20. številka.
V Trstu, v sredo 9. marca 1892.
Tečaj XV
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na teden. vsako gredo in loboto oh 1. uri popolndn*.
„Edinost" stane:
en vse leto gl. 6.— ; izven A vat. 9.— gl. ta polu leta „ 3.—: „ „ 4.50 * u četrt leta „ 1.50: „ „ 2.25 , Posamične Številke h« dobivajo v pro-dajainioah tobaka v Tritti po * nov.,
v 9orioi in v AJdovMini po • nov. N» naroobe brez priložena naročnine lpravništvo ne ostra.
EDINOST
OglMi in oznanila se račune po 8 nov
vrsiica v petitu ; Ka naslove t debelimi Ar k umi ne plačuje prostor, kolikor bi ga
obsedlo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnica Itd «e račune po pogodbi.
V ni nopioi se po&iljajo uredništvu Piazza Caserma it. 2. Vsako pismo mora biti fruiikovtuio ker nofrankovana so no sprejemajo. Hokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inserate ure-iema upr&vnlšfcvo P iazza Casormn fit. 2 Otip rte reklfimanije e prosto po&tnlno.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V .dlao.t J. moć■
Dajte nam, kar nam gre!
n.
(Konec).
Ako torej že pri državnih uradih zapirajo duri jezikovni ravnopravnosti, čemu se nam je nadejati Se le pri mestnem magistratu P ! Ako se niti pri državnih uradih
—	kjer imajo oblasti vso moč v rokah, da nam pripomorejo do tega, kar nam gre
—	ne moremo dokopati do svojih narodnih pravic, kako naj si priborimo to pravice pri mestni avtonomni oblasti, kjer gospodujejo elementi, koji nam morajo biti nasprotni do skrajnosti, ako namreč hočejo ostati dosledni in zvesti čnim načelom, ki so tudi iz državnopravnih vzrokov dijamentralno nasprotni jezikovni ravnopravnosti primorskih Slovencev; ako hočejo pospeševati one dalekosežne in dobro-anane načrte, koji stoje kot prva točka na programu italijanskih voditeljev; in ako hočejo slednjič poveličevati 6ne „idejale*, ki so kontratiktorični nazorom Slovencev o potrebi obstanka avstrijske države, nje bodočem razvoju in o zgodovinski nalogi, koja pripade tej državi izvestno v nedaljni bodočnosti, vzlic vsem oviram in fino pro-računjenim spletkam Slovanom nasprotnih narodnosti v državi in izven države.
Pomisliti je tudi, da avtonomnim obla fltim vlada nikakor ne more kar ukazovati kar so tiče službenega jezika, ampak morajo prebivalstvo, odnosno korporacije navadno nastopiti de ie dolgo pot do upravnega sodišča, ako menijo, da se jim v tem pogledu krivica godf. In po našem menenji je tako prav, kajti čuvati treba avtonomijo občin ne gledć na slučajne lokalne in na-rodno-politiške odnošaje.
In vendar bi se morala vlada zavzeti za to, da pridemo tržaški Slovenci pri mestni oblasti vsaj do najprimitivnejših pravic, kajti znano jej je dobro, da sestavljajo mestni Slovenci z okoličani vred dobro tretjino prebivalstva mesta tržaškega. Istotako jej je znano, da oko-
PODLISTEK. Gostiliiiearkina odornost.
Humoreska (po Gravonreuthu) prosto prevol Rudolf Doleneo.
in.
(Dalje)
„Lizika! v imenu vseh svetnikov te proBim, jenjaj !" prosi obupajoči soprog.
„Tudi Ti? Ven, tudi s Teboj!" kriči gospa. „Jaz hočem biti sama, in to tudi vkažem. V petih minutah sem pri kralji, če sam prej k meni ne pride, ter se mu pritožim." To izgovorivii, sune oba možu čez prsg in zaloputne vrata za njima. IV.
„Ženska je obsedena 1" kriči general, in hiti v sobo pravit kralju ta dogodjaj. Adjutant smeje se razburjenemu generalu v obraz, kralj pa, da-si tako ponižen in vso zadevo le iz humoristične strani ogle-dajoČ, zdelo se mu je vendar malo preveč, da ga gospa k sebi v kuhinjo zahteva. Ko pride pa general pripovedovanjem svojim do kuhalnioe in do te posledice, ni se mogel nihče vzdržati Bmeha, in vladar sam začne se srčno smejati.
-To ni smeha vredno, Veličanstvo!
ličani, spadajoči v užitninsko črto, nosijo ista bremena, kakor meščani, dočim je okoličanom, živečim izven te črte, ugojeno nositi še večje občinska, Aoklade; in slednjič jej je znano, da so v vrstah mestnih Slovencev zastopani skoro da vsi stanovi človeške družbe : kapitalisti, trgovci, podjetniki, obrtniki, delavci in težaki, da je torej naš živelj prevažen činitelj v našega mesta javnem življenji, pospešujoč prepo-treben promet in obče blagostanje. Zaslužil bi torej, da se ozirajo nanj merodavni krogi; in to z ozirom na število slovenskega življa, kakor njega važnost v trgovinskem in socijalnem Življenji. (Ozire na mejnarodno politiko, koje politike prevažna točka je uprav mesto tržaško, nočemo za danes naglašati, dasi bi morali zadoščati že ti oziri sami, da se postopa z nami drugače, nego se v resnici godi.)
Iz kratka: Slovenci ne smemo mirovati, dokler si ne priborimo veaj nekoliko ugleda tudi pri mestni upravi. In da se to zgodi prej ko prej, pripomoči mora tudi vlada; d pripomoči mora na tak način, da •e ni za las ne dotakne mestne avtonomije. S tem pa nikakor nismo hoteli reči, da nam bogsigavedi kako ugaja tržaški mestni statut in da bi si ga želeli za vse večne čase. Za sedaj se pa že moramo gibati v krogu našega statuta, ker nas obstoječe razmere silijo v to. To treba naglašati, da si ne zagradimo pot, ako se nam v bližnji ali daljnji bodočnosti pokaže potreba, postavnim potem delati na to, da se premeni ta statut; ali da govorimo še jasneje: da se premeni razmerje mej sedanjo okolico in mestom.
Mi zahtevamo vladine pomoči, da se odpravijo nedostatki v mestni hiši ; kakova pa bodi ta pomoč in na kateri način naj deluje, označimo nižje doli.
Preidimo sedaj k drugi točki naših razmotrivanj naše žive rane, našega šolstva. Gorostasna krivica, ki se nam godi, d& se označiti z jednim samim stavkom : v mestu, kjer nas je najmanje 30.000
gospo je kaznovati,* reče razžaljeni general.
„Miloatljivi gospod kralj!" prosi akle-nenima rokama Mioika, katero je to de janje čudno dirnulo.
„Le tiho, otrok moj!" tolaži jo kralj, „to ne bo stalo Tvoje matere življenja.*
„Pa v trdnjavo jo bode gospod general zaprl, kaj ne P Oh gospod general, ne storite tega; mati ne mislijo tako zlobno !*
V tem trenotku odpre mali hlapec Ivan vrata ter zija po sobi. Za njim pride velikim krožnikom, na katerim so bili najlepši, zlatorumeni pečeni karpi in ščuke, toli zaželjena gostilničarka, ter postavi pri-nešeno jed na mizo.
Micika je že prej, kar je bilo mogoče postregla. Gospa Lizika prikaže se snežno-belim predpasnikom, cmitima rokama in zavihanima rokavoma. Da je bila Micika tudi praznično oblečena, omenili smo že ; na vrat dela si je tudi Brebrno verižico in vse ono žensko lepotičje, kateremu mi moški še imena ne vemo. Klobuk sedel jej je trdno in ravno na kostanjevih laseh, modre oči gledalo so jasno in zvestosrčno v svet.
Utis, katerega je napravila gospa pri
duš, nam no privoščijo niti jedne same narodne šole — d pri okoličanskih šolah, kjer jo prebivalstvo zdržema slovensko, napravljajo nam italijanske paralelke, ako le nalete na par sporadičnih Italijanov, ki so voljni podpisati dotično prošnjo. A ne gledć na italijanske paralelke, naglašati nam je, da so slovenski razredi tako ure* jeni, odnosno, da je učni načrt tako določen, da nikakor ne morejo zadoščevati zahtevam dobre narodne šole. O kvalifikaciji nekaterih učiteljev niti nočemo govoriti, ker ne bi hoteli nikogar žaliti. Ti učitelji so le obžalovanja vredni, kajti neprestano visi nad njimi Damokljijev meč grozne justifikacije potem strogega sodišča, utaborjenega v uredništvu čenčastega „II Piccolo" (žalostno, ali resnično !). V Trstu so razmere dozorele že tako daleč, da je „II Piccolo* najvišja instanca — znan nam je slučaj, da jo bil neki učitelj suspendiran zgolj na podlagi jedne notice v „II Pic-oolo" — mestni magistrat, odnosno mestni zbor, pa le izvrševalna oblast. Gola resnica je, da okoličanski učitelj visi nekako med nebom in zemljo in nima na nobeno stran najmanjšega pravnega oporišča za svojo osebno svobodo — ki je prva podlaga trdnim značajem — in za svobodno izvrševanje svojega poklica v oni smčri, kakor zahtevajo prava pedagogična načela in mimo teh tudi zdravi razum.
Ali ne Čudimo se tem žalostuim razmeram, vsaj drugače ne more biti, ako pomislimo, da je Trst jedina dežela v državi, ki še nima deželnega šolskega zakona in ga tudi skoro ne dobi, ako vlada ne pokaže zobe, kajti tak šolski zakon, kakoršen bi bil v soglasji z našimi državnimi osnovnimi zakoni, težko da bi kedaj vsprejel sedanji deželni zbor; zakon pa, kakoršen bi ugajal temu deželnemu zboru, težko da bi kedaj dobil cesarsko potrjenjo. Kje je to roj rešitev iz te zagate P To smo že povedali v prvem članku pod tem naslovom : ako vozla ne moreš razvozlali, pa preseči ga !
vstopu, bil je kaj prijeten. Kralj je pričakoval kake stare sušice, sedaj pa mu stoji nasproti sveža, krepka ženska.
„Bog z Vami, gospod kralj Veličanstvo !" reče gospa Lizika, podavši kralju debelo svojo dosnioo, v katero jo tudi on segnil. „Dobrodošli v hiši mojej !u
„Vašo dobrodošlioo mi kaj pozno prinesete, ljuba gospa!"
„Boljše pozno, kakor pa nikoli, gospod kralj. Bi li prišla prej notri, ali ne mogla bi prav z ničemur gospodu kralju po-streči, kajti zunaj bi ne bilo potem nobenega, kateri bi zvršil moje delo. Ker je pa to sedaj pri kraji, reči morem odkritosrčnim in veselim sroem dobrodošel in gospodu kralju sedaj lahko sama postrežem. Mil ostljivo Veličanstvo naj sede, in izvoli pokušati delikatne moje ribe — gospod kralj no dobi v vsem svojem življenji boljših." Se silo ga potisne na ttol, katerega je Micika pisanim prtom pogrnila. Kralj si je dovolil to ravnanje; gospa zbira največi kos v skledi, katerega mu sili, ko general, kateremu je kralj mignil naj tudi sede, z ostrim glasom zakliČo : „Prej so ne dotaknem jedi, dokler me gospa, ki mu jo prej tako razžalila, no prosi odpuščanja."
Tu pa treba nekoliko pvjasnila, da se prav razumemo. Mi no mislimo nikakor, da bi se vlada morala poslužiti neparla-mantarnih izrednih sredstev, da bi nas presenitila s kakim „octroi". Ne, mi ne bi se mogli spoprijazniti s takim korakom z vladne strani, kajti vstvarila bi £nam ž njim nevaren prejudic. In tudi sicer bi kazalo tako postopanje, kakor bi hoteli pri strehi pričeti hišo zidati. Pri koreniki treba nastaviti sekiro, da iztrebimo zlo. Ta korenika pa so naše zavoženo socijalne in naravnost smrdljive politiške razmere. Te razmero naj nam ozdravi vlada — kar lahko stori, če le hoče —; vso drugo pride potem samo po nebi. V to pa ne treba druzega, nego da si vstvari zares lojalno stranko, — stranko značajev. Dokler pa bodo merodajni krogi postavljali v račun kot resnega činitelja sedanjo takozvano „konservativce", naj nikar ne mislijo, da se jim posreči zboljŠati tržaške razmere, ampak hitali bodo od blamaže do blamaže. Se-li vlada ne spominja več dogodkov iz zadnjega dešelnozborskega zasedanja P Predložila je namreč deželnemu zboru načrt šolskega zakona, da se odpravi kričeči nedoBtatek, pod katerim trp( naše narodno šolstvo. Ali kakova jo bila usoda temu zakonskemu načrtu P Dasi ni bil ta načrt tak, da bi bili mogli Slovenci ž njim zadovoljni biti, so vender molčali naši poslanci na željo, izraženo na odličnem mestu, češ : bolje je, da dobimo zakon kakoršen je, nego nič. Začetkom obravnavanja kazalo je res, da dobi omenjeni načrt večino, ali v odločilnem trenotku pobegnili so nekateri „zmerni* hrabro iz dvorane — in načrt jo bil pokopan. Ta dogodek moral je vlado poučiti, da s takimi kamoleoni in omahljivci — politischos Gesindel, rekel nekdo — se ne dd nič doseči. Vlada naj išče torej zaalombe pri zanesljivih, značajnih odkritosrčnih ljudeh, d da dobf take ljudi, treba, daje najprvo sama odkritosrčna. Menda se razumemo.
„Potem bodete še dolgo stradali, gospod general,* zavrne smeje se, gospa, „nigdar me ne pripravite do tega, da bi Vas odpuščanja prosila, tudi če bi Šlo za življenje! Tu bi imel miloBtljivi gospod kralj več povoda, jeziti so na me, kajti kralj je vendar nekaj druzega, kakor general, mislim jaz, in kralju sem vendar rekla v kuhinjo k meni priti. Vidite gospod general, kralj ni samo več kakor Vif marveč tisočkrat providneji kakor Vi, kajti on ve, da gospa, ki od kritosrčno in naravnost govori, no žali, in gospod kralj si misli : To ni vendar tako zlo, če mi gospa reče, naj v kuhinjo pridem !* „Mislite P" smejo se kralj. -Seveda! Če pa Vi gospod general menite, da smete z gospemi tako ravnati kakor se svojimi rokruti (novinci), so pa strašno varate ; vsaka brani so takim orožjem, kakor ga Bploh ima pri roki. Zahvalite Boga, da sem, ko ste mo za roko pograbili tor v sobo vleči hoteli, imela samo kuhalnico iu ne klešč pri rokah.*
„Kaj P Vi ste jo hoteli so silo pri-tirati." —
„Ah, kaj še! hotel sem gospo le za roko v sobo pripeljati."
„Da! tu je še vse rudečo in zateklo,"
Le neradi amo napisali predstojeća razmotri vanja, kajti marsikomu se utegne čudno zdeti, da so obračamo v prvi vrati do vlado. Ali tu je pomisliti, da so tu v Trstu povsem nenavadni, izjemni odnošaji, ki so po velikem delu Je sad nesrečne politike, ki se je vedno tirala v našem mestu! Naši italijanski zagrizenci niso vzrasli sami iz sebe, ampak drevo so, ki je pognalo na takozvanih „konservativnih tleh", oplodovanih po vladi. Kdor pa jo za-vozil voz iz tiru, ta naj ga zavleče zopet na pravi tir.
Krivic pa, ki so nam dogajajo v narodnogospodarskem pogledu, omenjamo danes na drugem mestu.
Dajmo slovo — krotkosti!
Glavni uzrok našo bede je naša krot-kost!
Kdo no ve, da krotkega zatira vse P !
Ako bi bil slavni Sobieski pokazal svoj junaški ponos, ne, kakor je plemenitemu srcu rodno, marveč, kakor bi bil imponoval svoji germanski okolici, ne bilo bi ga zadelo ono poniževanje od mož, katerim jo rešil več 6e ko življenje,
—	rešil čast!
Iatotako mi!
Vedno smo stali trduo v boji za svojo Avstrijo, slovenske junake poznajo stari "vojskovodje kot leve v boji. — S 1 o-van bil je često, ki je otel čast Avstrije in jo rešil pogina — vide Jelačič!
—	a kaj imamo za vse to P
Sumničijo nas!
S potoci prelite krvi, ki je odtekla truplom ljubljenih sinov naših in očetov, nismo si niti toliko priborili, da bi naui protivniki, ki se štulijo zaščitnike Avstrije, pustili — narodno svobodo, one Avstrije, za katero radi trpimo, za katero prelivamo drago svojo kri, za katero žrtvujemo svoje življenje J
To je skrajna surovost in ostudna nc-hvaležnost, ki je v sramoto našim nasprot-nikom.
Toda mislijo si: Slovan je rob, hlapeo, delavec, on Btoriti mora, kar se mu ukaže, njegovo junaštvo je njegova pokorščina in samostojnost je na naši strani; za samostojnost je Slovan premehak, prekrotek, prezabit!
Ali varujte se, da Vas ne vara sodba Vaša o zmožnoati Slovana : kajti ta je sposoben za narodno samostojnost, seveda v okviru države, v kateri živi.
Na noge, vzlasti Vi Slovenci, kajti Vi ste oni mej Slovani avstrijskimi,
reče gospa, kazajo svojo okroglo roko. »Takim činom ni zaslužil novih zvezdic, tudi ne novih križcev k tim, ki mu že na prsih bingljajo. Pa pomiriva se, — jaz Vam odpuščam vse Vaše početje z menoj, Vi mi pa odpustite mojo kuhalnico ; sedaj pa lepo sedite in pokusite ribe!* — To izgovorivai potisno tudi generala na od-menjeni mu sedež ; svojimi rokami prišla je nehote do dolgih generalovih brk in reče : „Krasne so te brke !* Tako Bi je gospa naskokom pridobila srce starega vojaka, kajti brko njegove ao njegova šepava stran. Bolj se mu nisi mogel prikupiti, kakor če si mu brke hvalil.
Kuhalnica in opozicija, korporal in preklinjanje, katerimi je danes zašel v tako ožjo dotiko, ga niso več žalile; go-stilničarka zdela se mu je naenkrat prijazna, ljubeznjiva in pametna gospa.
Tudi adjutant, po Miciki pregovorjen, sede k mizi; vsem trem je šla jed tako v slast, da se je do vrha napoljenej bkledi videlo kmalo dno.
Z nevdrudljivo pazljivostjo skrbeli sti mati in hči za svoje goste ; na strani stoječi gostilničar ni se mogel prečuditi lepemu kretanji soproge in hčere svoje s temi imenitnemi gospodi, kojih navzočnost je njega, moža, popolno ob zavest spravila.
(Konec"prih.)
katere Vas naziva avet butce, n e z a-vedneže in t r p e ž n o-n e zavest no o v č i c o ! Hrvatje in Čehi se zavedajo svoje politične važnosti, oni živijo in zahtevajo, a Ti Slovenec, spiš in kimaš, kakor da nimaš v sebi krvi in arca.
Na noge 1
Ali bomo mari zaman pisarili po našem časopisji P Čemu nam je potem časopisje P Mari za goli mejsebojni prepir mej u r e d n i k i P Mari za ščuvanje mej „liberalnimi" in „klerikalnimi* strankami P!
Morda pišemo le za kratek čas in se smešimo prod naročniki naših listov P
Za takov trud Vam lepa hvala!
Mesec za mesecom mine in ni ga j e d n e g a odmeva, ki bi kazal, da to in to, kar pišemo, ni ostato v narodu brez blagega upliva. Vsi dopisi skoro v denas-njih dneh puhte le sovraštvo mej učiteljem in župnikom, mej dopisnikom tega in dopisnikom onega lista, kakor da bi bilo takovo otročje pričkanje narodnemu napredku v korist, narodu v čast!
Kako pa si zamoremo misliti, da bi naš narod politiški napredoval, ako so glasovi o narodni zavesti mase tako redki, kot — bele vrane P
Podatki in poročila o veselicah, plesih in — „dramatičnih* predstavah tu pa tam po deželi, nam ne zadoščajo nikakor; to niso izjave narodove politične zavesti, — mi pogrešamo 7eselih poročil, kako je ta in ta občina, ta in ta vas ali trg ali mesto storilo ta ali ta velikanski pojav v politični nalogi svoji! Kako radostno bilo bi čitati verodostojna poročila od koder si bodi že, na primer, daje ta ali ta slovenka občina zavedna svoje visoke in za našo državo velevažue narodne naloge ! A tega ne Čujemo, kar je žalosten dokaz, da smo v pravi istini zbegano ovčice ; — takov narod nam ni politisko-j u n a š k zarod, takov Darod nam je pravcati politišk — omahljivec.
Stara je resnica, da le skupnost naroda privede do zmage, da narodna zaveat vesoljne mase je stoprav me-rodajna za politiško bodočnost naroda; dokler narod te svoje važnosti ni zaveden, ne sme ae prištevati političkim družinam te ali one države. In ker je to že stara istina, pozivlje pisec teh vrst svoj narod, da se odzove zaporedoma v dopisih, kako napreduje v svoji politični zaveati, kako izvaja velevažno nalogo svojo. — To terjam od vas, gosp6da dopisniki, da ponehate odvišno brbljati v veaelični in p r e p i r n i rubriki, marveč da strogo priobčujete podatke, kako bo množijo čete narodnih bojevnikov okoli našega bojnega prapora in kaj se je v vašem taboru ukrenilo, kar znači, daje v vašem okrožji slednji zemljan z a v e d e u svojega politiškega obstanka na zemlji.
Da, to terjam od vas in upam, da drage volje sledite resnemu pozivu!
Nastopili so resni časi za nas Slovence, za nas Slovane avstrijake sploh — da, resnejši, nego ai morda misliti zamoremo ! Okoli nas, na desno in levo izdajstvo in zlobno iškarijotstvo, u proti nam v nebo vpijoča krivica pri belem dnovu ! Pritisk pri naših sosedih Italijanih ob Adriji, pri Bosedih Germanih ob severu in pritisk pri Madjarih na izhodu ! A ta pritisok cika na pogin, na razdelitev ljubljene naše Avstrije; ta pritisek išče kotov in mej, kje bi i z-podkopal, izpodrinil širno mogočno poslopje naše države in jo raztrgal na kose, odnosivši ai slednji b v o j plen, bas tako, kakor odnese jata krvoločnih volkov od razkosane žrtve razdeljeni si plen! In kdo naj zabrani, d» se ne vresničijo zlobne nakane teh gro-bokopov P
Mi Slovani!! !
Da, mi avstrijski Slovani moramo to zabraniti, ker nam tako veleva prirojena nam zvestoba in ker vemo predobro, da, ako pogultnejo Avstrijo, pogoltnejo gotovo tudi nas.
Oj, le pošiljajti Italija in Germani j a svoje agente v našo milo Avstrijo, da ru-jejo ti plačani težaki, meneči, da se zvijačami in surovostmi dosežejo svojo namero; — le repenči ae ti, boginja p a p r i k e f Ves vaš trud je šaman, čujte, zaman!!
Kajti mi Slovani avstrijski smo oni jekleni jez, ob kateri ae razbije in razprši v prah vse vaše isdajako prizadevanja, ako le hočemo; — mi Smo Avstrija!
Je-li treba iskati milejšega, kra.inej-šega imena za n e r u s k o - slovansko državo, nego je ime Avstrija P
Utisnimo si to ime globoko v srce in skrb, da se ohrani za nas na veke, vzbuja naj našo vest noč in dan !
Čujte naš klic, naš bratski migljaj VBi vi bratji avstrijski Slovani po vrsti, pridružite se nam, stopite z nami v jeden tabor, združite s nami svoj političui načrt, na srečo združene, vsem narodom pravične Avstrije 1
Danes že nam jo le prejasno, kako bode govorila z nami bodočnost in kdo nam svedoči, da ne pripade baš nam, izključljivo nam samim, naloga odločevati na mejah bodočo usodo Avstrije P
Zatoraj nam ni dremati in govoriti izključljivo o veselicah in plesih, ne prepirati se mejsebojno, ko nam pretijo resnejši, velevažni trenutki 1 Ne zib-ljimo se v brezskrbnosti, ako že t a trenutek ni huje, da nas ne zaloti nevarnost nepripravljene. Bilo bi morda prepozno!
Bratje! Bodoči, dnevi niso igrača! In v očigled resnim uram, ki nam bodo bile, imamo uzroka dovolj odložiti k o-nečno svojo slovansko m e h k o s t in krotkcst!
Mi nismo več otroci, katerim treba varuha, ampak pokazati moramo avojo zre« lost, zrelost za samoatojnost, v važnih trenutkih za države usodo — rabimo to zrelost, zdaj je čas! Ne pustimo je troh-neti za plotom samoatojnoati naše in dvig-nimo ae !
Ako nam kratijo naše pravice, ako nam branijo do razvitka v kulturnem in političnem obziru, ne plašimo se tega. Kdo ve, morda ne morejo drugače, morda ne smejo, morda se jim zdi še
—	prezgodaj za jednakopravnost Slovanov; morda ei mislijo: Slovani so krotki in zvesti, o n i nam ne otidejo (če ravno ne pomislijo, da je baš potiskanje v kot slovanskega elementa državi v veliko kvar in škodo); morda pak — in kdo zna, ako tudi vtem oziru ne slutimo resnično P — so baš oni činitelji, ki nas zadržujejo v razvitku, sami Avstriji najbolj sovražni.
Poštevajoči vae to ne smemo ae niti za trenotek odmekniti od svojega načrta;
—	časi se bodo spremenili, gospodje pojdejo in izvestno napoči trenotje, ki naa mora najti združene v jedni misli: in to združenje je vesoljna narodna zavest! Brez narodne zavesti v m a s i ni in ne bode vspeha! Ako nam kratijo pravice, vsaj nam ne morejo braniti razvijati se v zavesti. In to pač ni težko. Naša ve-aoljna narodna zavest je naša samostojnost! Ako nam ne privoščijo, da čuvamo ljubljeno našo Avstrijo — — čuvajmo jo po a i 1 i I
Trstu. 5. Predlog, tikajoč ae postavnega načrta o pristojbinah la oglede ria licu mesta in dovoljevanja za stavbe, kakor tudi za nekatere certifikate in licence, koje podeljuje mestni Magistrat. 6. Predlog, da se izvoli poseben odsek 5 članov za železniške zadeve. 7. Predlog, tikajoč se s e-žiganja mrliče v. 8. Poročilo deželnega odbora o postavnem načrtu, tikajo* čem se šolskega nadzorstva, kateri je vlada predložila v letu 1890. 9. Predlog deželnega odbora k postavnemu načrtu, predloženem po vladi ter tikajočim se varstva tičev koristnih za poljedelstvo.
Deželni zbor Češki. Klub konservativnih veleposetnikov sklenil jo nastopno izjavo: „Mi se držimo obvez, koje nam nalaga sprava ; ker pa je gotovo, da sedanji deželni zbor odkloni spravo, kar bi pa bilo revarno in škodljivo narodnemu miru, smatramo za avojo patrijotiško dolžnost, delovati ▼ deželnem zboru v tem zmislu, da ae odložo obravnavanja ospravnihprcdlogih.,
Dne 9. t. m. došla je deželnemu zboru češkemu vladna predloga, tikajoča se sprave, in aicer: ndrodno opredeljenje štirih sodnih okrajev, prememba deželnega volilnega reda, osnova kurij v deželnem zboru in varstvo šol manjšine v jezikovno mešanih okrajih.
Dne 7. marca preteklo je 25 let, odkar je aedanji ministerski predsednik, eks-celenca grof Taaffo prvikrat postal minister in sicer kot minister za notranje zadeve v kabinetu Bleustovem. To je bilo v letu 1867. Dne 15. januvarja 1870 je izstopil iz miniaterstvs, & že 12. aprila vstopil je zopet v ministerstvo Potookijevo. Na tem poslednjem mesti je oatal do 7. februvarja 1871. s katerim dnem jo zaael meato tirolskega namestuika. Dne 15. februvarja 1879 postal je ministerski predsednik ter voditelj ministerstva za notranje zadeve, kar je še danes.
Vitanja države.
Srbska skupščina je vsprejela z 73 proti 12 glasom popravljeni proračun, ki določa stroške z 60,110.595 frankov in dohodke z 60.135.839 franki. Katić je govoril za proračun, a pop Prokopjovič proti, ker je uverjen, da bode primanjkjaja 5— 6 milijonov.
Iz Aten javljajo, da bode poslanska zbornica akoro razpuščena. Meletopoulos je imenovan ministrom zunanjih zadev.
Iz Italije prihaja vest, da vlada skoro predloži poslanaki zbornici postavni načrt, tikajoč se uporabe klauzule o vinski oariui v trgovinski pogodbi z Avstrijo. Koncem seje dne 7. t. m. uprašali so tudi poslanci Lazzaro in tovariši, kako misli vlada ukreniti z o-zirom ns vinsko carino v pogodbi z Avstro-Ogersko. Po takem bodemo skoro videli, koliko veljajo aladka tolažila in goatobesed-dna zatrdila — češ, da ne bo tako hudo — zagovornikov trgovinske pogodhe s Italijo.
R u m u n s k i p a r 1 a m o n t otvoril je kralj dne 7. t. m. a posebnim prestol-nim govorom. Kralj se nadeja, da vnanji odnošaji ne bodo motili notranje preoanove ter naglaša velikim veseljem, da vao vlaati izražajo voljo vzdržati mir. Tudi Rumunija se klanja politiki miru in reda. Kralj povdarja poaebnim naglasom, da so odnošaji Rumu-nije do druzih držav povsem prijazni.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Doželni zbor tržaški bavil se bode v tem zasedanji z nastopnimi predlogami : 1. Računski zaključki deželnega šolskega zaloga za leti 1890 in 1891 in proračun za 1892. 2. Računski zaključki zomljiško odveze. 3. Postavni načrt radi spremembe §. 39 ustave me a ta tržaškega. 4. Predlog, da se uloži peticija za napravo italijanskega vseučilišča v
DOPISI.
Izpod Nanosa, 3. marca. [Izv. dopis]. Šegavi pust jo je odbrusi). Za jedno leto smo ga odpravili. Zdaj bo treba začeti zopet resno misliti ter svoje nakane in nazore v dejanjih reševati. Kdo danes ne trdi, da ima lepe misli, plemenite ideje, a kako malo jih je, ki to dejanski uporabljajo. Od misli do dejanja je samo jeden korak, a storiti ga treba. S samimi mislimi, b samimi besedami ni nikomur pomagano. Delo šele pokaže moža.
Dolgo časa so govorili, da bi bilo dobro za hrenoviško županijo, ko bi ustanovila sama za-se podružnico c. kr. kmetijske družbe kranjske. Slednjič je stvar vzel v roke g. Kraigher v Hraščah in koncem leta se je ustanovila nova podružnica. Upamo, da bode pod vodstvom svojega začetnika — sedanjega predsednika — dobro vspevala.
Ker že govorimo o podružnici prihaja nam nehote misel o senožeški podružnici sv. Cirila in Metoda. Kaj pa je s to P Nekdaj bujno se razvijajoča vejica mogočne in prekoristne Šolske družbe mari da usahne P Spominjam se časov, ko je bil podružnici blagajnik g. S. Tedaj je štela okoli sto udov. Marljivi, da, neutrudni gospod je moral vsled sovražne sape odložiti blagajniški posel, in podružnica je začela hirati. To ni prav. Saj vendar tako radi bijemo ob svoja „rodoljubna" in „domoljubna" prsa, a prazne besede Še ne zbero podružničnih prispevkov, niti je odpošljejo glavnemu vodstvu v Ljubljano.
Ukrenilo se je pri nas že mnogo, da se osnuje v hrenoviški županiji prostovoljno gasilno društvo. Županstvo je baje že nakupilo potrebne brizgalnioe. Kedaj se društvo do cela ustanovi, ne vemo. Naj bo že kakor koli, nekaj bo je storilo. Bog nas čuvaj požara 1 Ako rdeči petelin le skoči na streho, tedaj bodo brizgalnioe opravljale svoj posel, naj se gasilno društvo osnuje ali pa ne.
V nedeljo 28. svečana je bila pri Dilcah volitev župana za veliko občino hrenoviško. Izvoljen je zopet prejšnji g. žnpan. Nadejamo s«, da kmalu dožene stvar o gasilnem društvu.
Pust nam ni prinesel nič posebnega, Če že ne poštevamo novega snega, ki ae pa zelo kesa in solzi, da jo prišel ua zemljo. Nadležnega gosta tako nikjer ne marajo. Brozozirna narava pa — ne odlašajoč koraka od misli do dejanja, proganja ga dosledno.
Kmalu zatrobi av. Gregorij koronin-cam, zatrobi tudi pomladi.
Različne vesti.
Njeno Veličanstvo presvetla cesarica došla je v Miramar dne 6. t. m. ob 11. uri predpoludne.
Osebna vest. Advokaturski kandidat, gosp. dr. Matej Pretnar, podpredaednik „Del. podp. društvu" in „Tržaški posojilnici in hranilnici", napravil je te dni pri tukajšnjem nadsodišči advokat ni izpit odličnim vspehom. Mi le želimo, da odpre novi advokat svojo piaarno v Tratu, kjer bi lahko veliko koriatil naši stvari kot pravnik in narodnjak.
Glejte, kaj delate! Pod tem naslovom priobčiti smo dne 4. aprila 1891. uvoden članek, v kojem je bilo čitati nastopne stavke :
„Škoda pa, kojo nam donaša vihrajoči domači prepir, no tiči nikakor v nevarnosti, da bi nemakularska stranka zopet došla do izključljivo nekdanje oblasti, pač pa v tem, dn nas politično domoralizuje in koruuipuje. Ros je to, da je nemšku-taraka stranka čisto onemogla, zatć smo jej tudi nadćli jedino primeren naslov: klika ; toda menenje naše je, da klika ta nima nikake pravice, da bi v nas igrala kakoršno-koli ulogo. Osobito pogibeljno bi pa bilo, ako bi si prilastila usodopolno ulogo „jezička na tehtnici". To ulogo pa jo začela istinito igrati povodom zadnjih volitev, kar j« „Slovenski Narod" sam izrecno in opetovano konstatoval........" „In menite
res, da bi se ošabna in domišljava ta klika res zadovoljila z ulogo „al* dienendes Glied" katerikoli stranki!? Menite res, da klika ta — ako bi se ponižala do toli skromne in maločastne uloge — ne bi zahtevala primernega plačila P! Plačilo to pa pride izvestno na račun naših načel, našega narodnega ugleda, nase odloč-
nosti in naše značajnosti. In ker smo uverjeni, da bi kupčija, zapričeta z nemškutarji, donesla vsaki narodni stranki
—	naj je že konservativna ali „liberalna"
—	le izdatno izgubo, obrnili smo se do dotične ljubljanske gospode z iskreno prošnjo, da se zave početja Bvojega, dokler je še čas za to in da krene s poti, koja je izveBtno ne dovede do slave in zaže-I j enega cilja.......*
„Na Kranjskem se jim je namera izborno posrečila: tam nismo'več odločni in nismo več — jedini. Schaf-fer in drugovi poznajo dobro ta tajno delujoči mehanizem in okoriatujejo se kolikor le moči: ako je tudi res, da gospoda ta ne pride več do formalnega gospodarstva, toda faktično vender-le ovira narodni naš napredek".
S tem člankom smo slabo naleteli tako v tem, kakor v onem ljubljanskem taborju : nekako rogali so se nam. Ni še preteklo leto dni in kaj čitamo v „Novicah* P Čujte:
„Pri sedanji razcepljenosti pa tudi nemška klika močno vpliva pri naa in v maraičem odločuje. Javno bo že govori, da pride v deželni odbor namesto gosp. Detele tisti poslanec, kateremu bodo dali Nemci glasove, da tako dobimo slovenskega deželnega odbornika od nemške miloati. Da taki mož, naj bode še tako odločen narodnjak, ne bode mogel z vso odločuostjo postopati proti pretiranim nemškim zahtevam, je naravno. Mi sicer danes še ne vemo, kdo se bode poganjal vse za odborništvo, pa tudi no vemo, bode li konservativec ali naprednjak z nemško pomočjo prišel v deželni odbor, ker Nemci podpirajo sedaj edno, sedaj drugo sloveusko stranko, da se tako katera preveč ne opomore." In potem : „Dobro naj obe stranki premislita, da z razporom delata le za nemški liberalizem. Če ae sedaj aad tega poatopanja še tako jasno ne kaže, pa 8e bode pokazal v bodoče."
Sedaj pa primerjaj avet takratne naše trditve se najnovejšimi izjavami „Novic* ter sodi, smo-li res takrat pisali toli brez-miaelno in niso-li bile naše slutnjo vsaj kolikor toliko osnovane ?
Sicer pa je dotični članek v „Novicah" velike načelne važnosti za naa Slovence in ae nam bode vsakako še baviti žnjim.
Posojila banke „Slavlje". V predzadnji številki Brno naznanili, da je omenjena banka po priporočilu nje generalnaga za« stopnika v Ljubljani, g. Ivana Hribarja, odloČila priteči na pomoč onim kmetom po Istri, ki so zadolženi pri italijanski gospddi in koje najbolj lovo in jim žugajo povodom vsako volitve. Danes javljamo nadalje, da je upravni svet ua predlog g. Hribarja imenoval svojimi pravnimi zastopniki : g. dr. Matka Laginjo v Pulji; g. dra. Antoua Dukića v Pazinu; g. dra. Mate Trinajstića v Buzetu in g. dra. Gustava Gregorina v Trstu* Kdor bi torej želel posojila ua svoja posestva, obrne naj se do jednega imenovanih gospodov odvetnikov, koji bodo prošnje odpošiljali banki. Vsakdo naj si najprvo preskrbi izpis iz zemljiščnih knjig, iz kojega se da razvideti, koliko da poseduje, koliko je že dolžan in koliko se mu more posoditi. Do gg. duhovnikov, učiteljev in drugih inteligentnih rodoljubov obračamo so s prošnjo, da gredo ubogemu seljaku na roko z dobrimi sveti, kajti, ako smo ga rešili iz oderuško roko, storili Bmo ga neodvisnega in Bvobodnega državljana.
Deželni zbor isterski. Pri otvorilni soji pozdravil je deželni glavar v pičlem številu došle poslance seveda lo v italijanskem jeziku, do čim jo zastopnik vlade, namestniški sve»nik vitez Elluscheg spregovoril par besedi tudi hrvatski. V drugi soji konstituirali so se finančni, šolski in politiško gospodarski odsek in je italijanska večina povsem izključila slovansko manjšino. To jo pač najjednostavnejše sredstvo, iz-nebiti se strogo, ii pravične kritike. Libe-
ralizem italijanske gospode je zarea vsega i občudovanja vreden.
Tržaška „Societa Agraria", po naše: „kmetijska družba", imela je v nedeljo svoj občni zbor, katerega ae je udeležilo kakih dvajaet mestnih gospodov. Kako grozno važna obravnavanja je bilo čuti pri tem občnem zboru sledi že iz tega, da so vsi tržaški listi ta občni zbor odpravili s par vrsticami. V novi odbor so bili izvoljeni nastopni gospodje : Predsednik : B. dr. Biasoletto, odborniki: Emilio conte Alberti nobile de Poja, Giuseppo cav. Burgstaller nobile de Bidiachini, Alessan-dro Ceaare, Ernesto Camua, Franceaco de Colombicchio, Spiridione comm. Clescovich, Carlo dr. Machlig, Leopoldo Mauroner, Alessandro Schroder jun., Apolfo profesor Stossich, Raimondo Tominz, Auguato Va-lerio, Auguato prof. Vierthaler, Gustavo Wranitzky.
Nekako tožno nam je pri arci, kadarkoli se spomnimo te nesrečne „kmetijske družbe", ki nima ni jednega resničnega kmeta mej svojimi člani. Tudi obstanek take kmetijske družbe kaže nam naše razmere v najneugodnejši luči, kajti nezmisel je kmetijska družba brez kmetovalcev in nezmisel kmetij ak list, kojega ne čita nijeden kmet. Kaj čita: niti po obliki ne pozna tega lista nijeden okoličan, kakor ga ne poznamo tudi mi. Škoda za subvencije, koje dobiva taka družba od vlade; škoda za denar, ki se troši za tak list. Kmetijska družba morala bi veoder v prvi vrati služiti le okoličanom, kajti lc-ti jedini bavijo se s poljedelstvom. In koliko bi lahko koristila taka družba, da je taka, kakoršna bi morala biti! Taka pa, kakoršna je, je povsem nepotrebna. Ubogi okoličan! Le malo ped zemlje ima v aveji lasti, a meato da bi ga učili, umnim obdelovanjem izkoristovati vsaj to ped, pa so mu vstvarili kmetijsko družbo, do katere nima pristopa že zaradi tega, ker niti ne razume onih, ki gospodujejo v njej. Kmetijska družba brez kmetovalcev in samimi gospodi, (glej novi odbor !) to je pač najbritkejša ironija. Sicer bi se pa dali pereče ironizovati vsi naši tržaški odnošaji.
Okoličani, pomagajte si vender sami, ako vam že nikdo drugi pomagati noče! Brezbrižnost vaša glede na prepotrebni napredek v kmetijstvu nikakor ni na svojem mestu in je le vam samim v veliko kvar. Na nogo torej in ustvarimo si svojo kmetijsko družbo I
Tržaški mestni svet ima jutri ob 7. uri- zvečer svojo sajo. Mej različnimi drugimi zadevami je tudi na dnevnem redu predlog Šolskega odseka k naredbi tukajšnjega namestništva, zahtevajoči, da se zastopniki občine udeleže komiaijonalnih obravnav o peticiji radi osnove slo-vonsko narodne šole v meatu. Seja bode vsakako zopet zelo burna, kajti gospoda nočejo niti čuti o pravicah slovenskega prebivalstva.
Družbi sv. Cirila in Metoda je podaril ud njega vodstva, proč. gosp. kan, Andrej Zamojio, našim šolskim potrebam nenavadno umesten dar, namreč 14 Vrtčevih letnikov, posamična vezka od 1. 1873. in 1878., pa letnike od 1880. do 1891. leta, s pripomnjo, „naj je upravniatvo po svoji dobri volji podari podružnicam ;" č. g. Ivan Cotolj, župnik v Kanfanari v Istri, pa nam je v isti namen poslal do eeduj najobilnejo zbirko knjig družbo sv. Mu-hora, 10 kil je bil težak zaboj. — Naša najmlaja, druga ženska podružnica na zelenem Štirskem v prijaznem O r iu o ž i nas jo že razveselila s 100 gld., kar jo lepa priča požrtovalnosti vrlih tamošnjih rodoljuhkinj. — Tudi domači narodni zavodi se nas dobrotno spominjajo. „ Kmetska posojilnica ljubljansko okolice" in pa ona na Vrhniki sta nam poslale po 20 gld., „Notranjska posojilnica* v Postojini 10 gld., „okrajna posojilnica" v Kamniku pa 5 gold. — Slavno okrajno sodišče v Zatičini nam je naznanilo, da je Jože Po-držaj iz Vrhpolja plačnik onih 5 gld., ki
nam jih je vsled svoje zadnje volje zapustila Marija Hribar iz Artižjevasi. — Drugi neimenovanec iz Istre nam je naklonil 5 gld., v r 11 domorodec, gosp. E. Pegan, nam nabral v veseli družbi v Vipavi 2 gld. 36 kr. in slavno „bralno društvo" v Nabrežini je pri banketu 1. t. m. zložilo za družbo 2 gld. 20 kr. — Za vae te darove iz raznih slovenskih pokrajin, ki pričajo o požrtvovalnem tekmovanji po-aameznikov ter al. drustov v korist slovenskega šolstva, izreka prisršno zalivalo
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo ae je v proslavo veselega dogodka v družini 10 gld.; I. M. iz Dalmacije je dopoalal 1 gld.; skromni kvartet v Bar-kovljah nabral 50 kr.
Za podružnico družbe sv. Cirila In Metoda na Greti daroval je poznani dobrotnik gospod Franjo Dolenc v nedeljo 6. t. m. pri občuem zboru „Rojanskega konsumnega in posojilnega društva" 1 gld. 94 nvč. — V pondelj6k 7. t. m. ob priliki I. odborove sejo istega društva pa je daroval omenjeni gospod 5 gld. v enak namen.
Ob&irneje poročilo o občnem zboru „Rojanskega posojinega in konsumuega društva", kateri se je vršil v nedeljo 6. t. m., prinesemo v prihodnji^številki.
Od SV. Ivana b<| nam piše: Pri veselici dne 28. februvarja darovali so : g. I. Turk 2 gld., č. g. I. Troven župnik 1 gld., ter več gg. po 50 kr., za kar jim izreka odbor „Bralnega društva" srčno zahvalo.
Bralno društvo pri sv. Ivanu v Trstu vabi vse gg. člano k drugemu občnemu zboru, kateri bodo v oedeljo dne 23. t. m. v lastnih prostorih h. št. 332. točno ob 4. uri pop. »e sledečim vaporedoiu: 1. Nagovor predsednika, 2. Poročilo tajnika, 3. Poročilo blagajuika, 4. Posamezni predlogi in nasveti, 5. Volitev novega odbora.	ODBOR.
Iz SV. Križa prejeli smo poročilo, da so se tam prav dobro zabavali v tem pustu, na čemur gre hvala vsej mladini, posebej pa še malemu pevakemu zboru, ki je kaj lepo prepeval narodno peami. Vso hvalo zasluži Janez Hmelak, ki je izuril pevce.
Redni občni zbor „Tržaškega podpornega in bralnega društva" vršil se je v nedeljo, dne 6. t. m. v navzočnosti sklepčnega števila članov. Predsednik, gosp. A. Kalan, odprl je zborovanje predstavivši kot vladnega zastopnika bi. g. Ivana Š o rl i j a in priporočil pričujočim, da obravnavajo trezno, mirno in vestno. Iz pre-čitanega poročila o delovanju društvenih organov v pretočenem letu posnouiamo, da je društvo imelo do 31. decembra 1891. leta 137 bolnikov v podpori (brez umbu-lantnih) in izplačalo gld. 1758.26 podpore, gld 55.20 bolnišniue, gld. 70.40 porodnine, gld. 55. — pogrebnino, gld, 289.92 za saina zdravila in 245.79 za zdravnike — in prikazuje letošnja bilanca prebitek v denarju gld. 97.15 in pri splošnem premoženju pa dobiček od gld. 80.46, kar je gotovo lep uspeh. Največ slučajev bolezni je prouzročevala nesrečna „iufluenca", katera ni prizanašala tudi temu društvu.
Pretočenega leta bilo je 328 skupnih članov; od teh so 3 umrli, brisano jih je 61, tako da jih je ostalo koncem leta 264 članov. Po novem letu pristopilo jih je 49, torej vsih Članov skupaj jo 313. Obdrževalo se je v teku leta 30 sej — iu dva občna zbora in sicer jeden redni drugi izredni. Pri posljednjemu razpravljalo so je o popravkih in dodudkih k društvenim pravilam, vsled katerih se je znižala todnina od 35, odnosno 30 na 25 nvč. za vse moške Člane brez razločka na njih dobo in za žensko pa se jo vsled priporočila vis. c. kr. miniaterstva za notranjo stvari z ozirom na društveno premoženje ustanovilo ted-nino na 18 nov. in zvišalo dnevno podporo od 50 na 60 nvč. Z 1. oprilem 1891. prevzel je službo zdravnika pri društu gosp. dr. M. LukŠič-Nižetič, namesto g. dr. A. Turka, kateri bo je društvu kot
adravnik. odpovedal. Zdramil se je iz spanja društveni bralni oddelek, izdelal za isti v smislu društvenih pravil posebni notranji red intldoločili v pomoč oskrbovanja časopisov razredni mesečni prinosi. Bralnih članov — neodvisnih od podpornega oddelka — je že čez 30. Društvena knjižica šteje nad 300 zvezkov razne vsebine. 172 Članov pročitalo je 276 zvezkov. Več knjig je društvo dobilo v dar in nekaj pa jih samo nakupilo. V bralni sobi bili so skozi vse leto čitalcem na razpolago raz-novrstui slovenski in slovanski časopisi, na katere je društvo bilo deloma naročeno in deloma pa jih jo po prijaznosti dobivalo brezplačno.
(Konec prih.)
Iz Barke se nam piše : Letos smo pusta pri nas prav klaverno praznovali ; posebno nam ni ugajalo, da je šolska mladina letala okoli vsa ošemljena. Treba bi bilo, đ:i se mladina bolje nadzira. Tudi vinski puatni bratje so nas malo preveč nadlegovali. Na pepelnično sredo pokrali so nepoznani uzmoviči našemu g. županu 1 petelina so 6 kokoši vred.
„Kmetovalca" št. 4. ima naslednjo vsebino : Pomoranska gos. Kakšno goveje pleme želite. St-meuski krompir. Okrep-Ijenje opešanih panjev. Živina v hlevu. Zagoni, ukazi in naredbe. Kazne reči. "Vprašanja in odgovori. Gospodarske novice. Uradne vesti c. kr. kmetijsko družbe kranjske. Tržne cene. Inserati.
Kavarni ,Commercio' in ,Te-
Hpcrn' T u*ici »Caserma", glavni h h »j ti-
UCOuU ijgjj tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovaških jezikih. Dohra postrežba. — Za obilen obisk se priporoma Anton Šorli, kavamar.	Cl.
Martin Kr7P Piazza S. Giovanni, št. 1. IVI d I lili |\|	trgovina z mnogovrstnim
lesenim, železnim in lončenim knhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Tiskarna „Dolenc"
della Caserma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah.	Cl.
Gostilna „Alla Croce di Malta"
"Via Valdirivo št. 19 (poleg Piazza della Zonta) priporoča se najtopleje tržaškim Slovencem in na deželi. Toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Za obilni obisk prosi gostilničar Ivan Siren.	Cl.
Gostilna Antona Mauriča
Via Chiozza št. '25. blizo gledališča „Politeama* je v predpustni dobi odprta ob veselicah do pozno v noč. Priporoča se slavnemu občinstvu za obilen obisk. Izvrstno vino, posebno dobra kuhinj a.
8 10
Antnn I omno naslednik Jakob Hoče-nillUlI LđlllJJU, varjn, Via Bai-riera v e c c h i a St. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseli vrst, moko, riž, Bočivje, fino moravško maslo itd.
Cl.
Ilf£)ll llmplf čevljarski mojster, Vin lto-lwClll VIIIGI\, magna St. 6. priporoča se slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko spadajoča dela. — Solidno delo, - hitra postrožba — nizke eene.	60--16
Antnn Vrahnr trg°vina » atokievmo
FllILlfll 11 ClUuVf lončenino in lesenino itd. v ulici Via Canale (prva prodajalnica poleg „Ponte rosso") so priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem.	Cl.
Hiša
v Buzetu z dvemi nadstropji, poleg z lepo gredo (vrtom) in z vodnjakom v hiši, tik c. k. uradnij in cerkve, 86 proda po nizki ceni. Več se izve pri lastniku Luki Zoren na Rakekn.	2-2
SOL A
2-2
za popolno izvežbanje v krojnem risanji, prikrojevanji ter šivanji oblek in perila po dunajskem načinu :
Piazza nuova št. 2 L, IIL
500 goldinarjev
dobi vBak bolnik na pljučah, koji nebi našel gotove pomoči v porabi maltoznega izdelka.
Kašolj, hripavost, naduha, katar iin pljučah in v napniku, izmečki itd. prenehajo in v maln dneh ; na stotine je rabilo že ta izdelek z vspe-hi>m. Maltoza ni tajno sredstvo, ampak prireja se po vplivanju slada na turšico. Na ogled so »pričevala najvišjih avtoritet. Cena: 3 steklenice z zaboj m gold, 3, 6 steklenic gold. 5, 12 steklenic gold. 9.
Albert Zenkner 2-6
lznajditelj maUoznih preparatov, Berlin (26).
G g. pevci!
Franjo Delak
Piazzetta Cordarioli št. i 3 blizo novega trga, prodaja izvrstne jeBtvino : kavo, sladkor, riž, olje, čokolado, kakao — po najnižjih cenah.
Marija vdov. Julianv
V TRSTU
razpošiljalnica v poštnih zavitkih po 5 kil, priporoča se si. občinstvu zagotovljajoč odpošiljati izbrano blago, kakor pomarančo, limone, mande-rlne, fige (smokve), suho grozdje in vsakovrstno suho sadje iz iztoka, kavo čaj, delikatease itd. kakor tudi listje iz lovorja „thuje" itd. -- Vse 13-12 po najnižih dnevnih cenah.
Odbor „Slovanskega pevskega druš- j VskOSlcLV ModSP, tvau naznanja, da so se pričele redne vaje , mojster „Piazza Caserma", se priporoča in «e vrSe vsak torek in petek od 8, do ■ 8iav> občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, 10. ure zvečer.	! slaščic, čokolade, vseh vrst moke itd. po _Na zdravje! [najnižjih cenah.	Cl.
Vabilo.
Podpisani uljudno vabi vse dru&tve-nike in drustvenice k posvetovanju glede volitve novega odbora pri prihodnejem občnem zboru „Delalakega podp. društva". Posvetovanje je v nedeljo dne 18. t. m.
Mlekarna Frana Gržine
iz Št. Potra
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnerja št. 5 (Piazza Ponterosso"), Po dvakrat | na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter no- j posredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. I i t o r, toda le v množini najmanje 25 litrov. Isti je odprl tudi podružnico v ulici S. Sebastiano blizo solnega trtra.	Cl.
IVAN HVASTJA, i načelnik nadzornikov. |				Ivan Ifannhnl na,P"tl Telike v°iai- 1 Vali IVdllUUCI, nioe, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od K kil. naprej po najnižji oeni.
D(	)ma	ci	oglasi.	
				U. Mrev^ja,Vi 8 Priporoča s!av. občinstvu vsake vrsto moke, otrobov, turšice, ovsa in rasnega kruha po najnižjih cenah. Gl.
Društvena krčma ^ Rojanskega posojilnega in koiisum-1 nega društva, poprej Pertotova, pri-' poroča h.' najtupleje slavnemu občinstvu. ! Točijo se \edno izborna domaČa oko-ličanska vina. Cl.				
				If Q**nl Pni IO žganj arija in tobakama T l\arui UUlJd, uiiui Via Aroata, nasproti hiše Cacia. Prodaja domač kranjBk brinovec po 1 gld. 80 kr boteljko, dalmatinsko tropinjsko žganje po 1 gld. 10 kr. liter. Cl.
B. Modic in Grebene, nsVt.™' in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in 5. duhovščino na Bvojo zalogo porcelanskega, steklenega. lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.				Antnn IfrainOB* Piazza llariera vec-niliuil l\l aji/CV , chia, pekarija in trgovina z različnimi jestvinami: moko, rižom, oljem, kavo itd. Priporoča so uajudanoje slavnemu občinstvu. Cl.
				Alltftll Sli*lll/«1 Barriera vecchia št. 19 AlllUi] i3tUKa m. nadstropje, izdelujo možke obleke po najnovejšem kroji. V njega de> lalnici vsprejemajo so »udi naročila na raznovrstno možko in žensko perilo, k<«j i se izdeluje lično in po najugodnejših cenah. Cl.
Antnn Pn^ltai na vo^lu ulice Gh<>gft MIIIUII lUtKdJ, in Cecilia, tofi izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vae navadno potrebne nemško-slovenake poštne tiskanice. Cl				
(Snctilna Btaroznana pod ime-UUbllllld. „OlUKd , nom .Belladonna", poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Cl.				Nič več kašlja! IlaizaniMki peloralMki prali ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni PRAXMARER „Ai duo Mori" Trat, veliki trg L^katlja velja 30 novč. 16 —100
luan Prolnn priporoča svoji trgovin ivall n Ciuy v Via del Bosco St. 2 (uliod na trgu stare mitnice, Piazza liarrlera vecchia) in v ulici Molin a vento št. 3. Prodaju različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrste domače in vnanju pridelke. C.				
				V Št. Petru na Notranjskem bodemo imeli štiri letno semnje in sicer: 17. marca, 17. julija, 9. avgusta, 6. oktobra. Priporočamo se za obilen obisk. FRAN GRŽINA,
Gostilna „Alla Vittoria" Petra 3luscheka, v ulici Sorgente (blizo tehtnice Rosada) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila Prenočišča neverjetno v ceno, Cl.				
Josip Kocjančič, trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižom in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.				
AnHrpi kstan čevljar v ulioi .Caserma, nilUl CJ naiail, priporoča se najtopleje slo venskemu občinstvu. Nujelegantnejše ter solidno delo in točna postrežba. Cl.				
Grlena bol kaialj, hreputavica, promuklost, nazeb, zadavica, rora. zapala ustijuh itd.
mogu se u kratko vriome izliečiti rabljenjem NADARENIH	1-8
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRENDINI)
što Jih gotovi Prendini, lučbar i Ijekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kašljne nočih, navadne jutranje hreputavico i grlenih zapalah nestaje kao za čudo nzimanjem ovih sladkišah.
Opazka. Valja bo paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve slndkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijico (Skatulo) moj podpiB. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jodnoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini".
Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodnju se u Prendinijevoj ljekarni u Trstu
(Farmareia Prendini in Trieste) i u glavnijib ljekarnah svieta.	22—52
Riunione Ađriatlca di Sicurta
24-5	v TI'hIU.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem rekah in na morju, proti toči, na živenjo v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1890.
Gravnica društva	gld. 4,000.000-—
Pvemijna reserva zavarovanja
na življenje	„ 10,754.806 91
Premijna roserva zavarovanja
proti ognu	„ 1,012.910 22
Premijna reserva zavarovanja
blaga pri prevažanju	„	33.594.10
Iteserva zavarovanja proti toči „ 200 000*— Kuserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (A) „ 103.786-21 Reserva zavarovanja proti pre-
minjanju kurzov, bilanca (B) „ 187.573-85 Rezerva specijalnih dobičkov
zavarovanja na življenje	„ 250.000-—
Občna reserva dobičkov	„ 1,127.605-98
Urad ravnateljstva : Via Taldirivo, l»»*. S (v lastnej hiši)
Brnsko mlekarstvo
v Brnu.
Dober, zdrel sir-opečnjak (Ziegelkftse) komad 20 kr.	1-10
Dober, zilrel švicarski sir, kilo 40 kr. Sir za desert, kilo 1 gld.
Razpošilja «e po deželi točno in po postnem povzetji. — Prekupci dobe rabat.
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemljt denarne vloge v bankovcih od 50 tioS. do vsacega zneska vsak dan r tod mi razun praznikov, in to o i 9—12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10—12. ure dop. Obresti
na knjižice..............8®/0
Plaćujt vsak dan od 9—12. ureopoliidne. Zripske do 100 gld. precej, zneske preko 100 do 1000 flc! mora kh odpovedati 3 dni, zneske preko luOO pld. pa 5 dnlj prej Eskomptuje menji<-e domicillrane rta tržaške" o trgu po . ...	-i0'o Posojaj« na državne papirje avstro-ogrske
d.» 1000 gld. po........5°l0
višje zneske od 1000 do 5000 gld. v Vefije svote po	. 4'/,%
Daje denar proti vknjiienju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 9. januvarja 1H92.	5 - 24
Tvari za odjela.
Peruvion i dosking za visoko svećenstvo ; propisane tvari za c. kr. činovničke uniforme, te za veterane, vatrogasce, gokolače, livre; sukno za biljard i igračje stolove, loden i nepromočne lovačke kapute, tvari koje se
pero, plaid za patnike od 4—14 itd. Tko želi kupiti jeftine, poštene, trajne, Čisto vunene suknene tvari nipošto jeftine cunje, Štono ih posvud nudjaju, to jedva podnose krojačke troškove, neka se obrati na
Iv. Stikarofskj-a u Krnu.
Veliko skladište sukna na kontinentu.
U mojem stalnom skladištu u vriednosti od Vi milijuna for. a. v. te u mojoj svjetskoj poslovnici jest pojmljivo, da preostane mnogo odrezaka; svaki razumno misleči čovjek mora sam uviditi, da so od tako mnlenili ustanaka i odrezaka nemože poslati uzorke jer nebi uz koju stotinu naruČaba uznrkah u kratko ništa preostalo, te je ono usljed toga prava sljeparija, kad tvrdke sa suknom objolodanjuju uzorke odrezaka i ustanaka, te su u takovih slučajevih odrezei uzoraka od zastarenih težko prodajudih se komada, koji nisu vriedni nit trećinu navadne kupovne ciene.
Odre z cl, koji se nedopađaju, zamjenjuju se il «« povrati novac. Kod n&ruibe treba navesti boju, duljinu i uienu.
Pošiljke jedino uz poštarsko pouzetje, 24-1 preko 10 for. franko. 2 24
Dopimijo u njemačkom, uiadjavaUom, čBHkom, poljskom, talijanskom i franeezkom Jeziku.
Vinski ekstrakt.
Za trenotno napravo izvrstnega zdravega vina, kojega ni moči razlomiti od pravoga naravnega, priporočam to že skušano specijaliteta.
Cena 2 kil. (ki zadostujeta za 100 litrov vina) 5 gld. 50 kr. Recept priloži se gratis. Jamčim najbolji vspeh in zdrav izdelek.
Špirita prihrani,
kdor uporablja mojo nenadkriljivo esenco za oja-čevanje žganih pijač; ta esenoa podeli pijačera prijeten, rezek okus in Be dobiva le pri meni.
Cena 3 gold. 50 kr. za kilb (za 600—1000 litrov) všiovši pouk o uporabljanju.
R'izun toh specijalitet ponujam > sakovt-Htne esence za izdelovanje ruma, kon]aka, llnih llkerov itd najbolje in nenadkriljive kakovosti ltecept prilagajo se gratis. Cenik franko.
Kari Filip Pollak,
Essenzen-Specialitaten-Fabrik
20—L'0	in PBAG. 27-50
Iščejo se Solidni zastopniki.
Podpisani čuti bc dolžan javiti, da, kakor prejšnja, tako se tudi lotos v Bosni Hercegovini proti uredi februvarja začn6 dela pri Železnih cestah, ki so bodo najbolj razvila v mesecu marcu.
Da bi delalci, ki so tja dol namenjeni, ne zgubljali v Trstu časa (čakajoči odhod parni-kov troseč denar po nepotrebnem, zakaj hrana in stanovanje sta draga) vsnjam si natsnanjati, da bodo brzi L ojdovi purniki ki plujejo moj Trstom-Motkovičem, v 30 urah < d dauas na prej odhajali vsako nedeljo iu četrtek ob 7 urah zjutraj.
Zatoga delj bodo morali rečeni delalci biti v Trs)u že v soboto al sredo zvečer. Da bi pa isti ne imeli nikacih s tnosti; dasi pri-skrbfi vozni list dan njihovem prihodu, podpisana Agencija je odredila in do oČila vso svoje podrejem-e, da se snidejo na kolodvoru ter spremijo prišleco isti večer, da si vkupijo vozni list. — I inajoč spominana agencija svojo pisuriio biizu pomolu od koder odhaja parnik, delalci bodo lohko v njoj shranili svojo potno prtljago in drugo jutro ob 6 uri /.oj»ot vzidi, da odidejo ua parnik.
Vozni listi se bodo oddajuli po znižani ceni.
Carlo Pirelli
inej narodni agent in spediteur
TRST in REKA.
Opomba, Kdor so ohrno do pi drodj9iicev naše agencije, zadostuj«*, da povpraša vsako uniformovano osebo, katera mu bode povedala.
8=22
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tiskarna Dolenc v Trstu.