Kalkuti dr. F. Perrierja S. J. Bil je zel° prijazen in me je sprejel v svojo nadškofijo. Ker sem latinski že znat me je poslal za študij filozofije v St. Albert’ College. Tri leta sem študiral filozofijo. V drugem letniku filozofije me je doletela žalostna vest, da j® moj oče umrl. Zelo me je prizadelo. Toda božja pota niso človeška pota. Leta 1959. sem v juniju začel s študijem teologije. Trenutno sem v drugem letniku bogoslovja. Doslej sem že prejel tonzuro in dva nižja redova. 7. marca 1961 bom prejel še ostala dva nižja redova. Če bo §1° vse po sreči, bom z božjo pomočjo in .po božji milosti posvečen v duhovnika v decembru 1962. Priznati moram, da sem vsa ta leta prejel veliko pobude od mojega ljubljenega škofa Perrierja. Njegova pisma so prinašala lu° v mojo dušo. Navdihovala so nas za vse dobro in plemenito. Moj razum je črpal jasnost iz njegovih pisem in njegovo življenje, ki ga je tako nesebično žrtvoval za naše dobro, je še vedno inspiracija vsem, ki ga poznam0. Še sedaj, po svojem odhodu v pokoj, je mnogim v spodbudo, vzor in posnemanje. Njegov naslednik je nadškof dr. Vivian Dyer, ki se zelo zanima za svoje bogoslovce. Naj Vam za konec pisma še malo nakažem naše farno življenje. ' Kalkuti imamo 17 farnih cerkva in mnogo misijonskih cerkva s stalnin1 duhovnikom. Mimo tega vodimo kolegije in šole. Redovnice vršijo velika ^e1,a> da samo omenim n. pr. sestro Terezijo z njenim apostolatom med . lJbolj ubogimi. Bog nas je tako blagoslovil in kakor gorčično zrno se je z drobnega semena naš misijon razrastel v krepko drevo. In z božjim blagoslovom in Vašo velikodušnostjo se b0 razrast'o še vse mogočneje. Veste, je Bog obljubil nagrado in plačilo, ki se bo v vso večnost raztegnilo, Za vse, ki pripomorejo na kakršnikoli način, k prihodu božjega kraljestva fl*1 zemljo. Tako boste Vi vedno Bogu priporočeni v mojih dnevnih mo-'tvah. Naj Vam dobri Bog podari blagoslovljeno in dolgo življenje. Še e'ikrat se Vam zahvalim za vso Vašo velikodušnost. Želeč Vam zelo topel Božič Vaš vdani svetlo Novo leto, ostajam v Kristusu Br. Thomas J. Gomez.” , . Takole zveni prvo pismo zahvale bogoslovca Gomeza svojim sloven-SKlm. .dobrotnikom iz Kirklanda Lake v O n,tari ju, Canada. Kalkutska nad-, .fija pa upa in čaka ob molitvah mnogih Indijcev tega velemesta, da kodo novoposvečeni novomašniki pomnožili vrste delavcev katoliških mi- •Jonarjev v širni poganski Indiji, kjer katolicizem šele dobiva prve glob-Je domače korenine. Kako srečni se moramo počutiti, kadar molimo za , . misijonske, vojskujoče se Cerkve v predelih sveta, ki našega sodelo-r»rnja Potrebujejo in po takih zgledih nadebudnih domačih bogoslovcev 1 'Pravljajo skrivnostnemu Kristusu novo bujno rast v bližnji bodočnosti. g. Nič ne dvomimo, da Bog ne bo pozabil istočasno poskrbeti za dobro ovensko družino, ki dasi sama v negotovosti in trenutni potrebi pomaga L trebnejšemu in misli na božje kraljestvo, ki silo trpi in ki ga le silni ternaio. (Sledi.) S posvečenja domačih novomašnikov v misijonih. — IM — NA ŽENITOVANJSKEM POTOVANJU Piše o. Lojze Demšar S. J., Bengalija Öudno se sliši, če gre za duhovnika... Pa sem vendarle šel na ženit?' vanjsko potovanje: da sem namreč zvezal osem m'adih parov. Na vzhodi na jug, pa še na zahod našega misijona; pa sem jih zvezal tako trdno, d9 je zdaj vse kot “trden most, kot skala kost”, kot smo doma rekli. “Najprej bo treba v Čubrižharo,” me je opomnil katehist. Vrgel se»1 malho čez ramo, vtaknil vanjo ne fižola in suhih hrušk, ampak vse potreb' no za pet svetih maš, ker bom tako dolgo ostal zunaj po vaseh... Debel0 gorjačo sem pograbil, zavihal hlače in, hajdi čez poplavljena polja, uro uro, dokler po petih urah nisva prišla s katehistom v prvo vas. Večer»6 sence so se že p’azile po njej, ko sva stopila v kapelico, kjer naju je že čaka-la zbrana srenja. Žene so prinesle vedro vode; ena je vzela bakren kr<’Z; nik in ga postavila pod mojo nogo, druga pa je vlivala vodo na nogo in J»1 jo lepo umila. Kako prijetna je bila hladna voda, kako prijazno se je poda»1 razbeljenim in žuljavim nogam! Potem pa mi je ženska dejala: “Tole vod0 bom vzela in jo dala mojemu bolnemu otroku, saj s to vod0 si je duhov»? umil noge...” Vzela je dojenčka s prsi in mu vlila v usta nekaj požirke' te “svete” vodice.. . Le kakšno čudno vero imajo ti naši ljudje: duhovnik0' vo telo jim je sveto, posebno še noge, ki so pri Bengalcih najbolj svet de* vsega telesa: ko te pozdravijo, se ti dotaknejo nog; prah posnamejo s tv°' jih nog in si ga neso na čelo ali celo v usta, saj je posvečen.. . kadar j6 otrok bolan, gre mati v cerkev in pere noge Marijinega kipa, vodo pa P°' tem daje otroku in zraven prosi Marijo, da ji ga ozdravi... Brž so mi povedali vse novice v vasi: katehist, ki je tolmačil, mi je p°' vedal, kdo se je sprl, katera se je zlasala s sosedo, kdo je hudo bolan, koi»v bo jutri treba nesti sveto popotnico na dom, kje so najbolj revni, kje nBJ' bolj podpore potrebni... V kapelici smo se zbrali vsi: otroci in odrasli in zmolili rožni venec; koncu je katehist udaril na gong — angelsko češčenje... Potem sem pa ce*6 uro sedel v spovednici. Vsi so se hoteli lepo pripraviti na drugi dan, da k1 vsi prejeli sveto obhajilo. Katehist mi je prinesel krožnik: riž z omako, v kateri je plavalo nek11* ribic in dvoje jajc... Kaj dobro se mi je prileglo po peturni hoji... Že sem mislil k počitku, pa pride mati s hčerko, ki naj se poroči »il! slednje jutro. Dobro sem jo poznal, ko je bila še kot dekle na naši deklič šoli; dobra in delavna Čotki (Majhna). Dolgo in dolgo smo govorili. Pou^1 sem jo o zakonu, o njenih dolžnostih žene in matere, kako poslušna naj ^ možu in svoji Cerkvi... Tiha noč se je spustila na vasico; 'nočna ptica je plavala nad vasjo. Še v jutranji temi je že gong klical ljudi... Brž sem sedel spet v spc. vednico. Potem sta dva mlada para stopila pred oltar. Poroka je tu zmei'fl) v nevestini vasi. Skupina bengalskih deklet z misijona o. Lojzeta Demšarja S. J. Od aV hočeš za moža...” “Da!” je odgovorila na ves glas. Isto je Čute a ^enin- Pi*iče, ki so stale za njima, so napenjale ušesa, da bi dobro Ijeni ° .govor> kajD t° važno za pozneje... “V veselju in žalosti, v trp- Po uU ln. radosti, zdrav in bolan----- večno bom stal ob tebi...” je donelo en a9e*k “V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha vaju zvežem...” še n Par je pristopil.. . p(jji_,Jačela se je sveta maša.. . Peli so tako, da so kar zidovi pokali v ka-sk0*-- °r°ßena sta pristopila k obhajilni mizi: z Jezusom v srcu bosta šla begu' Zlv*jenje, On jima bo lajšal težke trenutke, On jima bo nekoč dal ne-krono, kamor bosta prišla s kopico otrok, da napolnita sveto nebo. Znal i ° .maa* je bilo treba podpisati poročno knjigo. A kaj, ko pa nevesta ni tia n. P.lsak'- Zato sem ji dobro namazal s črnilom levi palec, pa ga potisnil sala“*1 ".' 'l11 debela packa je bila zanesljivo znamenje, da se je “podpi-i'0g .' Zeniti je pa počasi sestavljal bengalske črke: Kan ral Jožef... Še lep tolisf Ve,nec vsakemu, pa svetinjico in sta šla. Ta vas ima zdaj dve novi ka-“ski ,družini.. . Še dopoldne je bilo svatovsko kosilo. Morali smo hiteti, ker nas je čakala iitok 5a po^ v sosednjo vas daleč doli ob morju. Vozili smo se s čolnom po V ti- .kanalu, Ker je nevestin mož iz sosednje vasi, jo je starešina nesel dvaix TJU sk°z* globoko blato, da bi se ji ne umazala bela obleka. Petin-la Xy-el 'jas je bilo v čolnu. Veslači so se uprli v vesla in ladjica je kot stre-ne2g Iffn’kt P° vodi. Zmolili smo rožni venec, da nas Marija obvaruje vse lepH • • Dl'ugo za drugo smo prepevali Marijine pesmi. Res, kako čudovito le noč v bengalski džungli v čolnu na širokem kanalu: mesečna obla se počasi dviga izza orjaških dreves, murnčki pojejo v pragozdu, mi pa pojemo in pojemo in smo veseli. . . Treba je doživeti, da občutiš vso to lepoto. Nenadoma je prihrumel vihar. Čolnarji se niso upali na odprto reko. Zato smo stopili na suho in. šli zadnji dve uri peš. Varno smo stopili v domačo hišo, zmolil' z družino rožni venec in nekaj pojedli. Mlada nevesta mi je skuhala riž z okusno omako. Jutri bo že mlada žena in ho morala skrbeti za svoj novi dom. Rad sem imel Šundori (Lepa); tako preprosta, pa vendarle verno dekle. Še kot otroka sem jo učil katekizem, moMti in petje. 1 Preden sem legel k počitku, je Šunduri še enkrat stopila predme: “Oče, blagoslovi me, da bom srečna v novem življenju!” Milo se mi je storilo: “Bog te varuj, Šunduri, in te stori srečno tu in tam gori v nebesih!” Kot senca tiho je izginila v hišo. Dobra je njena družina, verna in za vse ple-menite vneta. O, da bi imel v vsaki vasi deset takšnih družin! Kako prenovljena bi bila moja fara! Treba je veliko moliti in žrtvovati sc: naše je delo, božji uspeh.. . Okrog dvesto ljudi se je bralo pod ve'ikim šotorom drugo jutro, saj je bila hišna veranda premajhna za tolikšno množico. Šundori in Šon"ton (Večni) sta postala mož in žena. Njena sestra Sneho (Ljubezen) in Danijel Bidžoli sta si tudi obljubila večno zvestobo. Bog jih čuvaj na novi življenjski poti! Stopetdeset ljudi so povabili na pojedino: 80 kg riža in 120 kg rib je šlo v lačne želodce povabljenih. . . Pustil sem mlade pare v sreči in veselju, pa spet sedel v čo'n. Zdaj je bil na reki že pravi orkan. A moral sem iti, nič ni pomagalo. Čolnar se je branil, češ da je preveč nevarno. A ko sem mu dopovedal, da morem v drugo vas, da me tam čakajo še trije pari, da jih poročim, se je vendarle odločil in sedli smo v čoln. No, bila sva na vso srečo samo dva; jaz in. moj strežnik, ki mi je nosil nmšne potrebščine. Priporočil sem se Mariji, Kraljici morja, čolnar je razpel jadro, platno se je napelo in pokalo, silna sapa se je 'uprla vanj. . . Čolnar je začuda mirno sedel ob krmilu in gledal, kako so se valovi bližali in oddaljevali: venomer jih je sekal: voda je pljuskala v čoln od vseh strani: zdaj smo bili visoko na valovitem grebenu, a že v naslednjem trenutku smo se pogreznili v g'obel pod valom. . . Ne enkrat mi je bilo prav pošteno vroče: od zunaj me je oblivala voda, od znotraj skoraj smrtni pot — če bi se prevrnili, bi v takšnem razburkanem valovju tudi najboljši plavač nič ne opravil. Jadro pa je škripalo, kot da se bo zdaj. zdaj razklalo na vse štiri vetrove... Lahko si mislite, kako srečen in vesel sem bil, ko smo slednjič le prijadrati na cilj in sem po vsej grozi in stiski spet čutil trdna tla pod nogami. Potem pa spet pot pod noge: dve uri sem brusil pete po širokem polju-Končno smo le prišli do vaške kapelice. Spet se je ponovilo isto: umivanje nog, molitev rožnega venca, potem spovedovanje. . . Tri deske sem postavil na nizek podstavek in zasanjal.. . Zdelo se mi je, da sem v čolnu, pa nas je voda dvigala in spet potapljala: nenadoma pa se je čoln razbil. . . zahreš-čalo je, prebudil sem se — deske so se zlomile, znašel sem se na golih tleh. Na srečo sem sam ostal nepolomljen. Ni mi kazalo drugo, kot da sem si postlal kar na tleh in tako prespal ostali del noči.. . Ni se še oglasil petelin na vasi, ko je katehist že udarjal ob gong i’1 budil vas. Cerkvica se je brž napolnila. En par je bil že tam, drugega Pa so prinesli v nosilnici: dobri starček, vdovec, je poročil ubožno vaško dekle, ki je bila v nesreči, ker je p°dla v roke fantalinu, ki jo je pustil v sra' O- Lojze Demšar S. J. skupaj s sobratom, med prvoobhajanci svojega misijona V Khariju, Indija. j2°ti. Dobri vdovec pa se je ponudil da jo reši in poroči.. . Binod Das in ^ndi (Hroma) sta postala mož in žena; še dva druga vaščana prav tako. Streljali so z možnarji ob poti, muzika je veselo svirala ko se je Binod acal na svoj dom z novoporočeno ženo: on jih ima 60, ona pa 15... in k t usre^na' Ih ko je čez tri mesece prišel otrok, ga je Binod vzljubil, °t bi lastnega rad imel. Čez dva meseca pa je otrok umrl in takrat je Bi-v, lokal kot nebogljen otrok; ni in ni se dal utolnžiti. .. Kadar grem v tisto oho Ve(Ino ®ta Binod in njegova žena med prvimi v cerkvi. . , Bog ga je Uno poplačal za dobro delo, ki ga je storil, ko je vzel nesrečno dekle. z Opoldne smo imeli veliko pojedino, pečene ribe, kislo mleko, mehki riž HHiako, v kateri je plavala piščančeva noga, kuhan krompir, pečene rake, 1 1 , > v ivci icu JC p ici v ctiil piovciu vv v ct uu^a, jvuiuui i tvivv, Še a )eno korenje in za konec še domače slaščice, prav okusno prirejene, j. nanes se mi sline cede po tej pojedini.. . Pred odhodom sem jih še enkrat ko «»lovil, potem pa odšel domov. Mala motorka me je popeljala čez širo-jj reko; zdaj ni bilo ne viharja, ne valov, ampak sama mirna vodna gladi-’ v kateri so se zrcalile visoke palme ob obali... Var Pe<*em novih družin bo začelo novo življenje pod božjim in Marijinim 'Do v .?m• • • Ih čez leto dni, upam, bo sedem novih krstov vpisanih v krst,-knjigo... jjj ^ako se je končalo moje “poročno potovanje”, eno najlepših, pa tudi rHa 'najnevarnejših vseh mojih misijonskih potov. DVA MISIJONSKA KARDINALA PETER TATSUO DOI Japonskih katoličanov še 300.000 ni. So res mala čreda med 92 milijonskim narodom. Malo jih je, a so vendar dali že dosti dokazov, da jemljejo svojo vero zares. Že mučenci pred tremi stoletji; in tudi danes, saj jih je izredno veliko, ki se odločijo za duhovniški in redovniški poklic. Japonskih duhovnikov je 400. Na vsakih 650 vernikov pride povprečno en duhovnik. Prišteti moramo pa tudi redovnice, ki so še številnejše. Tako mirno rečemo, da se med 250 japonskimi katoličani eden posveti Bogu. Peter Tatsuo Doi, ki je pred meseci postal prvi japonski kardinal, se je rodil na otoku Sendaj, na severnem Japonskem. Ko je bil devet let star, se je vsa družina spreobrnila. Ko je končal srednješolske študije, se je odločil za duhovništvo. Predstojniki so ga poslali študirat na Propagando v Rim, kjer se je dobro naučil italijanščine in francoščine. Z duhovniškim posvečenjem se začenja v kardinalovem življenju druga doba. Duhovnik je od 1. maja 1921. Vrnil se je iz Rima domov, kjer ga je čakala župnija na rojstnem otoku. Pokazal je velike vodstvene zmožnosti, znal je potrpeti in zlasti Ijuib.iti svoje vernike. Ko je leta 1933 prišel na Japonsko kot delegat svete stolice' nadškof Marella, je imenoval župnika Doia, katerega so mu priporočili v Rimu, za svojega tajnika. Že štiri leta pozneje je apostolski delegat prosil v Rim, naj tuje škofe zamenijo z domačimi. Zadeva je odjekni'a po vsem katoliškem svetu kot prava revolucija, a bodočnost je pokazala, kako prav je imel msgr. Marella. Škof Duhovnik Peter Doi je bil imenovan za tokijskega nadškofa, kar je najvažnejše mesto v cerkveni upravi japonskega otočja. Posvetil ga je predhodnik na istem sedežu msgr. Chambon iz pariške družbe za zunanje misijone. Ko se ie začela druga svetovna vojna je nadškof Doi vzel v svoje varstvo vse tuje misijonarje. Oni ki še žive. se spominjajo odločnosti in modrosti, s katero je v tistih težkih letih, znal najti izhod sredi tolikih nevšečnosti. Bombe so mu razrušile stolnico in več drugih cerkva. Ko je večina prebivalstva zbežala, je ostal na svojem mestu in pomagal tistim, ki so hoteli ostati. Ko so strašni dnevi potekli, je začel iskati tuje misijonarje V Evropi in Ameriki. Obrnil se je na večino moških in ženskih redovniških družb s prošnjo, naj mu pomagajo z misijonskim osebjem. Vsi, ki delajo z njim, občudujejo njegovo pastirsko modrost. Kardinal Ko se je zvedelo, da je bil tokijski nadškof imenovan za kardinala, so novico pograbili vsi japonski časopisi in vse radijske postaje so jo razširile po deželi. Časnikarji so prosili kardinala, naj jim da kako izjavo za ves narod . Kardinal jih je prosil, naj sporoče, da je njegovo imenovanje odlikovanje za vse Japonce kot tudi za tuje misijonarje ki so s svojim delom in trpljenjem omogočili, da je prvi Japonec prišel do tako visokega položaja v Cerkvi. j LEONARD RUGAMBWA ? bregovih jezera Victoria so zrasli prvi afriški mučenci, ki so umrli äki n!S^USa. v letih 1885-86. Ravn0 tam je bil izbran in posvečen črni afri-r sk°f Kiwanuka, ki še vedno vodi škofijo Masaka. Letos pa je papež nez XXIII. škofa iz Rutabo uvrstil v kardinalski zbor. dri v. ^dinal Rugambwa je iz plemena Bahayas. Rodil se je v poganski atr rS° pomagale k splošnemu napredku moje domovine. Bele očete bomo 1 vaV do konca dni za iskreno ljubljene očete naše vere.” Pom<>, sk°tiji Rutabo je med 130.000 prebivalci 61.500 katoličanov. Škofu tol is l.-v duhovnikov. Škofija ima 20 velikih semeniščnikov. V 76 ka-'b šolah je 5.300 učencev. Hovi) can Examiner” je pisala takole: “Te stvari ne dokazujejo da bi bili v fi'cani nesposobni za samoupravo. Dokazujejo samo: Ni mogoče pričako-^ati od Afričanov — in prav tako ne od Evropcev ali Eskimov —, da bi v SoPF obvladali tehniko, ki se je prej niso smeli priučiti.” Belgijske oblasti imele dober namen, da grade od spodaj; pri tem so pa zamudile, da bi r iJVo^asno izročile domačinom odgovorna mesta. Posebn0 je imela nesrečno p 0 .jiberalno-socialistična vlada (1954-58) : le poostrila je nasprotja in ni aviino odgovorila na prvi poziv po postopni samoupravi, ki so ji ga na-oviH mladi katoliški nacionalisti. bu >^° ne°dvisnosti je prišlo brez priprave, pod pritiskom dogodkov, pre-(i Jene£a skrajnostnega nacionalizma v Kongu in ker je toliko sosednjih Zel doseglo svobodo. jn Dijani od nevajene svobode so si novi gospodarji povišali plače; delavci “radrnki so dosegli poviške. Samo “Force publique” je ostala praznih Vrh’ °rez oficirjev in boljših plač. Zdi se, da je nespretnost belgijskega >°VKne?a poveljnika dala povod za odprt upor. Ministrski predsednik Lu-Ije h ' *n nekaferi njegovi tovariši so se pokazali nesposobne ali brez vo-PoŽar vzpos*av*j° red- Končno je podpihovanje Sovjetov iz ognja napravilo in 4r76r^ev ®teje skoro 5.500.000 vernikov in katehumenov in ima 4 škofe je 1 v.duhovnikov domačinov. Zastopa torej ok. 40 % prebivalstva. Vendar turr eC*na- duhovščine in redovnikov belcev, največ Belgijcev. Tako se je Pov vrr°^* njej °k>rnf J proti beli upor. Prizadetih je bilo več cerkvenih usta-lz ' Nelfaj šol je rešil samo pogumni nastop domačih duhovnikov in laikov. Pon°^rr°^enl*1 krajev 80 redovnice odpeljali na varno; evropski duhovniki PriŠI °d n*s° mo^li vršiti svojega dela. Vendar vsaj v prvih mesecih ni ‘lo do nobenega umora misijonarjev, ki so skoro vsi (ok. 7000) ostali s^°jih mestih. gi z‘aradi divjanja nekaterih Kongočanov ne moremo obsoditi vseh. Mno-Pa n?- tvegali življenje, da ubranijo svoje včerajšnje gospodarje ali Še h p1-10n.arje. Škof Lefebvre iz Kikwita piše, da so bili ljudje po izgredih Ajj -PD prijazni do duhovnikov. Ob spodnjem1 Kongu so ljudje iz plemena v y, ° Prosili redovnice, naj vendar ostanejo in so sami organizirali stražo R0Jl,lstvo samostarui. Posebej omeniti je dva domačina. Zunanji minister Pdtiiu ° -^e P°gumn° razkril ljudstvu podpihovalce nemirov, medtem ko sta 2at(> rS^* Predsednik in minister za informacije Kašamura le hujskala. K0n Ka je hotel Lumumba odstaviti. Posebno odličen predstavnik zdravega Bil i )Pa je pomožni škof-domačin v Leopoldvillu, msgr. Jožef Malula. 8edn\.auJl0Vn' vodja tiste skupine laikov — med njimi je bil sedanji predig n- senata Jožef Ileo —, ki so prvi terjali prehod v samoupravo. Ker klevef80 .dall 113 razpolago radia, je nastopil v tisku proti Kašamurovemu anju. “Resnica ni ne črna ne bela. Za pravico do resnice ne velja nobena odpoved. Kako naj bi se sicer imenovali demokracija? Nič človeškega ni popolno; vendar je kratkovidno in varljivo prikazovati vso kolonialno dobo povprek kot nesramno izkoriščavanje in suženjstvo.“ V posebnem oklicu se je škof Malula obrnil na kongoleške izobražence in inozemske misijonarje. Poudaril je, kako se Cerkev veseli svobode njegove domovine. Veseli se bolj kot kdorkoli drug, “saj je Cerkev stala ob zibeli tega čudovitega vzpona Afrike, Konga še posebej. Cerkev je afriška ljudstva zbudila k zavesti njihove osobitosti, njihovega dostojanstva, ki jim gre kot ljudem in) kot božjim otrokom. Z upravičenim ponosom more katoliška Cerkev reči: Dala sem Kongu ne le služabnike (ministre) božje, marveč tudi služabnike (ministre) države in državne poglavarje. Prosi misijonarje, naj kljub vsemu ostanejo zvesti zapovedi ljubezni do bližnjega, celo do sovražnika. Vodilne laike svari pred propagando materialističnega brezboštva. “Kongo je stopil zdaj v vrsto svobodnih narodov in mora tam predstavljati svoj osobiti značaj. Ta osobiti značaj Konga je njegova globoko verna afriška duša. Nasprotno pa je veri sovražni laicizem tuje uvozno blago, odpadek zapadne civilizacije. Laicizem je atentat na zasebno in javno življenje ljudstva Bantu... V neodvisnem Kongu potrebujemo tudi poslej inozemske tehnike, pa tudi misijonarje, glasnike miru in pričevalce ljubezni... Gesl0 samostojnega Konga ni več “Gospoduj, zato da služiš", marveč “Ljubi, zato da služiš!” * * * Bratske afriške države so z veseljem pozdravile neodvisnost belgijskega Konga. Upale so, da se bodo uresničile besede predsednika Kase-Vubu z dne 30. junija 1959: “Ne bomo vas razočarali." Toliko bolj jih je prizadelo, ko se je novi ministrski predsednik Lumumba pokazal tako “brez pameti in zrelosti". Črnski urednik tednika “Afrique nouvelle” v: Dakarju je zapisal: “Ubogi Kongo! Ljudski govori Lumumbe so znameniti, toda njegovo mišljenje je nesmiselno. To pa, kar se po ljudskih govorih v Kongu dogaja> ni le nesmiselno .temveč sramotno za vse nas Afričane.” V istem časopisu govori Afričan Jean Cossi o grozeči nevarnosti črnega kolonializma V Afriki. Mnogi novi oblastniki se vozijo v razkošnih avtomobilih kot prej ibeH. Svoje uradnike nadirajo huje kot prej belci. V urad se niti ne prikažejo, česar belci niso opuščali. Kako Afrika misli in kaj je, naj pokaže zgled, ki ga je dal Lumumbi predsednik nekdanjega francoskega Konga Fulbert Yulu. Ta Kongo je postal neodvisen 16. avgusta 1959. Fulbert Yulu je dostojanstveno prebral izjavo in dvignil zeleno-rumeno-rdečo zastavo svobode. Plakati so povsod opozarjali : “Prva dolžnost prebivalstva je, da pokaže hvaležnost Franciji Za to, da je to deželo z modro odločnostjo vodila do neodvisnosti.” Voditelj opozicije Jacques Opangault je bil prej 3 mesece zaprt zaradi nemirov, ki jih je povzročil. Zdaj ga je Yulu imenoval za državnega ministra. Pri slavnostih ob samostojnosti republike Volta se je predsednik Ya-meogo zahvalil Franciji, posebno pa Cerkvi ki je vzgojila prve voditelj6- To so dčjanja resnično svobodne in krščanske Afrike! LumumboV protiverski totalitarizem “ki mu ni sveta niti dana beseda niti življenj6 lastnih rojakov” — kot se je izrazil politik Bolikango —, pa predstavU3 spačeno podobo črnega kontinenta. A. G. (članek je bil napisan, ko je bil Lumumba še živ. — Op. ur.) filtern tCoiKtotkega htiti(onai(a p. Misijonski brat MARCEL KERSEVAN C. M., Itipo Koncem junija 1960. , zadnje mesece nisem nikomur pi-a i ker sem se le prestavljal iz postaje Postajo. Predvčerajšnjim sem se vr-na moj misijon, pa sem še tu našel ^medo. že na poti — bil sem na mo- je, ki sem srečal predstojnika posta- je odhajal k škofu na posvet. Po-i i .. m' je. da so pravkar prejeli vsi ffijski vladni uslužbenci nalog, da nc-udoma zapustijo svoja mesta in se rUej0 v Evropo. Tu v Itipo je bil itak Sy '!e eden, ki je pa tudi brž pripravil J kovčeg in naše sestre, ki imajo av-?’ naJ hi ga prepeljale v bližnje me-° aviona, pa so ga povabile, naj ' ,an®_še do kosila, ker je bil ravno naš cp^eji družbeni praznik, sv. Vincen-, J .Pavelski. Pripravile so obed tudi za ejega sobrata in zame, da smo bili tako JJe za mizo. Medtem jo pa prišla polici "feosP°da> da ga odvede v kakih kje 11 oc^aljeni bližnji upravni center, si r Uaj bi podal obračun o svojem po-dolVar>JU’ Preden odide. K sreči ga niso v m?vzadržali in je do večera še prišel Z(, 'ž.nje mesto, 150 km od nas. Tudi .aTn>ki so odšli. V sosednji škofiji od-tamu°-tudi sestre m Je bolje tako, kajti pj. ,. j so nekateri divjaki silno nasilni Uii • Zensbam, Koliko časa bomo ostali ' J® težko reči. Vidi se, da vse postaja spr *n rdeče. Po 30. juniju taka e^nemba! Sicer smo slutili, da je bila a pred viharjem.. . Taktika... b°lj in tre le tišin ()bvesti anes sem šel 70 km v notranjost, da dva tamkajšnja sobrata o oo- stap , ()godkov. Enega sem našel na po-j°nsl' C*rufi'efta pa 40 km stran na misi-n- si vzamem časa, da Vam pišem in Predvsem zahvalim Vam in vsem mi-k.Jonskim dobrotnikom za poslani ček, . Sern ga prejel kmalu potem, ko sem P*sal svoje zadnje pismo. Predstojniki 0 mnenja, da je bolje malo počakati z ^novčenjem čeka, zato bom tudi počakal razdelitvijo še drugim misijonarjem, y erim ste po meni poslali. Ponovno se . atn zahvaljujem za velikodušni misijonski dar tudi v imenu br. Marcela. V olitvi redno mislim na naše misijonske dobrotnike. Ne verjemite vse, kar slišite in berete 0 belgijsj^em kolonializmu, kajti to bla-°n je več ali manj vedno Made in USSR , ‘ iz podružnic. Streznenje počasi pri- aJa v deželo, plačanci pa seveda ne ‘rujejo in tudi ne bodo. Nezadovoljstvo nožič je vedno ploden teren za rovar-oenJe- Sedaj se reveži dvigajo proti , . “n, kateri so zasedli visoke stolčke, Jer bahato igrajo aristokracijo z luk-znimi stanovanji, avti, nakupovanjem a ač in razkošnim življenjem. V krat-p! urah ki jih prebijejo v službenih 1 .urnah, razkoračeni sedijo za praznijo 1 mizami in ob njih strani “tajnice", sa Cre morda ne znajo niti brati in pi- , 1 dobro, pa so ne glede na to mastno ..j “e. Samo v bližnjem mestu je že če 6 Vrs*a takih visokih glav pod klju-s radi poneverb. Pa saj ni urejenega Se S)jVa" Pravijo, da bo treba 15 let, da Pa Z®ravstveno skrbstvo v deželi povrne 3q P°i°žaj, s katerega je zdrknilo po • Juniju. Po vsem tem tukaj ne razu-zadržanja ONU, iki nekako bo-ipCL -P ne°dločno miri na levo in desno 1 v piüesar ne stori za razčiščenje po-V(faja- Politični položaj je namreč še in t° ncj'asen> vedno na mrtvi točki. Tu meri ^ 80 seveda redni krvavi spopadi j v. Nasprotniki, zlasti med nasprotu-s s* plemeni; spopadi so združeni jinT^gi’ rop‘ ‘n uboji. V naši pokra-VniQJe zadnje čase vojaštvo zelo straho-Prebivalstvo, da je preplašeno zbe- žalo v gozd; vojaki so jim kradli koze, perutnino in jim še drugače delali silo. V neki vasi tu blizu je Pigmejec s puščico do smrti ranil vaščana. Napadalec se je nato skril v gozd in ker vojaki niso njega našli, so prijeli nekega starca, ki se ni mogel pravočasno skriti. Tega so toliko časa pretepali in mučili, da je izdihnil. Cela vas se je porazgubila in se poskrila, vojaki so jim pa vse uničili po kočah in vas zažgali. In pri nas je še razmeroma mirno... V spodnjem Kongu nokje so zaklali dva Evropejca, uslužbena pri nekem privatnem podjetju. Ves dan so ju mučili. Trupli so potem vrgli v reko in enega ni bilo mogoče najti. V isti pokrajini so 26. oktobra napadli misijonsko postajo Ka-lenda, kjer imajo tudi malo semenišče. Postajo so oplenili in misijonarje pretepli. Enako so počeli v semenišču, kjer so celo ubili domačega duhovnika in ga potem obglavili. Ostalo misijonsko osob-je so odgnali s seboj, a jih je pozneje rešilo vojaštvo ONU. Najhujše se bijeta med seboj plemeni Lulua in Ba-luba. Uganjajo neverjetna grozodejstva in nimajo nobenega usmiljenja ne do žena ne do otrok. Gre jim enostavno za uničenje nasprotnega plemena. Kakor sem Vam že zadnjič omenil, smo kljub neugodnim razmeram dobili na misijon novo delovno moč, patra, ki je prispel iz Belgije v spremstvu dveh drugih, katera sta bila doma na dopustu. Vsem trem je bila pot semkaj olajšana, ker jih je monsignor označil kot osebje misijonskih šol. Kar se je belih po prvem preplahu vrnilo, so v veliki večini prav učitelji in profesorji. Drugi: trgovci, podjetniki, farmarji, so se le malokateri vrnili in še ti le začasno, kot pravijo, da na vsak način skušajo likvidirati imovino, ki so jo pustili tukaj. Če morejo kaj prodati, je vse pod ceno. Nam je življenje težje, ker se ne dobi več evropske hrane. Pa tudi mnogo drugih, za življenje potrebnih reči, si ni mogoče nabaviti, ali so pa, kolikor jih je, neznansko drage. Tako so naši predstojniki za ves denar, ikar so ga kje staknili, brž nakupili, tako kar za- deva prehrano kot material za nove stavbe misijonske postaje (že zadnjič omenjeno malo semenišče, in drugo). Sicer gre misijonsko delo svojo pot naprej, vsaj pri nas, kjer še nismo bili težje moteni. V naših šolah še ni bilo važnejših sprememb, razen da je bilo treba prepustiti njih neposredno vodstvo domačim ravnateljem, ki so bili izbrani iz vrst učnega osebja. Uradno priznani nadzornik je pa še vedno misijonar. Kolikor more v novih okoliščinah misijonar vplivati na mladino, zavisi zdaj od zadržanja posameznih črnih ravnateljev in njih naklonjenosti katoliški veri. Zaenkrat še ikar gre, ker so vse učiteljske moči izšle iz misijonskih šol. Molite, da nam božje Dete vrne mir v to tako zmešano Afriko!” Itipo, 12. 2. 19G1. Politično vreme se v tem osmem mesecu “osvoboditve” dežele še nikakor noče zjasniti. Vzporedno gremo na ostalih področjih javnega življenja (uprava, trgovina, promet, proizvodnja, sodstvo, zdravstvo, socialno skrbstvo itd.) nekoliko povsod rakovo pot. V ugodnem primeru bi bilo treba 15 let, da se uredi n. pr. zdravstvena služba in se organizira na že obstoječo hvalevredno višino. Čez tri leta bodo mogli prvi domači zdravniki zasesti mesta onih 1300 prejšnjih. Sedaj jih je v deželi največ 500, kateri so prišli iz raznih krajev za prvo pomoč. Predaja oblasti bi se bila lahko izvršila povsem mirnim potom, če bi ne bilo zunanjih intrigantov in domačih koristolovcev. Že takrat je eden voditeljev zmerne struje potožil nekemu našemu sobratu, s katerim se je slučajno srečal na potovanju, da nimajo sredstev za uspešno tekmovanje z nasprotno propagando, katera se plačuje z rdečim denarjem. Pozneje je bilo objavljeno, da so prejeli rdeči 140 milijonov belgijskih frankov. Posluževali so se že takrat tudi nasilja in strahovanja, ko so proti visoki članarini vsiljevali strankine izkaznice... Sicer je sedaj ugotovljeno, da so se za ta usodni udarec skrivaj že dolgo pripravljali z nad desetletnim pod- talnim delovanjem, zlasti v vojaških krogih. Pri tem so tudi belgijski komunisti pridno sodelovali. Na sam dan proglasitve samostojnosti se je pokazalo, V katero smer plovemo. To je v naslednjih “medenih tednih”, kateri pa bodo za marsikoga zabeleženi v njegovo najtemnejšo kroniko, celo pokazal “nacionalni radio”-Ker so šli s hujskajočo in lažno propagando predaleč, so ga uvidevni krogi (ONU) s silo prevzeli v svojo upravo-V tem kratkem času pa je radio povzročil med najširšimi sloji ljudstva nepopravljivo moralno škodo. To vemo in še čutimo mi, ki živimo med preprostimi ljudmi v odročnem pragozdu. — Nato je prišla prva cepitev: Katanga okliče samostojnost. Isto pot gre Spodnji Kasai. Medtem je državni poglavar odstavil vlado. Nova oblast je hotela radikalno končati s politiko prejšnje in je zato izgnala iz dežele sovjetsko in čeho-slovaško diplomatsko misijo in zaprla prvega ministra in njegovega kolega-Oba sta kmalu nato ušla, a so ju kmalu zopet prijeli. Te dni je radio javil nov pobeg obeh kolovodij. Dva ministra prve vlade sta se izmuznila do vzhodnih mej dežele, kjer je imela prva vlada že od začetka največ pristašev. Tam sta sedaj na čelu vsak svoje province s skupn® vlado v Stanleyville-u. Tako je prejšnji Kongo sedaj razdeljen na štiri dele-Trije nočejo priznati suverenosti predsednika Kasa-Vubu in ne njegove “centralne vlade”, katero imenujejo ilegalno-Nesreča je, ker do sedaj še niso prisl) do kakega pometnega sporazuma. Loči jih mnogo stvari: bogata Katanga ne mara nikogar nad seboj. Razni rodovi se med seboj smrtno sovražijo, n. Pr-Lulua in Raluba ter Bangala in BU' kongo ter še toliko drugih. Pigmejcen' noben rod ne prizna enakovrednosti. so v prejšnji dobi belcem očitali, da nc občujejo z domačini, so beli pokazali na njih odnose nasproti Pigmejccm. Nis° se hoteli vdati in se jim približati, - j Pigmejci so pa krvoločni... — V še omenjenih vzhodnih provincah vlada nasilje. Preganjajo politične nasprotnike in bele, kar jih je ostalo, odnosno so se opet vrnili. Tudi misijonarji so izpo-avljeni in so se ponekod umaknili na Va,no. Od spodnje strani so zveze in Promet ukinjeni. Preko Egipta in Su- dana pa prejemajo vso zaželjeno pomoč 2 vzhodnega rdečega bloka. Tak je nekako položaj sedaj, ko so se Vondar vsaj toliko sporazumeli, da se ^berejo ta teden v Elisabethville-u na onferenco okoli okrogle mize. Sklicano J® tja ogromno število ljudi, tako da bi skoro lahko izvedli pravo ljudsko glasovanje. Prav zaradi tega se bojimo, v olikor jih poznamo, da bodo težko skle-! 1 kaj konkretnega, ker so nediscipli-11 iran i. To vidimo v vsakdanjem življe-Pju. Prav iz teh vsakdanjih malih dogodkov se značilno zrcali nova dušev-bost ljudi, s katero moramo sedaj računi, a se težko vanjo vživljamo. Kar se tiče misijonskega delovanja na prvj pogled ničesar spremenjeno. pejstvo pa je, da je naš ugled padel nas ljudje ne spoštujejo tako kot ^ ekoč. Smo pač beli, kot so bili vsi, ka-m so pregnali iz dežele. Moramo se -ejiti na naš misijonski delokrog. V rkvah se pozna večja verska mlač-st in popuščanje, šole imajo domače ijV^natelje \z Vrst učiteljstva, ki je vse s*° iz misijonskih šol. Vsaj pri nas je annkrat tako in šolski nadzornik (za ves vikariat eden) je tudi še misijonar. Dali pa mu bodo v pomoč laika, katerega naj bi vpeljal v svoj posel. V državnih uradih itd. imajo ob strani tkzv. tehnične svetovalce, ki so po večini Belgijci, katere so poklicali na pomoč. Največ se je vrnilo učiteljskega osebja, zlasti za srednje, tehnične in višje šole. Prišli so pa le moški, brez družin. K nam se je vrnil eden od dveh prejšnjih zdravnikov, čeprav so ob izgonu grdo z njim ravnali. Na cesti so mu vojaki zastavili pot, ko se je vračal domov s službene poti. Preiskali so avto, katerega je menda moral dvigniti, da so vojaki lahko tudi spodaj pogledali. Nato so zdravnika vlekli v gozd, kjer so mu žugali s smrtjo. Končno so ga prisilili, da jih je naložil na avto in zapeljal, kamor so hoteli. Zdravnik je pustil v Belgiji ženo in pet otročičev. Zadnji se je rodil komaj en mesec pred temi dogodki. — Belih zasebnih podjetij ni več v deželi. V državne službe so sprejeli dvojno število ljudi v primeri s prejšnjim stanjem, a je vedno več nereda z izplačevanjem mezd, zaradi pomanjkanja denarja. Naši predstojniki imajo v tem oziru težave z učiteljstvom; država je obljubila denarna sredstva misijonom, če se zavežejo organizirati misijonski pouk kot v rednih razmerah, če sedaj ni denarja, dolžijo misijone...” * POPOTNI MISIJONSKI UTRINKI Nadaljevanje. L. L. C. M. MED ROJAKI NA PRIMORSKEM IN NA KOROŠKEM Že večkrat smo v “Katoliških misijonih” .poudarili, kako zasidrana je misijonska akcija med Slovenci na Goriškem in Tržaškem in kako lepo ter vztrajno v tem smislu delujejo zlasti misijonski odseki tamkajšnjih Marijinih družb, kar je bilo vidno prav ob 60-letnici tržaške Marijine družbe na Via Risorta, ko so “Kat. misijoni” objavili poročilo o misijonskem delu te družbe za vseh 60 let nazaj; poročilo je vsebovalo podatke s številkami in imeni. Veliko je tudi misijonarjev iz teh krajev, n.pr. samo iz Trsta brat in sestra Miklavčič, pa oba brata Kerševana. Imel sem srečo, da sem že pred štirinajstimi leti, ko sem bival v Rimu, večkrat obiskal goriške in tržaške Slovence — misijonske prijatelje. Zlasti lepe spomine imam na pokojnega prezaslužnega slovenskega javnega delavca na Goriškem, msgr. Bru-mata, ki je bil tudi vodja misijonske akcije tamkaj. Razume se, da nisem mogel in smel iz Evrope, ne da bi spet posetil te dragocene misijonske sodelavce in jim kaj misijonskega povedal, zlasti še, ker sem bil ves čas v stikih z njimi bodisi z dopisovanjem, bodisi po “Kat. misijonih” in raznih misijonskih akcijah, pri katerih primorski rojaki vedno z veseljem sodelujejo, kolikor le morejo. Naneslo je, da sem bil v Trstu v času dobrega tedna kar trikrat. Najprej sem šel tjakaj iz Gradca, v soboto 13. avgusta zvečer. V Trst sem prišel zjutraj pred deveto; zato sem šel brž maševat v cerkev pri novem sv. Antonu. Od tam sem hitel v okraj Rojan, kjer sem prišel ravno k slovenski službi božji, ki jo je daroval č.g. Stanko Zorko in pri kateri sem občudoval lepo zborovsko petje. Po maši sem č.g. Zorka obiskal v zakristiji in stopila sva v telefonsko zvezo še z vodjem Marijine družbe na Via Risorta, msgr. Omerzo. Dogovorili smo se, da bom imel tisti dan na nedeljo najprej misijonsko skioptično predavanje na Via Risorta, naslednji dan, na praznik Vnebovzetja pa pri Marijini družbi v Rojanu. Malce sem dvomil o uspehu teh dveh misijonskih predavanj, kar zadene udeležbo, kajti nahajali smo se v najbolj počitniškem času in v naj večji vročini. A videl sem, da tržaški Marijini družbi ne poznata ne počitnic ne vročine. V Mariji' nem domu se je zbralo toliko družbenic, da je bila dvorana z balkonom vred polna. Najprej sem moral izreči srčno zahvalo vodstvu in vsem članicam za tako lepo misijonsko sodelovanje vseh trinajst let, kar smo se zadnjič videli, nato pa sem jim pokazal najprej slike o slovenskih misijonarjih na sploh, potem pa še posebej 0 Formozi in dr. Janežu. Predavanje se je zavleklo skoraj na čas dveh ur in videl sem, koliko misijonskega čutenja je v teh dobrih dušah, ko so š toliko ljubeznijo spremljale izvajanja o slovenskih misijonarjih in misijonarkah. Ta ljubezen se je izkazala tudi v dejanju, saj so družbenice zbrale kar 20.000 lir, ki smo jih namenili za misijone. Poleg tega je še ena od njih darovala v isti namen 5.000 lir. Po končanem predavanju mi je č.s. prednica šolskih sester, ki oskrbujejo Marijin dom> postregla z bogato večerjo, kar je gotovo tudi izviralo iz misijonske ljubezni. • • Naslednji dan popoldne je bilo podobno misijonsko predavanje v okraju Ro-Jan' kjer so se morale in se še morajo Marijine družbenice desetletja zadovoljiti zelo skromno dvoranico, zdaj pa pod vodstvom č.g. voditelja Stanka Zorka zidajo Pomočjo vseh rojakov prav lep Marijin dom na vzpetini nad morjem, kjer bo le-Pa in prostorna dvorana s kapelo, poleg še raznih drugih društvenih prostorov, Pe le za življenje Marijine družbe, ampak tudi sicer za potrebe slovenskega verstva 1 mladinske vzgoje. Poslopje je že vse pod streho in zdaj so pridno na delu z no-. anj° izdelavo. Tudi članice te Marijine družbe so dvorano popolnoma napolnile zelo hvaležno spremljale podajanje slik in razlago in za misijone zbrale 12.000 r> zraven pa dodale še 20.000 lir iz svoje stalne nabirke za slovenske misijonarje, ar je še posebno lepa žrtev spričo velikih dajatev od strani vseh družbenic za Nadnjo Marijinega doma. Talko ta Marijina družba kot ona na Via Risorta sta imeli Sre*°. da sta v zadnjih letih doživeli obisk nekaterih slovenskih misijonarjev, ki so P° dolgih letih spet prišli v Evropo na dopust, nazadnje č.g. Andrej Majcen S.D.B. Sem so posvetile lepo pozornost. v Naj Bog poplača obema Marijinima družbama v Trstu to izredno veliko in požrtvovalno ljubezen do misijonov! , Še isti večer sem se vrnil proti Gradcu. Mimogrede povedano, smo imeli tam-aJ^ vsi živeči Lenčki “družinski kongres”, zbrani okrog 77-letne' mame. Dva sva Jrisla iz Argentine, vsi ostali iz Slovenije, razen naj starejše sestre, ki v Gradcu .1Vl- V Gradcu sem se našel tudi s svojim sobratom č. g. Ludvikom šaveljem C. M. Trsta, ki je bil tamkaj na svojih osebnih duhovnih vajah, na Dunaj pa sem šel 'skat č.g. Demšarja C.M., ki tamkaj že nekaj let deluje skupaj z avstrijskimi , . ruti, precej pa tudi na misijonih po Koroškem. V Trstu sem pa prenočeval pri uredniku “Kat. misijonov”, sobratu č. g. Jožetu Gracarju C. M., ki je bil , ,aj župnik v povsem slovenski vasi Sv. Križ nad Trstom. Tako sem imel vedno aj lepih novih doživetij skupaj z dragimi sobrati. , V petek 19. avgusta zvečer sem se poslovil od mame in drugih domačih in odpo-_°val v Gorico, kamor sem prišel zjutraj. Najprej sem maševal v stolnici pri oltarju Svetogorske Marije, nato pa šel v sosednje župnišče^ kjer sem počakal seda-Jega voditelja goriške Marijine družbe, dr. Kazimirja Humarja, ki je kot tak ^udi naš poverjenik za goriško misijonsko akcijo, še prej sem v zakristiji govoril tnsgr. Gregorcem, ki tudi lepo sodeluje pri misijonski akciji, zlasti ker vsako za misijonsko nedeljo uredi zanimivo priložnostno brošuro “Misijonska nede-,Ja • No, pri dr. Humarju sem se vsaj kratko srečal še z mojim sobratom dr. Ja-°bom Kolaričem C.M., ki že nekaj mesecev živi na Koroškem, a deluje tudi na , 1 morskem; tako je prav tisti dan končal zelo uspešne duhovne vaje za goriška de-eta z udeležbo kakih 45 deklet. Z dr. Humarjem sva se dogovorila glede napove-ne£a predavanja v slovenski dvorani na Piazzuti, ki naj bi bilo naslednji dan, Uedeljo popoldne. Nato sem pohitel v Trst, kjer sem imel še razne opravke. Tam sem se tudi ečal z dvema odličnima misijonskima sodelavkama, ki ju ob mojem predavanju tel nj° uedeljo oziroma ponedeljek ni bilo doma, in sicer z učiteljico Nado Maričevo, ki je bila med zadnjo vojno v Ljubljani ena najvodilnejših pri tako lepo J** Slovenski misijonski dijaški zvezi, in pa z gdč. Ano Silič, ki je poverjenica j “Kat. misijone” na vsem Tržaškem in misijonska blagajničarka pri Marijini jo U^bi na Via Risorta. Zelo sem bil vesel obeh teh srečanj, v katerih sem misi-Usko preteklosti povezal s sedanjostjo, posebno ker sem imel priložnost, da sem 6 d°bri gdč. Silič in po njej tudi voditeljici misijonskega odseka, odsotni gdč. Mariji Hlad, zahvalil za tako lepo misijonsko delo njihove Marijine družbe in še posebej za njuno osebno misijonsko žrtvovanje. Ko sem bil že na kolodvoru, je prihitela pozdravit starega misijonskega znanca še druga nekdanja misijonska sodelavka iz mis. krožka visokošolk v Ljubljani, ga. Majda Bartolova, ki je zdaj poročena v Trstu. Ta srečanja so mi vzbudila veliko lepih spominov na misijonsko delo nekdaj v domovini, ki bi se tako idealno razcvetelo in rodilo takšne bogate sadove, da ga ni slana brezbožnega nasilja zamorila. Vrnil sem se v Gorico, kjer so me nadvse ljubeznivo sprejele pod svojo streho moje dobre duhovne sosestre, bolniške sestre čudodelne svetinje, ki imajo tamkaj zelo lepo se razvijajočo postojanko pod spretnim in modrim vodstvom č.s. Juste. Naslednji dan, v nedeljo, me je dr. Humar popeljal v dvorano na Piazzuto v Gorici, kjer se je spet zbralo zelo lepo število ne le članic Marijine družbe, ampak tudi drugih rojakov. Zlasti so počastili to misijonsko prireditev s svojo udeležbo poleg dr. Humarja še msgr. dr. Novak, msgr. Gregorc, dekan Pavlin, župnik Žerjal in drugi čč.gg. Spored prireditve je bil isti kot v Trstu in ljubezniva pozornost ter zanimanje za misijonske slike in življenje slovenskih misijonarjev nič manjša, prav tako pa tudi misijonska darežljivost udeležencev, saj mi je naslednji dan dr. Humar prinesel 25.000 lir za slovenske misijonarje, ki so jih zbrali rojaki pri predavanju, poleg vsote naročnine “Katoliških misijonov”, ki so tako na Goriškem kot na Tržaškem zelo lepo razširjeni. Po misijonskem predavanju je večji del udeležencev še ostal v dvorani; povabili so me, da sem jim še o življenju rojakov v Argentini govoril, kar mi pač ni bilo težko, saj je o slovenskem življenju v Argentini toliko povedati in jaz ga še kar dobro poznam. .. Drugo jutro sem jo že zgodaj mahnil v Trst, že tretjič; to pot, da so na tržaškem radiu v slovenskem oddelku posneli na zvočni trak misijonski govor za oddajo naslednje nedelje. Začel sem z misijonskimi vtisi z evharističnega kongresa, ki so me prepričali, da se dobri katoličani vedno bolj zavedajo nujnosti misijonskega čutenja in sodelovanja s Cerkvijo. Nato sem nakazal nekaj najbolj perečih misijonskih problemov in izvajal, da moramo tudi Slovenci, kjer koli in v kakršnih koli razmerah smo, sebi primerno sodelovati pri reševanju teh problemov. Pokazal sem v številkah, kako razmeroma majhno število misijonarjev imamo danes Slovenci v misijonskem svetu in kako jim vsaj rojaki iz zamejstva skušamo biti v skromno oporo, ko že iz domovine ne morejo prejemati pomoči. (Ta govor so objavili “Katoliški misijoni”.) Po oddaji v radiu sem na posebno povabilo obiskal družino ge. Ide Perhavc, ki mi je tudi izročila lepo vsoto za misijone. Opoldne sem se vrnil v Gorico, kjer sem doživel do večera še prav lepa srečanja, zvečer pa sem častitim sestram, pri katerih sem gostoval, pokazal slike o naših misijonarjih in o Formozi ter dr. Janežu, ki so jih zelo vzpodbudile. Drugo jutro, v torek, ob pol petih sem šel po sveti maši že spet na kolodvor ii’ se odpeljal na Koroško. Ne bom popisoval občutja, ki sem ga imel, ko sem se vozil pod Sv. Višarji, skozi Beljak, ob Vrbskem jezeru, gledajoč na obzorju Triglav, Karavanke in Kamniške planine, goro Peco in vso prekrasno pokrajino, ki bi lahko bila danes naša, pa morda tudi po naši krivdi ni več naša... Na Koroškem nisem imel predvidenih nobenih predavanj, saj bi bilo pač predrzno misliti na kaj takega tamkaj sredi največje turistične sezone, želel pa sem doživeti čim več srečanj z misijonskimi sodelavci, ki jih tamkaj tudi ni malo. Po zaslugi g. salezijancev, zlasti g. A. Luskarja in zadnje čase še posebno po zaslugi slovenskega dušnopastirskega urada, ki ga vodi dr. Janez Polanc, je na Koroškem v tistih nekako 80 slovenskih farah s slovenskim dušnim pastirstvom misijonska misel 2lVa in misijonsko delovanje izdatno. Žal dr. Polanca v Celovcu tedaj ni bilo, pač l)a me je gdč. tajnica zelo prijazno sprejeia in mi je v vzornem knjigovodskem re-a izročila lepe vsote misijonskih darov za slovenske misijonarje in Baragovo mi-ijonišče, poleg naročnine na “Katoliške misijone”, č. g. Reven Zdravko iz Bel-ki je že nekaj mesecev pri vodstvu Mohorjeve družbe v Celovcu, me je pospremil k dr. Ciganu, salezijancu, ki ima na skrbi fantovski del slovenskega dijaškega °ma, v katerem lepo vodi tudi dijaški misijonski krožek, kar je še posebej razve-Na poti mi je pokazal tudi poslopje “Carinthiae”, v katerem se nahajajo koraj vsi stroji nekdanje naše grobeljske Misijonske tiskarne, ki so jih ugrabili 'emci med drugo svetovno vojno in jih prenesli na Koroško. Seveda se mi je mi- 0 storilo ob misli, da so ti stroji po vseh moralnih načelih še vedno naša last in ako prav bi nam prišli, pa so, žal, v službi sicer dobrega katoliškega tiska, a Vendar brez vsake koristi za slovensko in misijonsko stvar. , Isti dan popoldne sem se odpravil v tolikerim izseljenskim Slovencem nepozab- 1 ‘n kljub vsemu vsem dragi Spittal ob Dravi, kjer so preživeli večino svojih begunskih let, preden so se razkropili po svetu. A se še niso vsi in nekateri se tudi ne °do, kajti taborišče se zadnje čase spreminja bolj in bolj v lepo grajeno pred-mestje: stare lesene barake podirajo in na njihovem mestu grade dvo in osem-tunovanjske hiše, prav čedne. Misijonsko je meni taborišče Spital znano in drago, 116 ker bi bil jaz tamkaj kaj misijonsko deloval, saj sem ga to pot prvič videl v 6snici, ampak ker sef je v tem taborišču pod vodstvom č.g. A. Luskarja razvilo ePo misijonsko delovanje zlasti med dijaštvom in iz vrst te misijonsko dobro zgojene mladine sem dobil, ko so taboriščniki prišli v Argentino, najboljše mlade e. °vne misijonske moči, ki še danes vztrajajo eni več, drugi manj, pri slovenskem 'sijonskem delu v Argentini in predstavljajo bistveno pomoč. Domala vsi taborišč-VMS° kili dobri člani Družbe za širjenje vere in zalo mnogo se jih je tudi vpisalo Misijonsko mašno družbo. Koliko študijskili sestankov, koliko lepih misijonskih ^ meditev in iger, koliko misijonskih molitvenih ur je doživelo to taborišče, ki bo . zgodovini slovenskega misijonstva posebno svetla točka, primer, kako tudi v 2rednih težkih okoliščinah za misijone vneta ljubezen najde možnosti za misijon-Ko izživljanje. Misijonstvo je danes v taborišču v špitalu še vedno prisotno, če-?.rav je tamkaj Slovencev le še kakih 300. A njihov dušni pastir č.g. Anton Mi-avčič lepo skrbi za DŠV, vsakoletno proslavo misijonske nedelje, širjenje “Kanskih misijonov” in Misijonske mašne družbe ter zbirke za slovenske misijonar-e' Prav k temu gospodu, tako zvestemu misijonskemu poverjeniku, me je zanesla . 'n našel sem ga v zidani hiši sredi taborišča. Silno prijazno me je sprejel in 1 Postregel ter izročil, kar se mu je nabralo misijonskega denarja, potem pa me je sPremil po taborišču in končno na kolodvor, kajti še isti večer sem moral biti yet v Celovcu, kamor sem tudi srečno prispel. .. Že nekajkrat sem v zvezi z obiskom na Koroškem omenil č.g. salezijanca Aloj-Luskarja. Tega gospoda sem obiskal naslednji dan v vasi Kamen, nekaj deset ko°•''etr°v vzhodno od Celovca proti Klopinjskemu jezeru. Našel sem ga na polju, Je skupaj s sobratom kmetoval. Ker je bil ravno čas obeda, smo sedli skupaj „ mizo in kramljali. Zahvalil sem se mu, da se je na Koroškem tako zavzel za , atoliške misijone” in ga prosil, naj še naprej sodeluje z Dušnopastirskim ura-v Celovcu, ki je zdaj uradno prevzel vodstvo slovenske misijonske akcije na , moškem. Dobri gospod me je popoldne zapeljal z avtom h Klopinjskemu jezeru, dok1" Sem videl’ koliko turistov preplavlja Koroško v tem času in kakšen lep vir tol udkov PomenU° naravne lepote koroške dežele ljudem, ki tam žive. Zato je še tari' ®rimerneje, da se ljudje za blaginjo, ki jo uživajo, zahvalijo Bogu tako, da fa t Za. m*s*Jone darujejo in tako nekaj tega, kar jim Bog daje, Njemu posvete za Njegove Cerkve v svetu. Da so na Koroškem tako dobri slovenski duhovniki kot verno ljudstvo reS pripravljeni veliko storiti za misijone, se vidi zlasti iz nekaterih svetlih primerov izdatne in dobro organizirane misijonske akcije: že nekaj let sem organizirajo slovenski dušni pastirji po župnijah misijonske kolednike, ko mladi pevčki, v oblekah sv. Treh kraljev hodijo od hiše do hiše in pojoč prosijo za misijone. Prav lepe vsote se tako naberejo. Ko je bil leta 1959 na Koroškem na obisku misijonar Andrej Majcen S.D.B., so mu kupili prav iz te koledniške nabirke za njegov obsežni misijonski delokrog lep avtomobil. To je bil misijonar vesel in to mu je pomagano na njegovih misijonskih potih, zlasti ker si z avtomobilom prihrani veliko dragocenega časa. . . Drug svetel primer je akcija, ki jo, podobno kot č.g. Wolbang C.M. v ZDA, razvija zadnja leta na Koroškem salezijanec Matko, ki je bil že v Ljubljani na Rakovniku duša misijonskega dela, namreč vzdrževanje domačih bogoslovcev v misijonih; s pomočjo koroških misijonskih dobrotnikov vzdržuje že njih večje število v raznih misijonskih deželah. Na Koroškem tudi stalno narašča število naročnikov “Kat. misijonov”; tako je n.pr. č.g. Luskar naročil za neko župnijo 20 izvodov več kot doslej. Srčno bi bilo želeti, da bi se Koroški Slovenci s še večjim misijonskim sodelovanjem čim bolj prikupili ljubemu Bogu, da jim bo dajal obilje milosti, ki jih tako zelo potrebujejo, če se hočejo ohranjati versko in narodno v nelahkih okoliščinah. Naj se tu v imenu slovenske misijonske akcije še posebej zahvalim vsej koroški slovenski duhovščini, da se tako lepo zavzema za sveto misijonsko stvar V povezanosti z ostalimi misijonsko delujočimi rojaki po svetu. Bog povrni! (Sledi.) Misijonar s spreobmjenkami... /lasi Ä(wwii SH^ŽfŽ&^:ž'%-.y.... L ''"\ IT 3 ...•; -^L"~ ■ , vc:.; WT^- ' ‘ ' ■MvV' ••■• v-.'v. • (Nadaljevanje in konec.) PAKISTAN Že pred nekaj meseci smo prejeli dve Plsmi obeh naših misijonskih zdravnic, Sester ŽUŽEK, ki delujeta v tej mohamedanski deželi na Indijskem polotoku. z obeh pisem posnemamo sledeče zanimivosti za naše bralce: Zahvaljujeta se za prispevek iz skla-v.m in obljubljata v zahvalo kako poro-m o s slikami. Bili sta nekaj časa sku-Pah kakih deset dni, ker sicer sta ka-ZH km oddaljeni ena od druge. V 'adnjem času smo prejeli novico, da se °. mazdalja med njima še znatno po-ecala, kajti s. Dominika (Rezka) je ^stavljena v drugi del Pakistana, na zhodni konec Indije, blizu Bengalije, ki ■;? nam najbolj znana indijska pokra-'na. Obe imata dela čez glavo, ne pa A*ko možnosti za spreobračanje, saj se ob ce*° le*-° ne doseže niti eno spre-1> r.nienje... Taka je mohamedanska m_dina... A treba je pričati Kristusa in JOgov0 ljubezen, potem pa božji prednosti prepuščati sadove. Potrebno bi 1 0 veliko več delavcev. Zato je šel škof v'^ona, kjer deluje s. Agnes (Janja), .Evropo in Združene države Amerike, iskat sti pomočnikov, tudi laičnih moči, zla- ,Za pomnožitev bolnišnic in dispan-s®rj„ev v svoji škofiji. Do srede junija p” Ze prispele v Pakistan od tega škofa ^j. obl jene sledeče laične misijonske mo. Cj." ir* dekleta iz Cardijnove organiza-jžje miadih katoliških delavcev, tri moči ^ zdravniškega misijonskega zavoda v jeU^kurgu v Nemčiji, in tri iz Avstri-let k6 80 diplomirane bolničarke. Eno zdr osta*e v bolnišnici Misijonskih da aVn'c> kjer deluje naša misijonarka, Sg Privadijo ljudem, klimi in da dobe še več prakse. Sledita tej skupini kmalu še dve zdravnici iz Würzburga in še katere. “Bog blagoslovi ta velikopotezni načrt našega škofa!” — tako zaključuje s. Agnes svoje poročilo o tem zanimivem podvigu z laičnimi misijonskimi sodelavci. AFRIKA Nedaleč od Konga deluje v Severni Rodeziji slovenski misijonar o. RADKO, RUDEŽ S. J. Iz njegovega zadnjega pisma sredi oktobra povzemamo sledeče: “Prav lepo se Vam zahvaljujem za lepi znesek, ki ste mi ga poslali! Bog plačaj! če bi me vprašali, kaj bom z denarjem, bi bil v zadregi z odgovorom, to pa zato, ker je stroškov in potreb na vse strani veliko, denarja pa tako malo. Vaš dar je predobrodošlo kritje vsaj ene od sto potreb, ki terjajo rešitev. Delujem na misijonu, ki je bil nekoč cvetoč, zadnjih 20 let pa je bil opuščen radi pomanjkanja misijonarjev. V naši škofiji Lusaka so letos spet umrli trije misijonarji in zato se tu in tam čuje mnenje, naj bi moj misijon Kapoche spet opustili, ker da je drugod potreba večja... Kapoche ima 5.000 duš, raztresenih v dolžini 50 km, dočim imata v mestu dve župniji z enim dušnim pastirjem vsaka po 15.000 duš. A čeprav je moj misijon v primeri z omenjenima dvema maloštevilen, vendar da enemu samemu misijonarju veliko dela. V prvih desetih mesecih letošnjega leta sem imel 502 krsta. Misijonska šola je v tem času iz štiriletne zrasla v petletno in pripravlja se nova šola na podružnici, kakih 16 km vstran. Razredi so polno zase- deni. Ako bi opustili ta misijon, bi cvetoče življenje, ki smo ga komaj obnovili, spet začelo zamirati. Res je, oskrbovali bi vse to iz misijona Katondwc, 25 km daleč. A že ostareli misijonar in njegov pomočnik imata že s svojimi ustanovami preveč dela, kako naj bi lepo vodila še tako oddaljene... Veliko žrtev in težav nalaga v naših misijonih tu skrb in delo za poklice. V naši škofiji na primer imamo lepo semenišč, ki pa še ni dalo nobenega duhovnika. So le štirje zamorski duhovniki, a iz prejšnjih let, ko škofija sama še ni imela svojega semenišča. Ta zadeva zelo skrbi nadškofa. Saj je lahko napolniti semenišča, a težko med mladino doseči idealizem, ki je potreben za poklic. Mnogo fantov, ki hodijo k nam v šolo, stanuje tik ob misijonu, pa jih k maši v delavnikih skoraj nikoli ni. Zamorec je zmožen trpeti bolj kot belec, toda nima moči, da bi se prostovoljno podvrgel žrtvi, ki se ji more izogniti, ki ni nujna. Afrika se prebuja, a prebuja se v krvi. Bog daj, da bi trpljenje Afrike ne bilo zaman. Bog daj novim domačinskim oblastem pamet, da ne bodo gradili bodočnosti svojih dežel na ruševinah dosedanjega dobrega in svetega, kar se je s tolikimi misijonskimi žrtvami zgradilo tekom desetletij! Vsi upajo, da v deželah, ki so bile pod angleško nadoblastjo, ne bo tako žalostnih razmer, kakor so v Kongu. Toda ne zavisi vse od dobre volje angleških oblastnikov, ampak od raznih petokoloncev! Komunisti imajo pri nas mnogo prijateljev in pristašev, zlasti med najbolj šolanimi. Jaz sem edini belec 25 km naokrog, a gledam na bodočnost Rodezije optimistično, tudi na bodočnost misijonskega dela. Le da bi bilo več misijonarjev!” V Južni Afriki deluje več slovenskih misijonarjev in misijonark. Misijonarji so iz Družbe Misijonarjev Sinov presv. Srca, in sicer o. Franc Bratina, o. Albin Kladnik in br. Valentin Poznič. Od prvih dveh že lep čas nimamo glasu, pač pa je zvest dopisnik br. VALENTU^ POZNIČ, ki nam je v dveh zadnjih pismih sporočil tole: “Sanje se mi niso uresničile, ko sem mislil, da bom letošnji majnik preživel v domovini. Za izdajo novega potnega lista je tukajšnji konzulat zahteval, da naj si preskrbim domovinski list, pa so mi iz domovine odgovorili, da jaz sploh nisem več jugoslov. državljan, ker sem po 15 letih državljanstvo izgubil. Zdaj me pa mora konzulat najprej prijaviti-Če me bodo sprejeli, mi bodo izdali novo domovinsko pravico. Kako dolgo bo ta postopek trajal, ne vem, zato letos skoraj gotovo ne bom potoval domov. 22. majnika smo tukaj imeli birmo, -kar 162 birmancev. Ker so naši verniki daleč okrog raztreseni, so zvečine prišli v misijon že na predvečer. V nedeljo zjutraj pri prvi maši je bila cerkev že lepo polna vernikov, tako da so mnogi lahko prejeli svete zakramente že pri prvi maši. Pri deseti maši pa je bila cerkev res nabito polna. Da bi ne bilo zmede, smo birmancem in botrom odločili -prednji del svetišča. Po birmi je bila blagoslovitev nove hiše za sestre domačinke, ki imajo zdaj lepo in udobno stanovanje. Naše misijonsko delo gre kot ponavadi. Večkrat tu pa tam ujamemo kake glasove, češ da nas bodo izgnali, ker nismo črnci, ki jim ta kraj pripada. Mi pa zaupamo v božjo Previdnost, ki vedno vse prav ukrene. “Vate, Gospod, zaupam, ne bom osramočen vekomaj!” Ko to pismo pišem, je v stari cerkvi koncert naše šolske mladine, ki se vrši vsako leto nedeljo pred izpitom 6-razreda, kajti G. razred je zaključni razred, zato se po izpitu šolarji ne vrnejo več na misijon. Letos ima 6. razred 68 učencev. Kako bo drugo leto, ne vem. A od nove republike si ne obetamo najboljšega. Kot se čujc, se za prihodnje leto pripravlja velika nevihta od strani domačinov, ki se bore za dosego enakopravnosti. Vsak, ki pozna razmere tako med belimi kot med črnimi, vidi, da se črnim godi velika krivica. Vzemimo 1° SÄlI I sester domačink v Glcn-Cowic v Južni Afriki, kjer deluje naš č. br. Valentin Poznič F.S.C. Gradnjo hiše je prav on vodil. 1 Primer: Dočim beli zidar zasluži na do 100 šilingov, zasluži domačin 1, šilingov, pomagač samo 4 šilinge... Vendar med kvaliteto dela enih in Pri-R'' n‘ take velikc razlike, dasi je 'k-IiT'C*a 80 keli na splošno boljši kG](>V?'- Obleka in živež sta pa za vse, be]? *n črne, enako draga. Splošno so Plač' ^^ele* >n delavci tu zelo dobro kod ln'’ verjetno bolje kot povsod dru-Ve 110 svetu. Zato ima vsak beli dela-sVq’. n°kaj let po prihodu v deželo že spijl? leP° hišo in avto. Beli domačinom obrtj ne puste, da bi se izučili raznih vežl ’ i ^az sem Pa tu na misijonu iz- ije|a. več zidarjev in lahko rečem, da pj.e*kot jaz. Na vsak način bo treba tu '*ho J- P°*rebno. Tako še nekam izhaja-so IT‘'s'j°n po pomoč v bolezni in revščini. bij. nedeljo 14. avgusta smo imeli sv. Od,. °> ktos le 24 birmancev, od teh 6 haii - 80 tudi prejeli prvo sveto ob- li^* °' Škofov obisk je za naše ljudi ve-]j]{ s*°vesnost, pridejo od daleč in v ve-sti v številu. Cerkev je pri tej priložno-Potf i n° Premajhna. Za praznike bi res zdaA°Vali veliko hišo božjo, na kar pa ke misliti ni, saj je bodočnost Afri-kristv neS°tova. Molimo, da Bog naše ko ylane utrdi v veri in ljubezni, da ta-in v a’°rejo vztrajati v verski zvestobi koli! Zlv ienju po veri, pa naj pride kar- Zelo Vam priporočam v molitev naše misijone tu v Nomagualandu: zelo potrebujemo duhovnike, brate in sestre, vse premalo nas je za delo, zlasti, ker je mnogo že starih in izčrpanih in delajo le še z nadčloveško energijo.” V naslednjem pismu misijonarka dodaja še tele vesti: “Tukaj imamo veliko sušo. Že nad leto dni ni bilo dežja, živina nima več hrane na pašnikih, ki so se spremenili v pustinjo. Mi imamo vodo vsaj za zalivanje vrta, kajti smo čisto blizu reke Oranje. A pašnikov ni mogoče zalivati, zato mnogo živine pogine. Iskreno se Vam zahvaljujem za poslani dar, ki sem ga namenila v pomoč gradnji cerkve, katere sliko Vam tu prilagam. Je to ena izmed cerkvic naših zunanjih postaj. — Na praznik Kristusa Kralja smo imeli v Keimoesu lepo duhovno že tov: .30 krstov, 96 prvih sv. obhajil in 124 birmancev. To je bil vesel dan za nas misijonarje! Veliko žrtev stanejo ti sadovi, a na tak dan ne mislimo na žrtve, ampak smo polni veselja in duhovne sreče nad sadovi. Saj vrednost ene same neumrjoče duše bomo šele v večnosti mogli prav oceniti. Z mojim zdravjem gre kar dobro naprej, odkar so mi pobrali 25 žolčnih kamnov. Rog daj, da bi pri tem ostalo!” Tudi ob koncu septembra je iz Južne Afrike pisani misijonarka s. MARIJA VINCENCIJA NOVAK iz iste redovne družbe: “Iz vsega srca se zahvaljujem za poslani dar 40 dolarjev iz sklada za slovenske misijonarje! To je res lepo dari- >o, za katere naj nebeški Misijonar vse dobrotnike poplača! Pravkar smo začeli zidati na eni naših postaj veliko cerkev, ki nas bo stala 3.000 angleških funtov, a so verniki v teku triletne nabirke, zbrali komaj 200 funtov, ostalo moramo prispevati mi iz družbenega žepa, ki je pa kaj prazen. Mogoče se bo našla v Z D kaka dobra duša, ki nam bo priskočilo na pomoč. Jaz sem zadnje čase bolehala in sem morala biti dvakrat operirana. Pobožne molitve naših dobrih misijonarjev in ver-, nikov so me spet zdravo iz bolnice pripeljale. Hvala Rogu, že spet opravljam svoje delo. Letos bo že 25 let, odkar delujem tu v Kcimoesu. Hvala nebeškemu Misijonarju, da smem delati v njegovem vinogradu, hvala za milost stanovitnosti. Rog plačaj pa tudi Vam, dobrotnikom, ki ste molili zame in mi pomagali! Slovenska misijonarka iz Južne Afrike z dvema prvoobhajankama. Nu misijonu San Jose med Indijanci rodu čulupi na meji med Argentino in Para-Svajem, kjer delujejo slovenske šolske sestre, je vedno več vernikov. Tu vidimo skupino prvoobhajancev pred cerkvijo. Iz misijona San Jose med čulupi Indijanci v Južni Ameriki poroča s. SE-uAFina ČERNE, mariborska šolska Sestra, sredi meseca julija: , Tu smo bile nekaj časa kakor na akem oddaljenem otoku. Reka Pilco-ri'uy° je preplavila vse naokrog, le v mi-SlJonu smo bili na suhem. Da smo imeli "ašim sosednjim misijonom sv. Leo-J^rda zvezo, so za hišo podrli drevo “pa- 0 boracho" ter iztesali čoln, s katerim Sn'° se vozili čez vode. I’red nekaj meseci sem imela srečo, da sein krstila Indijanko, ki je takoj na-ednji dan umrla. Bolehala je že več et in sem jo že nekajkrat po malem uči-,a verouk. Pač pa sta na žalost ipred , Vatkim brez krsta umrla en Indijanec 1 llllada indijanska žena. Oba sta ime-a Za najbližje sorodnike kristjane, ži-i6 a sta med njimi, a kljub temu sta °t pogana umrla. Število otrok se nam je letos povečalo in jih imamo nekaj čez 100, tako nam dela ne zmanjka. Pred kratkim so ubili v bližini misijona leva. Njegovo mast so mi svetovali kot zdravilo, meso so pa Indijanci z veseljem odnesli in pojedli. Tudi kač je tu vedno dosti, čeravno se jih vsako leto veliko ugonobi. Pred nedavnim sem na eno naletela na glavnem oltarju. Bila je ena najbolj strupenih. Imamo prav gotovo zelo dobre angele varuhe, da nas tako varujejo pred to golaznijo. Pred meseci mi je pisala sestrična, ki je uršulinka v Franciji, da je od tam odšla v afriške misijone Slovenka, m. Ksaverija Černič, uršulinka. Njen naslov je: Mission Catholique, Ursuline, BOKE, Guinea, Afrique. Priporoča se za Kat. misijone.” po misijonskem svetu KITAJSKA Križev -pot Cerkve Pokojni papež Pij XII. je malo pred svojo smrtjo opozoril kitajske škofe, da je posvečevanje novih škofov brez izrecnega dovoljenja Sv. Stolice nedopustno. Nekateri so za to papeževo opozorilo ostali gluhi. Tako število od komunističnih ljudskih oblasti imenovanih škofov še vedno raste. Ob imenovanju šang-čuja za novega škofa v Šanghaju se je — če smemo verovati komunističnemu tisku — zbralo nič manj kakor 37 takih škofov. Verjetno niso vsi posvečeni škofje, marveč le duhovniki, ki po volji komunističnega komiteja za kult načc-lujejo posameznim cerkvenim provincam, čeprav niso posvečeni. Ne upamo se jih soditi. Morda bi bili v obsodbi pristranski, ko ne poznamo vseh ozadij te velike žaloigre katoliške Cerkve na Kitajskem. Kdo ve, kakšen je bil pritisk nanje, da so sprejeli tako imenovanje in posvečenje ali ga izvedli? Dejstvo samo je težko, morda nepopravljivo; sodbo o odgovornosti in krivdi pa prepustimo Bogu. Ti razkolni škofje se prav gotovo ne zavedajo jasno vseh strašnih posledic svojega ravnanja. Obnašajo se, kakor da samo oni zastopajo resnično katoliško Cerkev na Kitajskem. V svojih strastnih in naravnost brezbožnih govorih smešijo in napadajo Sv. Stolico. Človeku se zdi čudno, kako to, da ne spoznajo, da so odpadniki in da predstavljajo le skupinico zapeljanih odpadnikov. Večina kitajskih katoličanov jih ne prizna. To pa morejo pokazati le na ta način, da se bolj in bolj oddaljujejo od vsega verskega življenja, vsaj kar se javnega kulta tiče. V cerkve, kjer mašujejo in dele zakramente ti odpadniki, nočejo iti, do pravovernih škofov in duhovnikov, ki so v veliki večini bili izgnani ali pa trpe po ječah, pa le s te- žavo pridejo. Semenišča so na splošno prazna, junaški bogoslovci, ki niso h°' teli kloniti pred zahtevo vlade, pa na prisilnem delu ali v ječah, semeniška P°' slopja se uporabljajo za druge namen®' Človeško govorjeno, katoliška Cerkev J'3 Kitajskem je obsojena na propad. DU' hovnikov je vsak dan manj. če kdo na srečo pride iz ječe ali od prisilnega d®' la, kmalu najdejo novo pretvezo za P°' novno obsodbo. Ker so življenjski pogoj' teh revežev izredno težki, jih je le malo» ki bi dalj časa zdržali telesne in dušn® napore. Zato je umrljivost med njim1 izredno visoka. Pravoverni kitajski katoličani — ko-likor jih je še izven ječ in taborišč so prepričani, da jim je pod grehom pre' povedano, da bi hodili v cerkve teh ra*' kolu ih škofov in duhovnikov in iz nj*' hovih rok prejemali svete zakramente' Zaradi vedno številnejših delavnih ljud' skih občin jim je skoro docela onemog0' čena skupna družinska molitev. Največkrat se omejujejo na zasebno in skrit0 molitev na samem. A tudi takih je vedno manj. Starejši umirajo, mlajši Pa vedno bolj čutijo vpliv brezbožnega okolja. Dogaja se celo, da verni starši nit' ne dajo krstiti svojih otrok. Odpadlega duhovnika ne priznajo, do pravega obrniti ne morejo. Razmere so take, da se jim zdi skoraj bolje, da otrok niti »e postane kristjan. Dobro vedo, da j'"] bodo komunisti otroka vzeli in izročil' v otroško zavetišče, malo pozneje pa v komunistične šole; v fantovski dobi Pa ga bodo vpisali v komunistično mladinsko organizacijo. Kako naj mu dajo primerno katoliško vzgojo, če bo moral dan za dnem poslušati ravno nasprotne nauke z zagotovilom, da je Bog iznajdba starokopitnih in nazadnjaških ljudi. “Al' ni bolje, da pustimo svojega otroka br®z krsta, čeprav bi ga smeli sami krstith kakor pa da postane katoličan po krstu in imenu, po življenju pa brezbožnež? sl s*^1 pogos^° ponavlja, da je v smi-n člena kitajske ustave vera zaseb-i S^Var Posameznika in da ona to ver-i ? svobodo spoštuje. Z ustanovitvijo ki-Jske narodne cerkve komunistična vla-• 5 bosega veliko večje uspehe kakor bi mogla z odkritim preganjanjem. Isto. asno ,pa iahko dokazuje svetu, da ona u uničuje Cerkve, marveč da ta sama izpada. Silen napredek v šolstvu u-5e. verjamemo uradnim podatkom, je ^•tajsko šolstvo v zadnjih petih letih t a^edilo silen skok naprej. In to v vseh šol S*'opn-,a^1 ljudske, srednje in visoke jo kaj smisla in stremljenja po tem; učni materijal si pa pripravljajo kar sami. Ob takih dejstvih z lahkoto razumemo besede šefa propagande Lu-Ting-Yi, ko je na ljudskem zborovanju izjavil : “čeprav je na splošno napredek velik, je vendar tudi res, da je kulturna raven našega ljudstva v gotovem pogledu padla.” Na univerzah se zelo opaža nazadovanje poznanja tujih jezikov. Velike številke niso vedno zanesljivo znamenje velikega napredka. Prav bi bilo, če bi se na Kitajskem spomnili besed odstavljenega rektorja pekinške univerze, ki je ves čas ponavljal, da je treba tudi v šolstvu stalno gledati bolj na kakovost, kakor pa na množino. število učencev ljudskih šol je posko-‘u od 53 milijonov v letu 1955 na 90 v 1 ‘Jouov v letu 1960, povišek za 70%; 2 s£ednjih šolah beležijo napredek kar v 280 %, to je od 4,5 na 15 milijonov cencev; na visokih šolah pa za 181%, y , 288.000 na 810.000 slušateljev. Iz-jet’6110' V statistikah kar nočejo ver-i 1 tem uradnim podatkom. Pravijo, da J človeško nemogoče v 4 ali 5 letih po-“Pi ali celo potrojiti število profe-,, r.Jev in učiteljev, ki jih za ta porast Ujn° Potrebujejo. Uia ..5an?^a-iu skušajo nadomestiti po-njkanje profesorjev z uporabo ra-'torn. televizije in filmov. V strankinem Jrn ‘teju so ustanovili poseben odbor, ki Čim na*ogo> da prouči, kako bi se dalo ap- UsPešneje uporabljati električne 2ea.rate v študijske namene. V Shansi ]je’niaj° svojevrstno univerzo, ustanov--- ^.*eta 1958. Njena značilnost je ta ‘tajci so izredno ponosni na to poba n°St —’ c*a nima treh stvari, ki so *J?h drugih univerzah največje važ-biat *' - .n“na ne profesorjev ne učnega ^onč r.lPa^a in ne dijakov, ki bi uspešno j6v a * srednjo šolo. Namesto profesor-riši ?rdtajajo posebej povabljeni tova-V;t,nlz niesta in okolice, tehniki iz totem u’1 ^Jižnjih rudnikov, ki govore o H0 A kar jih je naučilo življenje in dnev-6 °- Akademiki so lahko vsi, ki ima- Življenje v narodnih občinah Hongkong in Makao dajeta vsak dan zatočišče številnim Kitajcem, ki beže iz komunističnega raja. Mnogim se seveda beg ponesreči. Tisti pa, ki srečno dosežejo zaželjeno svobodo, se smatrajo srečne, čeprav so izgubili vse svoje premoženje in bili takorekoč prisiljeni zapustiti svojo ljubljeno domovino. Vsak izmed njih ve povedati kaj novega o razmerah, zlasti še o velikem trpljenju v rdeči Kitajski. Poslušajmo očeta, ki je srečno z vso družino prišel v Makao: “Res, nismo bili bogati. Z vztrajnim delom se nam je posrečilo kupiti majhno zemljišče. Zgradili smo si preprosto hišico in nabavili ribiški čoln. Živeli smo skromno, a vendar zadovoljno... Tri leta po komunistični “osvoboditvi” smo že izgubili vse. Mene so pobrali in odvedli na delo v rudnike na severni del naše province. Cela tri leta sem bil pri tem težkem in ne vajenem delu, docela ločen od svoje družine. Ko se je tudi v naši vasi osnovala “narodna občina", sem se lahko vrnil in spet živel skupno z ženo in otroci. Upal sem, da bomo kako mogli nositi breme, a je postajalo iz dneva v dan težje in nazadnje smo pobegnili. Naš delavnik je trajal tudi po 16 ur trdega dela. Paznikova naloga je, da ljudi priganja k delu, nepokorne in ne- delavne pa naznanja višjim oblastnikom. Večinoma smo delali na njivah ali pa ravnali prostrano ozemlje. Oblastnikom se yj zahotelo, da dvignemo letni pridelek na našem ozemlju za 25 %. V našo večjo nesrečo je prav takrat poginilo 21 volov, ki smo jih uporabljali kot vprežno živino. Tako smo jih morali nadomestiti mi sami in vleči težki plug ter opraviti za vsak dan določeno delo. Vsi delavci smo bili razdeljeni v tri skupine. K prvi so spadali zdravi in močni ljudje, ki so bili sposobni presaditi riž iz štirih arov zemlje in prenašati bremena z nad 60 kg teže. Drugo skupino so tvorili tisti, ki so bili še sposobni za delo, vendar ne za tako naporno. V zadnjo so pa uvrstili starčke, bolnike in otroke: eni so pasli živino, drugi pa na njivah pleli plevel. V veliki skupni obednici smo imeli hrano. Kakor vojaki smo stali v vrstah, vsak v svoji skupini, ker sc je količina hrane merila po opravljenem delu. Ne vem, če je bil kdo zadovoljen z njo in če jo je dobil v zadostni količini. Največji reveži so bili pač oni iz tretje skupine. Umrljivost je bila izredno velika, zlasti med otroci in starčki. Zaradi nezadostne hrane so jedli lupine in korenine, kar jim je hitreje uničevalo telo. Vsak večer, čeprav do skrajnosti utrujeni od napornega težaškega dela, smo morali še na posebne sestanke. Navadno smo se zbirali kar na prostem in poslušali “učene voditelje”, ki so nam govorili o politiki in gospodarstvu, vedno pa poveličevali napore in uspehe komunistične stranke pri napredku in odrešenju delavnih množic. Pogosto so nas tudi svarili, naj ne poskušamo s pobegom v Makao. Nismo jih ubogali. Pustili smo jim tisto malo, kar smo imeli, izrabili prvo ugodno priliko za beg in po 10-urnem veslanju dosegli prostost.” Tako je govoril omenjeni družinski oče. Iz drugih poročil vemo, da so komunisti pred tremi leti pogosto izjavljali da bo moralo ljudstvo prestati le še “tri trda in huda leta”, potem bo pa že vse dobro in lepo. Tako so govorili leta 1958. Naslednje leto so časopisi tu in tam » pogreli to vest o treh težkih letih, * vedno manj pogosto in glasno. Lani * ni bilo več te tolažbe, čeprav bi mor® biti že zadnje hudo leto. Ljudje vedij0 bolj uvidevajo, da se bodo ta leta vlek1* brez konca in kraja naprej. Delavnega urnika z 8 delavnimi urami ne poznaj0; Maocetungov poziv vsemu narodu, ®®! proizvaja “več, hitreje in ceneje” leZ kakor mora nad vsemi. Te štiri krat/ besede usužnjujejo milijone kitajski delavcev. Temu nezaslišanemu izrabljanju /' lavskih množic se pridružuje sadistih0 uživanje ob poniževanju meščanskih ki"°' gov, ki jih hočejo za vsako ceno iztr^J biti. šanghajski časopis “Osvobojen.!0 pravi o dijakih iz teh meščanskih kr°' gov: “Lani so mislili, da bodo ost®1 oproščeni slehernega dela. Če so se 10 tili kakega ročnega dela, so si prevala0 nadeli rokavice, da bi njih roke ost®1 mehke in lepe. Letos smo jih uvrs' d« med poljske delavce in ugotavljamo, nosijo gnoj z golimi rokami.” Ali moremo ob takih poročilih 1®, mi reči, da komunizem prinaša rešeni človeštvu? Sodnik William Walsh obišče nvojeff11 brata v ječi Sodnik William Walsh, 70-letnik, se/ po devetdnevnem bivanju v Šanghaj11' kjer je obiskal svojega brata, 69 let st® rega škoga James-a Walsh-a, ki so / komunisti “radi vohunstva” obsodili 11 20-letno ječo, za nekaj dni zadržal Hongkongu. Brez odlašanja je prisl® j na časnikarsko konferenco ter mirno o govarjal na stavljena vprašanja. N®1 prej se je zahvalil oblastem, tako kil®' skim kakor inozemskim, ki so mu on'° gočile to potovanje in ponovno sreča*1’ z bratom. V devetih dneh svojega bW® nja v Šanghaju je smel govoriti z nj1’1. le trikrat. Prvi obisk je trajal le P/ I ure, druga dva pa so na njegovo P j novno prošnjo podaljšali na eno uro. ^ I vprašanje časnikarja, ali smatra 1 \ u,nestno, da mu oblasti niso dovolile za Pogovor kaj več časa, je odgovoril, da sk°ro nima pomena izražati svoja oseb-aa mnenja glede tega. Prostodušno pa Je dostavil, da so oblasti resnično v nje-8°v prid omilile predpis, ki dovoljuje le Polurni obisk, pozabile pa ,pri tem, da le on za ta dve uri in pol trajajoči razgovor preletel nič manj kakor 17.000 m. “Dejstva sama govore zadosti jasno ln glasno.” Svojega brata je našel precej shujša-nega, a ne ravno v slabem zdravstvenem stanju. Radi njegove visoke staro-s, 1 80 mu določili celico v bolniškem od-, .u ječe. V isti celici je še drug iki-ujski jetnik, okrog 40 let star, ki pa govori tudi angleško. Vsak dan mora takrat na dvorišče, da se z gibanjem esno utrjuje. Drugače je pa vse nje-g°vo opravilo le v tem, da dnevno po-*sti po sobi. Hrana ni kaj posebnega, zadostna; prinašajo mu tudi nekaj 'tajskih revij, tiskanih v angleškem Joziku. Odkar je v ječi, ni mogel niti enkrat ^aševatij Oblast mu tudi ni dovolila, da sprejel rožni venec, ki mu ga je brat finese! kot spomin od šestih še živečih °-solcev s katerimi je leta 1910 končal j'°Je študije v Emmitzburg College, l^azlog za odklonitev te prošnje je bil atek in jasen; “Ta predmet ujetniku Potreben.” Ko mu je hotel izročiti rož. 6,niu vencu priloženi list z napisom: ofu Walshu z najboljšimi željami, so z * to odklonili, češ, da v ječi ne po-aJ° nobenega takega škofa. r> vseh teh srečanjih sta bila strogo ]Qa< z°rovana. Celo nekaj tolmačev je bi-v z.raven- Ves čas sta se smela razgo-Jati le o zasebnih in družinskih za-st •• i ' ^af*ržanje škofa je neomajno, brez ^ HJU in popuščanja. Na vprašanje, če rak' a Ze*'! c*a ki napravili potrebne ko-,za njegovo oprostitev in odhod iz da ilJ.s* Ve llrnen°vanih hiš nima vodne napeljanih T" -h*1 Je brez kopalnice, 40 % nov'a •n*t* l°čene kuhinje in 20 % staža nj n*ma več kakor en sam prostor Vse potrebe družine. 20 'z Ž°lsk™' pogledu je stanje tako: ne h deČkov v starosti od 5 do 15 leta št v šolo, pri deklicah pa skoči to je 4r°{,na %• Med odraslimi moškimi gg r 0 % nepismenih, med ženskami pa tudi omenja, da se ljudje po-V0 a.j0 zelo mladi: 25% deklet v sta-t0y 1 bod 15 let je že poročenih, od fan-nav X 'S^ d°hi *e ^ %. Družine imajo adn° po 5 do 6 članov. stan° iS*a se *eta 1947 Indija in Paki-kom. . ‘*a’ J6 mesto Rawalpindi štelo v teaj 10.000 družin. Verjetno je prav biv- K Prenaglem porastu mestnega pre-ljt‘h' T* Pravi vzrok tako nizkega živ-bi j eSa stanja. Imenovani popis naj šitevU/l vladi, da poišče primerno re-v nakazanih problemov. TANGANJIKA Afriški kardinal med uvojimi iltie^,liz danez XXIII. se je pri zadnjem ^frikVUnju kardinalov ozrl tudi na či11a 0 ln ji dal prvega kardinala-doma-že ... ^Ve škofe črne polti je posvetil Pij XI. Sedanji sv. oče pa je d°strV. 1Zmed njih počastil z najvišjim PalJanstvom, ko mu je izročil kardi-je ^al klobuk. 01. povratku iz Rima ga rpu . 0 veselo presenečenje. Ljudje so gotov^ravili sprejem, kakršnega prav s°delo n- Pričakoval, saj pri tem niso vali le katoličani, marveč narod v celoti. Poleg srečnih staršev — kardinal ima komaj 48 let — in državnih predstavnikov, ki so mu prvi izrekli dobrodošlico, je sodelovala cela vrsta igralcev, bobnarjev in plesalcev, ki so ob navdušenem ploskanju in odobravanju množice pozdravljali kardinala. Ta je v kratkem nagovoru izrazil svoja čustva, ki so ga obhajala ob ceremonijah v Rimu, dodal pa tudi poziv vsam narodom afriškega kontinenta. Nekako takole je govoril: “Ko sem med navdušenim ploskanjem množice stopal po velikanski baziliki sv. Petra in se kot edini predstavnik Afrike bližal sv. očetu, da iz njegovih rok prejmem znake visoke cerkvene oblasti, sem se čutil globoko vzhičenega ob misli, da me v duhu obdajajo številne množice afriških narodov. Povsod nam govore o veliki bodočnosti, ki nas čaka, če bomo znali ta leta porabiti za svoj razvoj in napredek. V političnem pogledu v kratkem vsi svobodni. Vprašanje pa je, če bomo tudi vsi res pokazali potrebno zrelost za samostojno življenje. Zato na ta veliki dan, ko veselo pozdravljam mojo drago domovino in vse druge afriške dežele, pozivam vse naše narode k zakonitosti in resnobi. Sledimo ukazom vesti, gojimo v sebi čut medsebojne odgovornosti, če bomo storili to, bomo lahko z zaupanjem dvigali svoj pogled v nebo in čakali na stanoviten blagoslov tistega, ki povra-čuje kozarec mrzle vode, ki jo damo bližnjemu v njegovem imenu.” Zastopnik državnih oblasti pa je poudaril, da je papež s tem imenovanjem izkazal veliko zaupanje ne le kardinalu samemu, marveč tudi celotnemu narodu. “Katoliška Cerkev, je pristavil, že lepo dobo izvaja svoj blagodejen vpliv na naš narod, ko ga navaja, da hodi po poti umerjenosti in resničnega napredka. Nikoli se ni vmešavala v strankarsko politiko, marveč se je omejevala na vzgojo resnično dobrih državljanov. Ni golo naključje, da sta najvišja predstavnika našega naroda, novoimenovani kardinal v cerkvenem, Julij Nyerere pa v civilnem pogledu vzorna sinova katoliške Cerkve." ANGLEŠKA GUAJANA Napetost glede šolstva Imenovana angleška kolonija ima komaj nekaj nad 300 ljudskih šol. Katoliških je okrog 60, vse druge so v rokah raznih protestantskih sekt. Državne oblasti pri gradnji poslopij niso sodelovale, pač pa so se obvezale, da bodo plačevale učitelje in vsaj delno pomagale pri vzdrževanju poslopij. S tem pa so te verske šole sprejele obveznost, da nudijo primeren pouk tudi učencem, ki ne pripa-' dajo krščanski veri. V zadnjih časih se je namreč vselilo v to kolonijo veliko število Indijcev, ki še niso mogli ustanoviti svojih šol in so tako nujno navezani na že obstoječe. Leta 1945 so državne in cerkvene oblasti prišle do sporazuma glede šolstva in izdale dekret, s katerim so bile določene pravice in dolžnosti cerkvenih šolskih predstojnikov. Žal ta dekret, ki nosi naslov “Dvojno nadzorstvo”, ni prišel nikdar do popolne veljave. Državna oblast si je vedno lastila zadnjo besedo pri izdelavi učnih načrtov in njih izvedbo tudi nadzirala, vendar tako previdno in obzirno, da ni prišlo do kakih trenj. Pred dobrim letom je postal minister za šolstvo dr. Rai, član napredne ljudske stranke. Kot minister je kmalu javno napadel sistem dvojnega nadzorstva in začel klicati na razgovor predstavnike posameznih verskih skupin. Vsaki skupini posebej je razlagal svoje načrte glede šolstva, v upanju, da bo tako najlaže uspel. Uvidel pa je, da verski predstavniki niso šli na njegove limanice. Po neuspelih pogajanjih je izdal uradno poročilo, v katerem razlaga tudi svoje načrte o nujnosti reforme dekreta o dvojnem nadzorstvu. Kakšne spremembe zahteva minister? Najvažnejša je pač ta, da pridejo verske šole popolnoma pod nadzorstvo ministrstva za šole. To ministrstvo je odgovorno za njih delo in njih napredek. Imenovanje in napredovanje učiteljev bo odvisno od posebne komisije, kjer bodo cerkvene oblasti imele tudi svojo besedo, a le kot nasvet, odločitev bo vedn® v rokah vlade. Glede učiteljev, ki naj b> poučevali verouk, minister pridržuje sebi izključno pravico, da imenuje na vsaki šoli vsaj enega. Se razume, da so verske skupine odločno zavrnile tak predlog. če bi ta predlog stopil v veljavo» bi oni ne imeli več pravice, da bi sme*1 odsloviti učitelja, ki ne bi spoštoval vere. Moglo bi .priti celo do pravega n®" smisla, da bi kdo v verski šoli učil propagiral pravo brezboštvo. Po tem načrtu bi se morale verske skupine dejansko tudi odpovedati svoji pravici, da bi v teh šolah večina učencev bila nj1' h o ve vere. V odgovor na te ministrove zahtev® je škof v Georgetown, Msgr. Guilly, 'ž' dal posebno pastirsko pismo: “Verska bodočnost naših otrok je v teh dneh na tehtnici. Kot katoličani moramo z vs® požrtvovalnostjo podpirati naše šol®’ spoštovati in izvajati zakonite določb® dekreta o dvojnem nadzorstvu in jih braniti z vsemi zakonitimi sredstvi, ki s. nam na razpolago. Z ogromnimi žrtvam1 smo prišli do primernih zemljišč in 1®' pih šolskih poslopij, ki so naš ponos ‘n naša lastnina. To nam daje neizpodbitn® pravico, da nudimo našim otrokom ' naših šolah vse, kar je potrebno in p1’*' merno za njihovo versko vzgojo. Za t0 nujno potrebujemo katoliških in globo-kovernih učiteljev, ki jih ne morejo b1 ne smejo izpodriniti drugi.” Tako je odgovoril tamošnji škof. Ljudje so na splošno prepričani, da minister s svojim predlogom ne bo uspe*' to pa zato, ker so katoličani in protestantje, ki predstavljajo ogromno večin® prebivalstva, v tej točki enotni in br®2 strahu hranijo svoje pravice. LEPO SE PRIPOROČAMO ZA P°' RAVNAVO NAROČNINE, ZLAST1 ZAOSTALE. uprava misijonsko zaledje Iim°ČIL0 0 MISIJONSKIH ŽRTVAH UJAKOV V SPITTALU, AVSTRIJA ^mkajšnji slovenski dušni pastir č. j,' '/.riton Miklavčič s hvalevredno skrhaj5 J° 'n vztrujnostjo od časa do časa, Vz °b vsakoletni misijonski nedelji Podbudi svoje slovenske vernike, naj 'Jo in tudi kaj darujejo za misijone, j. ° misijonska zavest v tej kakih 300 ta t °.v številni skupnosti iz leta v leto de* C ‘n. s tem tudi njih misijonsko so-^ kar lepo pokažejo naslednje j.-?* slovenske misijonarje so nabrali °Jaki v Spittalu: ^ letu šilingov 1053 ................ 189,— 1 ko se napravi glavna nabirka, g. prg111 imstir v bolnišnici, pa so nabirko to,nesli na praznik sv. Treh kraljev leti,^ ,JtiSa leta in je razumljivo, da ni PierK a v'kine> kot bi jo ob najbolj pri-Oem času okrog misijonske nedelje. Vai' e8' tega so rojaki vedno radi daro-- 11 tudi dr za afriške misijone. Nekatere ^žine _ ____„„ „u.vuj, ^a so bili krščeni na imena nji-v v sinov, katere so pobili komunisti Tu,|j0<0Vskem Rogu po končani vojni. Ših !-t0 > leP0 dejanje tamkajšnjih na-PadlJU<^’ da se ob misli na svoje drage tu,j j sP0mnijo misijonov! Vsako leto se >našnmn0go roiakov vPiše v Misijonsko 0 družbo. Slovenskega misijonske- Usta “Katoliški misijoni”, zaenkrat prihaja še bolj malo med rojake v Spittalu, le 13 izvodov, a so ti izvodi zelo brani. Vsekakor je treba poudariti lepo misijonsko sodelovanje rojakov, ki še žive v bivšem taborišču v Spittalu v ne ravno idealnih življenjskih okoliščinah, pa na še bolj potrebne brate in sestre v Kristusu, na pogane, ne pozabijo. DAROVI ZA MISIJONE V SKLAD ZA VSE SLOVENSKE MISIJONARJE V lirah: Knez Ivanka, Trst, 1.000; dr. Stanko Janežič, Mačkovi je, 200. V penili: N. N., Lujän, 20; Maček J alko b 100; Pucko Vinko, Quilmes, 45; iz zapuščine škofa Rožmana, dve vsoti: 4.100 in 5.315. V šilingih: Potom slovenskega dušno-pastirskega urada v Celovcu: Neimenovani iz Slov. Plajberka namesto venca na grob, 100; N. N. iz Dobrle vesi, 200; fara Galicija, 41; A. Lukan, Zg. Jezerca, 50; N. N. iz Št. Vida, 250; fara Šteben-Malošče, 150; dijaki 1. in 2. razreda slovenske gimnazije, 50; neimenovana iz Velikovca, 500; R. W. Radiše, 40; 2. in 3. razred iz Mohorjevega internata, 51,82; neimenovana iz Apač, 30; Z. M., 50; Ana Lukan, 50; fara Šteben-Malošče, 200; Ana Primus, 25; neimenovana iz Gorenč, 500; S. T. iz Radiš, 100; iz fare Loče: S. T., 100; M. U„ 50; N. P., 30; M. V., 50; A. V., 10; neimenovani iz Žihpolj, 50; 1. in 2. razred Mohorjevega doma, 60,60; neimenovana iz Vogrč, 60; neimenovana iz Glinj, 500; fara Št. Vid, 140; fara Šteben-Malošče, 100; neimenovana iz št. Vida, 500; v zahvalo M. Tereziji Ledo-chowski, 500; neimenovana iz Podrožce, 100; fara Št. Jakob, 150; N. N. iz Celovca, 6,27; N. N. iz Mokric, 50; ne- Oti oci ge. in ga. Tushar iz Gilbertu, (/.S. A., št ir jr na sliki, eden neviden v zibelki\ “Jabolko ne pade daleč od drevesa”, pravi pregovor. Kaže, da. bodo ti peteri fantih glede misijonske požrtvovalnosti šli po stopinjah ata in mame, ki tako lepo delujel>\ v pomoč misijonom. Tudi oni so svoje prihranke darovali za misijone, llog jih :ir' in naj da komu od njih še milost misijonskega poklica! imenovana iz Celovca, 10; A. Končič iz Vogrč, 100; N. N. iz Celovca, 20; neimenovana iz Žvabeka, 100; N. N. iz Slov. Plajberka, 50; članice Živega rožnega venca iz šmiklavža, 200; fara Ka-saze, 40; Cilka Cankl, 20; neimenovana iz Št. Vida, 100; razni neimenovani iz Koroške, 8(50; za m. Ksaverijo Lesjak, N. N., 50 šilingov. Potom č. g. Miklavčiča, špittal: Nabirka za leto 1960: 1.280 šilingov. V dolarjih: KANADA: Marijan Novak, 1; družina Zizek, 1; Vid Rovanšek, 2. — U.S.A.: Joseph Rev. Ferkulj, 100; dekleta Misijonskega krožka v Gilbertu, 40 (božični dar slov. misijonarjem) ; mrs. Frances Marolt, 15; mr. Frank Mlinar, 12; po 10: mrs. Mary Pekol, mrs. Ana Nemec; neimenovani zdravnik, 7; po 5: miss Agnes Slamnik, mrs. John Gorjanc, mr. Frank Starin; mrs. Katherine Spreitzer, 4; mrs. Caroiine Gregory, 3; po 2: mr. Joseph Peslu'1-mr. Joseph Sinic; po 1: mrs. Maria P°' I savoch; mrs. Johanna Petkovšek, mrs' Josephi ne Palčič. Za posamezne misij0-n ar je: Janko Smolej, za Majcena, 1®' miss Ivanka Pograjce, za o. J. Cukal®’ 25; dr. Franc Puc, za o. Demšarja J., 5, mrs. Gertrude Tushar, za noV° cerkev A. Kladnika, 10; miss Lojzki« Verbič, 2,50 za o. Cukale in 2,50 za Poderžaja; Rt. Rev. Francis Koretic, zi* m. Ksaverijo Lesjak, 2 dol. ZA KRUH SV. ANTONA, KRSTE, Ud' Fara št. Vid na Koroškem, za krLl^ sv. Antona, 50 šilingov; Tusharjev'1 otroci Johnny, Edward, Tommy, Tor»' in Joseph, po Johnnyju kot božični d:<’ za krst afriškega otroka na ime Jože, 0 dolarjev. J ZA MISIJONE , Biseromašnik Anton Merkun, U.S.A., g do1-; ARGENTINA: Jesih Maks, 45 Sns°v; Likozar Anton, San Justo, 50 pe-’ Ana Jug, Bs. As., 100 pesov. za n.š.v. "fužina Golob, Lujän, Arg., 50 pesov. Skupaj v sklad za vzdrževanje domačih bogoslovcev je bilo darovano od dne 26. V. do 26. XI.: dol. 968,00. ZNAMKE SO DAROVALI po č. g. Wolbangu C. M. v U.S.A. in od drugod: (od 21. V. do 26. XI. 1960) ZA SKLAD “KAT. MISIJONOV” Sušnik Franc, fcanus, 50 pesov; Šmalc udvi,k) Lanus, 30 pesov; č. g. Bogateč, °utovel na Primorskem, 300 lir. Za Baragovo beatifikacijo oz. J. A.B.Z. f-JVOZa Kunčič, Buenos Aires, za beati-acijo, v zahvalo, 500 pesov; ista za aragovo zvezo, 100 pesov; Fani Jam-'c 1 Bs. As., 50 pesov. A VZDRŽEVANJE DOMAČIH RODOSLOVCEV V MISIJONIH ° č. g. Wolbangu C. M. darovali v času od 26. V. do 26. XI. 1960: r ^ 0 150 dol.: Druž. Jakoba Kvasa, To-sk > °’ za drugoletno vzdrževanje afri-p‘R4 Bogoslovca Maurilyo Sanga; druž. Uo‘ , i1 .Kastelic, Chicago, za tretjelet-stin. zarževalnino kit. bogoslovca Ävgu-iz oi Buok S. D. B.; Neimenovana Uo .Jelanda za prvoletno vzdrževalni-sk ""lijskega bogoslovca v nadškofij-J;,. n semenišču v Ranchiju Marius-a Ve|, n'a’ Miss Mary C. Hribar Cle- Sister Stanislaus S. A.; Mrs. Mary Bernard; Dr. Franc Puc; Ivo Medved in sin (ponovno), Batawa, Canada; M. Angela Bahovec O.S.U. (ponovno) ; Bro-Rene Josseaume C. M., Francija; MrS’ Rosalie Shanahan; Bro. Robert Kerket-ta S.D.B.; Frank Kamin; Dr. Janez Janež, Formoza; družina Kopinja, Vancouver, Canada; Rev. Martin Turki Vancouver; Mrs. Pauline Vrečar; Miss Ivy Marks, Indija; Rev. Franc Seškari Nemčija; Br. France Drobnič S. J-i Janez Marentič; Slovenska šola v Torontu po sestri Ceciliji Prebil, usmiljenki, šolski otroci: Julijana Kvas, Silvija Galič, Marijan Prezelj, Metka Kavčič; Ludvik Sluga, Mary Kenik in družina Guntar; sestra Marija Angelm Belgija. VSEM TISOČKRAT BOG POVRNÜ NOVI UDJE MISIJONSKE MASNE DRUŽBE U.S.A. Živi: Johanna Petkovšek, Mary Šinkovec, Frank Umek, John Umek. William Umek, Joan Lines, Mary Darby, Ana Kaxj>er, Mathilda Klančnik, Henry Logar. Avgust Starin, Staj-nar Francka, Karl, Sr., Karl, Jr., Liza in Andrej, Okorn Ivana in Janez, Vidic Ivana, Cerar Franc, Rihtar Janez. Katarina Urh, Helena Pelko, Richard F., Margaret J., Michael C., Ber-nardette M. Stephan B. Tu reich, Mary Oblak, Sonja, Simon, Simon Jr. in Andrej Kregar, Minka Gorithian, Marija in Alba Petachaler, Karla Amreither. Pokojni: Jakob, Janez, Frank, vsi Petkovšek; Johana Cankar, Marija, Franc, Terezija, Frank, Jakob in Anton Jereb, Mary Peček, Alojzij Ponikvar, Ana Hudolin, Louis Spehek, Johana Far-nelski, Pavlina Kastelic, Pavlina Vesel, Agnes Bukovec, Ana Simonič, Rev. Anton Sojar, Mns. John Juhant, France» Sibenek, Marija Mrak, Simon Cof, Alojzij Cof, Jerry Perc. Posebej še smo prejeli 20 novih udov, večinoma živih, z vpis v MMD; poslala jih je Angela Čebašek. Joliet, 111. KANADA živi: Jožioa Nosan, Paul Nosan, Tereza Štu- kelj, Lidija, Mihael. Diana, Tone in Marij* Štukelj, Peter. Miha. Mary, Paul, Joe, TooX' Frank in Andy Habjan. Uršula Tavčar, Jank°' Peterček, Mildred in Tončka Habjan. ITALIJA Živi: Basa Rado, Masič Ludvik, Sosič Nat*' lija in Nella,, Detroj Ivanka in Gildo, Mar«n zina Branko, Albino, Lucija, Aldo, Gianni *** Andrej, Jarc Otilija, Cupin Rozalija, Josipi*1* Posega, Ida Perhavc, Morgante Rmilio, DelO" Franc in Marija, Cesnik Ivanka, Figelj Andrej* družina Figelj. Simčič Jožef in Marija, M«r*J* Markik in Berta Misik, družina Žakelj in d**11 žina Bucovaz. Pokojni: Ix>zej Jožefa in Andrej, Maranz1*1* Andrej, Jerman Anton, Marija, Ana in Krivec Andrej, Jarc Marija, Surk Marjeta, zek Andrej in sin, Kozmina Rozalija, S01* Olga, Volčič Ana, starši Posega, Mario ¥& havc, Rojc Ivan, Nina Giurovich, Černič rijia, Bitežnik Lucija, Černič Štefan, č. g. buč Anton, Černič Ana, Figelj, Anton, in Antonija. Bensa Franc, Valentin in Mar*^ Maxara Jožef, Filipič Marija, ernič Anton, čnez in Marija. Devetak Ivana, Blažič M»r*^ Konjko Peter in Marija, Simčič Jožef, Izidor, Jožefa, Anton in Celestina, družina Mar- in Stanislav Žele, pok. Stani- 1 Iv«, družina Martik L., druž. Zupančič, Ja-g.€z Zupančič, Janez Zupančič, zi>k., starši Mi-» 1* rane Urltnnčič, družina Bucovaz, Marija v?. ^aientin Velikonja, starši Kogej, Franc Kav-C'1 • sorodniki Rupnik, starši Petrič. AVSTRalua Gabrijela Žele sl»v žele. Argentina ^•ivi: Helena Klinar, Veronika Lampret, Draks-er Iva. Frančiška, France, Valentin in Anton, Hmpa J., Alojzija in Jože ml., Grbec Mirko. M«i-Lipovec Ambrož, Iglič Terezija, Mira in 'ha, Papier Franc in Minka, Vilfan Franc, ni»lija in Vincencij, Gorjup Anton, Sušnik Ra-°' končka, Vinko, Anica in Daniel, Hafner runc, Goljevšček Franc, Olga, Andrej, Ma-l^H’ barija (bis), Ivanka in Pavel, Anica Gr-^ar' Ivanka Starin, Pepca Breznik, Franc, Sreč-1 x■'11 in Vinko Hribar, Helenca Cerar, Jan-^asle, Aleks. Andrej Steinhaus, Beatriz An-Rt|u‘a Steinhaus, Mirko in Metka Vasle, j Pokojni: Marija, Pavlina in Franc Grebenc. sakob. Frančiška in Jakob (bis) Pleško. Ivan mr(leU. Janez Smrdelj, Jernej Požar. Marija-ij1 * °^ar. Andrej Merlak, Ignacij Glinšek, Draks-Janez, Marija, Vinko in mama. Narobe Ja-ptZ 'n Marija, Grbec Karol in Ludvik. Iglič pt*'*nc. Franc (b*s). Karol. Roblek Helena, Zajc ^r,|nc, Eržen Jožef in Jerica, Bole Franc in *lha. Gorjup Jožef in Katarina. Berčič Jakob. 1 °- Vinko. Ivan, Hafner Janez in Marjeta, ndrej Goljevšček, Alojz’ja Goljevšček, Anton Vinšek. kRANcija R«»tni. Stefan. Rotar Marie Jose, Marija Beč n°k. Jožef Beč. C»1LE 3,^1* ''* Agustin V. Gonzales, Lia Velia de Gon-Ilril ^eJnndro Figueroa, Jerman Fernando ’ L-isa de* Gallardo, Josephina Mayorga, L. Angel Vargas Gomez, Alejandrina de Martinčič, Eliana Contreras Barba, Irsco Martincz Arias, Antonio Arajko, Flor Manuel Vargas, Marcela Rodriguez, Magdalena Matic Ituriga, Carlos Manueli Parker, Humberto Marn ich, El-fega Trivino Väzquez, Marino A. Mufioz, Maria Alejandro Cenadi, Candelaria Vidal, Ricardo Averia. C.M^N.N.. C.M^N.N., Lucho Roman, Juan Uršič,, Barba ra Lconor, Maria Junena Dfaz, Zelmi ra Ibanez, Dojmo Uršič, T. Velaz-quez. Jose Vargas, Irsco Wanar, Aliel Trivino. Ernestina Carcano. Teresia Gardena, Jose Giorgio Moralet», Manuel Munoz, Mity Kmokey, Isa-ltcl Barrientoti, Maria Gonzalez, Pedro Jurjevič, Reinaldo A ra veda. Los padres de R. A., Carmen Cardenas, Las Herrn »nas, Manuel Reyes. Stanko Potočnik, Marija Potočnik, Ana Vrbov-ek. Jožefa Sabina, Cande'aria Perez, Rosa Vof-stadt, Juana Janez, Remigio Vena. Sara C&r-enno, Ricardo Falconier. Boris LocoVs, Kristina Kovačič, Marija Vrbovšek, Antonio Martič, Ana Jutranič, T.ansito Hcrnandez, Maria Elsa Cerar, Jose Berčunar, Kristel Cuderman, Jurček Kurnik, Maria Sanchez, Matjažek Kurnik, Ricardo Calhauser, Alojzija Potočnik, Maria Aman. Lojze Kovačič, Tadeo Vargas), Francisco Vidal. Filomena Hernandez, Hilda Oyisga, Viktorina Oyazga. Jose Barria He:nandez, Antonio Ayar-gum. Rosa Ramos. I'v.kojni: Amalia Teiles, Dei n Lierpe, Guiller-mo Stunwartt. AVSTRIJA Živi: Krumpestar Jakob in Frančiška, Star- man Majda, Zdolšek Karol. Robert. Helena, Robert. ml., Sonja Veider, Matevž in Danica, Sporn Marija, Kranjc Silva Viktorija, Hraše-vee Ernestina, Hartlieb Hedviga, Ka:ltruegger Cvetka, Porenta Marija in Mmtka, Šifrer Martina. Oblak Uršula. Pristov Johan, Frank, Lo-raine, Patricia, Lynite. Pokojni: Štefan Mrgan, Vera Mrgan, K ulic Frančiška, Oblak Matevž, Poderžaj Slavko, Marija Grad. Janez Grad, Kunc Marija in Boštjan. r-»-.________ Vse, ki količkaj zmorejo, lepo prosimo, da pomagajo slovenskemu misijonskemu listu z vplačilom ne le navadne, ampak pod-Porne ali celo dosmrtne naročnine! S podpiranjem “Katoliških misijonov” se podpira slovensko misijonsko delo, s katerim se gradi Cerkev božja v svetu. SLIKA na prvi strani ovitka kaže indij' skega plesalca, prizor iz verske drame na misijonskem tečaju evhar. kongresa v Miinchenu. — Slika levo kaže tri uršulinke z misijona v Roodepoortu v Južni Afriki; med njimi je tudi naša s. Brigita Bregar O.S.U. IZ VSEBINE: V svetlobi križa — Misijonska Cerkev v Indiji — Tomaž Gomez iz Kalkute -— Na ženitovanjske«1 potovanju — Dva misijonska kardinala — Iz nemirnega Konga — Iz pisem slovenskega misijonarja v Kongu -“j Popotni misijonski utrinki: Med rojaki na Primorskem in Koroškem — Naši dragi misijonarji — Po misijonskem svetu — Misijonsko zaledje — Darovi- Director responsable: Lenček Ladislao C M-Domicilio legal: Cochabamba 1467, Bueno9 Aires. “KATOLIŠKI MISIJONI" so splošen misijonski mesečnik, glasilo papeških misijonskih družb, slovenskih misijonarjev, “Slovenske misijonske zveze”. Izdaja ga “Baragovo misijonišče”. Urejuje in upravlja Lenček Ladislav C.M. — Naslov uredništva i» uprave: Pedernera 3253, Bs. Aires, Argentina. Tiska Slovenska tiskovna družb» “Baraga", Pedernera 3253, (Lenček Ladislav C.M.), S cerkvenim dovoljenjem. NAROČNINA: V Argentini: in sosednjih deželah, navadna 150, podporna 300. dosmrtna 2.000 pesov. - V ostalih deželah Južne Amerike 200 (400, 2.600) arg. pesov-V U. S. A. in Kanadi 3 (6, 40) dolarjev. - V Italiji 1.600 (3.200, 20.000) lir. - V Avstriji 60 (120. 800) šilingov. - V Franciji 12 (24, 160) NF. - V Angliji in Avstralk' IM (2%, 16 funtov). Letnik 1961 bo imel 10 zvezkov s skupno 512 stranmi, ne upoštevajoč ovitke. PLAČUJE SE NA SLEDEČIH NASLOVIH: Argentina: I/enčak Ladislav C.M., Misijonska pisarna, Pedernera 3253, Buenos Aire»-U.S.A.: Rev. Charles A. Wolbang C.M., St. Joseph’s College, P. O. Boi 351, Princeton, New Jersey. - Rudi Knez, 679 E., 157 St., Cleveland 10, Ohio. - Anica Tushar, Boi 731, Gilbert, Minn. Kanada: Rev. Andrej Prebil C.M., 594 Manning Ave, Toronto 4. Ont. Italija: Dr. Kazimir Humar, Corte San Ilario 7, Gorizia. Trst: Oddajati na naslov: Marijina družba, Via Risorta 3. Francija: Louis Klančar C. M., Rue de Sevres 95, Paris (VI). Avstrija: B. Seelsorgeamt, Viktringer Ring 26, Klagenfurt. - Rev. Alojzij Luskftf' Kamen 14, P. St. Kanzian i. J. Kärnten. - Rev. Miklavčič Anton, Spittal a/Dr»» D. P. Camp. Kärnten. Avstralija: Franc Vrabec, Archbishop’n House, West Tee. Adelaide, S. Australi»- sf5 TARIFA REDUCIDA v« «j CONCESION 561* < 00 Registro de la Prop. Int. No. 528.263