Štajerski Slovenci zalitevamo slovenski oddelek graške c. k. namestnije in zakaj ? (Govur poslanca dr. Vošnjaka v dižavnfira zboru 15. marca, to pa po steiiografnern zapisnikii). Visoka zbornica! Dovolim si aekoliko opomb o deželaej apravi v Stajerskej ia sicer vsled sporaenice, ki se je pred nekoliko daevi po ,,Slovenskem draštva" v Mariboru predložila visokej vladi. Ta spomeaica tiče se treb točk, v ajej stavijo se tri prošaje, prva zadeva jezikovao zaaaje uradaikov na Spodnjera Štajerskem. Ce vzamemo statiatično priročao knjigo Štajerake v roko, nabajamo na Doleajem Štirskem zapisaaegablizu 400.000 sloveaskega prebivalstva, poleg katerih je po mestih upisaaib 40.000 Nemcev. Ako pa premotrimo jezikovno zaanje uradnikov, pa nabajamo žalibože, da večiaa politič- aih uradaikov ai zmožaa sloveaščiae, jezika prebivalstva. V spomeaici, ki se je predložila eksceleaci gospodu miaiatru aotraajih zadev, ae izrečao aavaja, da je v razaili okrajaih glavtvrstvia aastavljeaih 42 političaih uradaikov. izmej katerih je sarno šestorica zaiožaa sloveaščiae v govora ia v pisavi, 17 pa iaia le toliko zmožaosti, da se morejo za silo porazameti s straakami; 19 pa slovenski prav aič ae zna — akoravao — kakor rečeao — iaiajo veeiaoma s sloveaskimi straakarai posla. Ce si ogledamo posamičaa okrajaa glavarstva, vidiaio, da pri okrajaem glavarstvu Mariborakem, kjer ,je 75.000 Sloveacev ia 9000 Nemcev — mesto Maribor ae račaajeao — od 15 uradaikov aiti jedea sloveaščiae v govoru ia pisavi zmožea ai, 4 govore za silo. ostali (! !) pa aiti besedice sloveaski ae zaajo. Pri okrajuem glavarstvu v Celji je malo boljše, tudi mora biti. ker jib izmej 123.000 dnš pripada 120.000 sloveaskej aarodaosti. Oadakaj je pač izmej 10 uradaiknv četvorica aloveaščiae v govoru ia pisavi zmožaa, dva zaata sloveaski govoriti, 4 pa prav aič sloveaski ae zaajo. Jedaake razmere so pri dnigih okrajaih glavarstvih po deželi. Vidimo tedaj, da akoravao je 92 odstotkov spodaje-štajerskega prebivalstva sloveaske narodaoati, vendar prevagujoča veuina uradaikov ae zna jezika prebivalstva. Sloveasko društvo smatralo je za svojo dolžaoat, te odaošaje objaviti visokej vladi, ia če se od kake straai pripomiaja, da se je s tem nameravala deauncijacija proti aradaikom, je to aekako čudao. Ce se tu o uradaikih govori. da aemajo potrcbaega jezikovacga zaaaja, to ai nikaka ovadba, saj lahko službujejo v dragih krajih dežele ia večiaa uradaikov bode, kakor mialiia, vesela, če se jirn aakaže službovaBje v tacili krajih, kjer znaaje drnzcga deželaega jezika ai potrebao. Kajti ti uradaiki čatijo sami svoje aevigoduo staajo, kedar ae odpošljejo aa komisijoa, kjer iiaajo opraviti samo s slovenskimi straakaaii iu aiti zapisaika sestaviti ae mogo. Blizu Maribora a. pr. — ta sluoaj je tudi v spomenici omeujea — dogodilo se je, da je bil odredjea koiaisar v vodaej zadevi, da sta obe straaki bila Sioveaca, ki aesta zaala aiti bcsedice aemški, ia da komisar s straakama ai mogol aapraviti zapisaika, ker ai razumel, kaj ste stranki povedale. Jcdao straako zastopal je notar in koiaisar obrail se je aaaj, aaj bi tudi za drugo. tedaj aasprotao straako aarekoval zapisaik, kar pa notar seveda ai liotel, ker jezikovnej nezmožaosti uradaikovoj aa ljubo, ni liotel zastopati aasprotae straake. A aasledki jezikovnega nezaaaja so v časili velikn žaloataeji, da tragični, in tu se moram ozreti aa zares žalostea slučaj, ki se je laaako leto v Brežiškem okraji dogodil, kakor zaano, aašla se je pred tremi leti v teai okraji trsaa uš. Vsled tega uvele so se vse po zakoaa zapovedaae aaredbe, tudi viaogradi so ae pastošili. Na podlagi zakoaa storjeae aaredbe bile so aičeve, ker se je kakor znaao trsaa uš kljnbu vsem tera naredbam vedao dalje razprostirala. A k sreci ineada trsna uš oadi ni napravila toliko škode, kakor a. pr. aa Fraacoskem, ker viaogradi še vedao dobro rode, le da jih treba aekoliko bolje oskrbovati ia gnojiti. Navzlic triletnemu obstaaku trsae uši, kazali so viaogradi lansko leto jako dobro branjo. Trte bile so bogato z grozdjem obložeae. Kljubu temu se je trtnoušaej komisiji potrebao zdelo, zaoeti z izruvanjem posaaiičaih trsov ia celih vinogradov ravao ob takem času, ko se je že najlepše grozdje kazalo. Vsled tega bilo je prebivalstvo, kakor lahko umljivo, razburjeao ia zgodilo se je, da se je v 13. daa julija več stotia kmetov pred viaogradi aabralo, ko so čali, da pride komisija preiskavat njih viaograde ia morda tudi naičevat trte. Komisar vzel je žaadarje ia se podal k oaim viaogradom; a ko je ta komisar, ki aiti beaedice sloveaaki ne zna, videl, da je več sto ljudij zbraaih ia se nelcako pretilao clržo, šel je proč ia pasti žandarjo s toliko množiao kmetov same, no da bi bil kaiete opozoril na nezakoaito postopanje, ae da bi jili bil aagovoril, aaj gredo aarazea. (Da'je pi'ih.)