------    246    ------
Kmetijstvo.
Shod dolenjskih kmetijskih podružnic v
Novem mestu.
Dne 10. t. m. je bil v Novem mestu shod dolenjskih kmetijskih pcdružnic in je bil mnogobrojno obiskan. Za zborovanje prvotno določena mestna dvorana je bila dosti premajhna, tako, da se je morala v zadnjem trenutku prirediti v ta namen čitalniška dvorana. Udeležencev je bilo okolu 300. Največ je bilo seveda priprostih kmetovalcev, ki so s tem pokazali, da se zanimajo za vsakoršen napredek svojega stanu. Mnogoštevilno so obiskali shod tudi grajščaki dolenjski, duhovniki in sploh veljavni gospodarji iz Dolenjske. Da bi ne bila slučajno na ta dan dva sejmova v bližnji okolici, namreč v Št. Jerneju in Žužemberku, sigurno bi bila udeležba tako mnogoštevilna, da bi trebalo zborovati pod milim nebom.
Zborovanje se je pričelo ob y2ll. uri predpoludne. Načelnik kmetijske podružnice novomeške gosp. Rohrman nagovoril je zborovalce ter iskreno pozdravil vse udelež-nike in zastopnike unanjih kmetijskih podružnic, ki so se malone vse odzvale vabilu in prišle po svojih zastopnikih in drugih članih k današnjemu shodu. Posebej je pozdravil zastopnika vlade g. komisarja Krese-ta in zastopnika c. kr. kmetijske družbe g. Pirca. Posebej se je zahvalil tudi veleposestnikom, ki so se tako mnogoštevilno zbrali k današnjemu shodu. V svojem nagovoru pojasni namen shoda, povdarjajoč, da se je treba za skupne interese tudi skupno potegovati. Konečno izraža željo, da bi bil z
današnjim shodom položen temelj k vzajemnemu in bolj vspešnemu delovanju dolenjskih podružnic in k boljšemu napredovanju dolenjskega kmetijstva.
Ko je končal svoj nagovor, predlagal je, da se voli predsednikom današnjega zborovanja gosp. grof Margheri. Le-ta pa predlaga za to mesto načelnika g. Rohrmana, katerim besedam se je tudi jednoglasno pritrdilo.
Izvoljeni predsednik se zahvaljuje za častno zaupanje in preide se na dnevni red zborovanja.
256
Kmetijstvo.
Shod dolenjskih kmetijskih podružnic v
Novem mestu.
(Dalje.)
K prvi to6ki vzporeda: „S kakim plemenom je zboljševati dolenjsko goved in kaj je sploh ukreniti za povzdigo govedoreje po Dolenjskem?" se oglasi za besedo gosp. grof Margheri. V svojem govoru naglasa, da je dolenjska goved pomešana z vsakovrstnimi plemeni, kar je velika škoda za živinorejce, za naprej je treba skrbeti za to, da se bode živina zjednačila s porabo plemenskih bikov, ki naj bodo za vse kraje jednaki, ali vsaj kolikor mogoče sorodne krvi. V nadaljevanji opisuje vrednost po-
257
sameznih govejih plemen v obče in še posebej za naše razmere. Po njegovem mnenji je jedino to prav, če ostanemo v naših krajih pri jednobarvenem plemenu, ker je to z ozirom na dosedanje izkušnje in na našo živinsko kupčijo še najbolj pripravno in stavi predlog, da se naj rabi za zboljšanje dolenjske govedi tudi nadalje še jedno-barvena živina.
K debati o tem predlogu se oglasi g. vitez Langer, ki pravi to-le :
Pred 20 leti je bil shod v Ljubljani, h kateremu je bilo poklicanih več zvedencev, da se na zahtevanje poljedelskega ministerstva izrečejo, katero pleme naj se vpeljuje za zboljšanje domače živine. Takrat se je sklenilo vpeljati za Dolenjsko muricodolsko pleme. To pleme se je tudi vpeljevalo, vendar se ni izkazalo povsod našim potrebam popolnoma primerno, tako, da se je v mnogih hlevih zopet opustilo zaradi slabega užitka, katerega je dajalo. Govornik pravi, da se je za Dolenjsko sploh premalo storilo. Na Gorenjsko, kjer je nekaj nad 90.000 glav goveje živine, se je oddalo od leta 1869. do 1892. 706 plemenih živali, mej temi 371 bikov. Na Dolenjsko pa, ki šteje malo ne ravno toliko živine, pa samo 182 glav in sicer le 119 bikov. Tudi Notranjska je dobila toliko plemene živine, kakor Dolenjska, pa ima polovico manj goveje živine kakor Dolenjsko. Dalje omenja, da so grajščaki vpeljevali različno goved, ki se še sedaj redi; ta je največ vplivala, da je živina sedaj tako pomešana. Kmetijska družba naj dela na to, da se živina zjednači s pripravnim plemenom. Našim razmeram ugaja pleme, ki daje dobre vole. Mlekarstvo nima za naše kraje tolikega pomena, ker se mleko težko prodaja; zatorej ni gledati v prvi vrsti na mlečnost plemena, ampak na to, da je pleme dobro za delo in sposobno tudi za pitanje. Posebno ocenjuje murbodensko pleme, ki je sivkaste ali pšenične barve in bi bilo za naše kraje najbolj pripravno. Tega plemena je že nekaj v deželi in ker je sorodno, a mnogo boljše od muricodolskega, je gotovo, da se bode dala naša živina kaj lahko ž njim zboljšati. Murbodenska ali bolje pomurska živina ni izbirčna, daje prav lepe voli, ki so urni pri delu in se lahko opitajo; krave so pa tudi dobre za mleko. S tem plemenom bi nam bilo najbolj ustreženo. Zraven tega plemena ugajati utegne tudi švicko pleme in oberintalsko pleme, ki sta tudi jedne barve, prvo bolj temnorujave ali temnosive, drugo pa svetlosive kakor muricodolske. Obe ti plemeni sta znani zaradi dobre mlečnosti; ker nista glede krme izbirčni, se ta živina pri nas hitro privadi in bode pomešana z domačo živino dajala lepe živali za užitek in za kupčijo. Predlaga tedaj, da naj kmetijska družba bike teh plemen kupuje za zboljšanje domače živine. K temu predlogu pa stavi še drugi predlog, da bi se za dobavo potrebnega števila bikov napravile tri pe-pinijere za izrejo mladih bikov in sicer v hlevih gosp. barona Berga v Mokronogu, ki redi čistokrvno murbodensko živino, potem v hlevu deželne kmetijske šole  na Grmu,  kjer redijo švicko  živino in v hlevu dr.
Gorianyja v Ruprčvrhu, kjer imajo oberintalsko živino. Kmetijska družba naj bi za pleme sposobne bike kupovala od teh posestnikov in jih potem za polovico ali pa še nižjo ceno oddajala po Dolenjskem. Le tako bode mogoče pridobiti potrebno število bikov, katerih sedaj še povsod po Dolenjskem pomanjkuje.
Zoper ta predlog se oglasi g. Pogačnik iz Čateža, povdarjajoč, da to ne more biti nobenemu kmetu prav. če prodre ta predlog, ne bode imel kmet nobenih koristi, kmetijska družba pa bode morala za drag denar kupovati bike. Kmet naj bike redi in naj se mu daje veselje do take reje s tem, da se mu priznajo premije. Tako bi dobili za majhen denar veliko bikov. Pri nas imamo sedaj 700 krav, pa samo dva bika. Predlaga tedaj: podružnice naj sklenejo, da se naj dajejo tistim posestnikom, ki jzrede lepe in za pleme sposobne bike, primerne podpore.
Za tem predlogom se oglasi g. grof Barbo iz Rakovnika, rekoč, da se popolnoma strinja s predlogom g. viteza Langerja in onim g. Pogačnika. Ta predlog, katerega je stavil gosp. Pogačnik, je bil že lansko leto pri občnem zboru v Ljubljani stavljen in tudi sprejet. To ni namen naprave pepinjer, da bi se samo pri grajščakih kupovalo bike, namen je pa ta, da se sploh zagotovi neko število bikov, ker je pomanjkanje teh tako veliko, da ni upati, da bi gospodarji izredili dosti bikov. Gotovo se je najprej ozirati na kmetovalce, če bodo v tolikem številu izrejali za pleme sposobne bike, da jih bode zadosti. Dosedaj je bila živinoreja pri nas na slabih nogah in na jedenkrat se ne more povzdigniti. Skrbeti je, da se bode saj v teh treh hlevih dobilo toliko bikov, kolikor jih bode primanjkovalo. Konečno podpira oba predloga.
Na to se oglasi kapelan Vovk iz Škocijana, kateri opetovano poudarja, naj se v prvi vrsti ozira na kmeta in potem šele na grajščake.
Predsednik g. Rohrman opozori zastopnika škoci-janske podružnice, da je to sploh namen današnjemu shodu, ker imajo grajščaki tako dovolj bikov za svoje potrebe in je treba sedaj skrbeti, da jih bode dosti tudi za vse druge kmetovalce. Predlog, katerega je stavil g. Pogačnik, je bil že lansko leto pri občnem zboru v Ljubljani sprejet, zato ga ni vnovič staviti, ampak zahtevati, da se dotični sklep tudi izvršuje. Ker se pa tudi tem potom ne bode doseglo zadostno število bikov, treba je mishti na ustanovitev izrejališč za mlade bike pripravnih plemen, ker le tako bo mogoče popolniti število bikov.
Pri glasovanji sta obveljala oba predloga gospoda viteza Langerja.                                         (Konec sledi.)
-----   265-----
Kmetijstvo.
Shod dolenjskih kmetijskih podružnic v
Novem mestu.
(Konec.) .
K besedi se oglasi potem gosp. ravnatelj Pire, ki pravi, da je naše pleme potrebno zboljšanja, če hočemo napredovati. Posebno nam primanjkuje sposobnih bikov. Glavni odbor se je dosedaj oziral zmiraj na vse kraje jednako in je nakupil za Dolenjsko tudi veliko jednobar-vene živine.
Kar se tiče plemena samega, je stvar podružnic, da si izbereta tisto pleme, ki je za vaše kraje najbolj pripravno in glavna družba se bode z veseljem ozirala na vaše zahteve in dala to, kar si bodete sami zbrali. Skrbite pred vsem za to, da dobimo dosti bikov. Imamo sicer zakon o številu potrebnih bikov v vsakem okraji ali ta zakon se premalo strogo izvršuje.
K prvi točki vzporeda se oglasi še predsednik g. Rohrman, kateri pojasnjuje v daljšem govoru, da je splošnemu pomanjkanju krme in od tod izvirajočemu slabemu krmljenju največ pripisati, da je naša živina po deželi še tako slabo razvita. Dokler ne bodemo začeli po Dolenjskem živine bolje rediti, tako dolgo časa nam tudi najboljše pleme ne bode dosti pomagalo. Skrbeti je tedaj, da zboljšujemo našo živino tudi z boljšim krmljenjem. Govornik opisuje potem, da se število živine množi, a da se množi tudi število ljudstva. Na Dolenjskem imamo od 1. 1869. do 1890. za 18.000 glav več goveje živine. V okraju novomeškem je v teku zadnjih 20 let naraslo število goveje živine od 16.649 glavna 23.832 glav in tudi število ljudij je poskočilo od 44.000 na 48.000. Te številke nam kažejo, da je treba dandanes dosti več živeža za ljudi in več krme za živino. Njive se čim dalje bolj širijo, zato pa ginejo pašniki in sploh prostori za pridelovanje krme. Velika napaka je to, da so se pašniški deli poprodali kajžarjem in tako zgubili za prejšnje posestnike. V nadaljevanju trdi, da je treba sedaj na malem prostoru
------    266    ------
več pridelovati, kar je mogoče le z intenzivnim obdelovanjem in gnojenjem travnikov in pridelovanjem krme po njivah. Zato pa je treba primernega pouka. Končno predlaga: Kmetijska družba naj skrbi za to, da se bode priredil po vseh občinah Dolenjske posameznim krajem primeren popoten pouk o obdelovanji in gnojenji travnikov in o pridelovanji krme po njivah. Predlog se jednoglasno sprejme.
Pri drugi točki vzporeda: „Kaj je ukreniti dolenjskim podružnicam, da bi dobile cenejšo živinsko sol", se oglasi za besedo gosp. Fr. Kastelic iz Novega mesta, ki pravi, da so sedanja določila za dobavo živinske soli dosti pretrda. Ker je živinska sol tudi veliko predraga, če bi jo hoteli tako prodajati, kakor se zahteva v novi postavi, predlaga, da bi se glavna družba obrnila s peticijo na vlado, naj bi se postava še jedenkrat prenare-dila, in sicer v tem smislu, da bi bilo sol laglje in ceneje dobivati. Kajti po sedanji postavi jo ne kaže nobenemu naročevati niti posamezniku niti družbam.
Za tem se oglasi g. župnik Šmidovnik iz Prečne, rekoč, da je sedanja sol premalo čista. Goveja živina jo še mora, konji jo pa nočejo. Predlaga torej, naj bi se. glavna družba za to potegovala, da dobimo boljšo sol.
Predsednik g. Rohrman omenja, da so pritožbe za-stran soli opravičene, da je sol res predraga. V novejšem času se čujejo tudi pritožbe, da je sol slabo denaturirana in da prouzročuje majanje zo b. Če je to res, potem g celo ne kaže kupovati take soli. Ko je še gosp. Sever ize Kostanjevice opazil, zakaj bi se ta sol ne prodajala tako, kakor sploh druge monopolne reči, n. pr. tobak, kuhinjska sol itd., sta bila oba predloga, g. Kastelica in g. Šmi-dovnika, jednoglasno sprejeta.
Pri tretji točki dnevnega reda: „Kako je pospeševati prašičjo rejo po Dolenjskem", se oglasi gospod Rohrman, kateri najprej opisuje veliko važnost prašičje reje za dolenjske posestnike, posebno odkar se je odprla z dolenjsko železnico dobra pot za izvažanje prašičev. Po lanskih poročilih se je iz Dolenjske izvozilo za 75.000 gld. prašičev; koliko se jih je pa doma poklalo in razprodalo? Ti uspehi morajo Dolenjce spodbujati, da se še bolj poprimejo prašičje reje. Prašičja reja je doma na spodnjem Dolenjskem v okraji št. jernejskem, kostanje-viškem in doli proti Krškem in Brežicam Ti kraji zalagajo vso Dolenjsko s prašiči. Treba je tedaj gledati, da se prašičje pleme po teh krajih zboljšuje. V nadaljevanji priporoča, da bi se za te kraje skusilo angleško berkširsko pleme namesto jorkširskega, ker je to premehiso in nesposobno za pašo, tudi če je mešano z našim plemenom. Berkširsko pleme je utrjeno in se lahko pase celo poletje do pozne jeseni. Praseta se hitro razvijajo in dobro uspevajo tudi v menj ugodnih razmerah, kar se o jork-širskem plemenu ne more reči po dosedanjih izkušnjah. Na Angleškem izpodriva berkširsko pleme povsod že jork-širce in tudi pri nas v Avstriji se povsod pohvalijo z berkširskimi prašiči. Končno predlaga, da naj kmetijska družba nakupi  pet berkširskih čistokrvnih mrjaščekov in
naj jih brezplačno odda v okolico št jernejsko za po-skušnjo, in sicer takim gospodarjem, ki so znani zaradi dobre prašičje reje. Predlog se jednoglasno sprejme.
Po tem predlogu opozoruje g. ravnatelj Pire navzoče gospodarje, naj ne prodado sedaj preveč prašišev, ker se je nadejati, da bodo prašiči v jeseni prav dragi z ozirom na prašičjo kugo, ki se je na Ogerskem prikazala in pomorila že več tisoč svinj.
Po končanem tem vzporedu se oglasi k besedi g. župnik Peteiiin, ki pravi, da nima Dolenjska v glavnem odboru kmetijske družbe nobenega zastopnika za svoje interese. V7 glavnem odboru so sedaj zgolj Ljubljančanje in Gorenjci, kar ne more biti vse jedno za Dolenjsko, katera ima tudi svoje potrebe in potrebuje tudi zastopa. Prav bi bilo, da bi bile v glavnem odboru primerno zastopane vse tri strani naše dežele, zato predlaga: Kmetijska družba naj skrbi pri dopolnilnih volitvah v glavni odbor za to, da bodo tudi Dolenjci primerno zastopani v glavnem odboru.
Predlog se jednoglasno sprejme potem, ko je še ravnatelj g. Pire pripomnil, da mora slehernega veseliti, ko vidi, da so se začeli Dolenjci tako zanimati za kmetijsko družbo in njeno delovanje.
Ker se nihče več za besedo ne oglasi, zaključi predsednik ob 3/4 1. uri popoludne zborovanje zahvaljujoč se vsem udeležencem, ki se za dobro stvar niso zbali ne truda ne pota, in želi, da bi se jzačela z današnjim dnevom boljša doba za delovanje dolenjskih podružnic in sploh dolenjsko kmetijstvo.
Telegrafičnim potom so pozdravili zborovanje cesarski svetnik in predsednik c. kr. kmetijske družbe g. Murnik in načelnik kmetijske podružnice v Žužemberku g. Koncilija.