Poštnina plačana v gotovini. Štev. 36,_V Ljubljani, dne 7. septembra 1921. Leto XXXIV. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mn je 30 K na leto. — S Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „D o m ol j ub a", Ljub-7.a inozemstvo 50 K. § Ijana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Posamezne številke se prodajajo po 1 K. <| Upravništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Za pravice našega ljudstva. Na katoliškem sliodu na Brezjah dne 4. t. m. je načelnik SLS, dr. Korošec, potem ko je uvodoma poudarjal, da se mora tudi javno življenje ravnati po krščanskih verrkih načelih, izvajal sledeče: Klečeplazili ne bomo. V naši državi bomo prišli kmalu do tega, da ne bomo več smeli ničesar misliti, kar ni predpisano. Klečeplastvo je tako veliko kakor še nikdar. Pred vsakim, ki iina oblast, bi se morali spuščati na kolena in nič drugega govoriti in delati kakor to k'Jr si domišlja oni, ki ima slučajno v rokah oblast. To ni svoboda, ampak vzgoja za klečeplastvo, to je vzgoja za ovajanje pri raznih oblasteh; vzgoja za breznačelne ljudi, ki nikdar ne drže, ko bi bilo treba držati. Ko bo prišla država v nevarnost, bomo videli, da bodo ti ovajalci, ti denunci-janti, najbolj nevaren element, kadar bo treba braniti svobodo in vpliv ljudstva. Kdor se noče klanjati vsakemu ministru, je danes protidržaven element, ga ovajajo na vse načine. To ni pa nič novega. Tako se je godilo od tistega časa, odkar iinamo krščanstvo na svetu. Kristusa so pripeljali pred Pilata. Ta je hotel imeti od njega odgovor na obdolžitev, da hujska in brani plačevati davke, Kristus pa mu ni odgovoril. Tako je danes mnogo očitan ja, ki nut poštenost ne odgovarja. (Tako je!) Ker Pilat ni mogel najti, da je Kristus protidržaven element, ga je poslal k Herodu. Ta ni nič naredil in tako je hodil Kristus sem in tja, dokler ga niso kljub temu obsodili: češ, protidržaven je, križaj ga! Tako hodimo tudi mi od Heroda do Pilata, od Pašiča do Pribičeviea in obsojajo nas: protidržaven element ste, doli z vami! Mi hočemo svobodno državo, mi sinovi božjega solnca, ki vidi v vsakem človeku brata in sestro, ne pa gospoda, ki samo vladaj. Čc bo še toliko bajonetov, mi bomo hodili pokoncu in ne bomo padali ne pred kako dolgo brado in ne pred obritim obrazom. Namesto da bi ljudstvu dali podporo za napredek in izobrazbo, da bi dali šol, bomo zidali kasarne za orožništvo, detektive in denuncijante, to je, kar bomo dobili, ako bo ta sistem trajal dalje. (Res je! Žalostno!) Zakaj nam ne dajo samostojnosti? Kakor pa se vse jedi ne kuhajo v enem loncu, tako ima tudi vsako pleme svoje posebnosti in se ne morejo na isti način negovati in izobražati. Mi zahtevamo svobodo, zahtevamo v okvirju države zakonodajno in upravno samostojnost. Politika sedanje vade ni hotela dati tega, ker nima temelja, na katerem hočemo mi človeško družbo in našo državo zidati, to je spoštovanje bratsko in sestrsko, spoštovanje do človeka. Zakaj nam nočejo dati samostojnosti? Zato ker nas ne marajo, ker nimajo politike ljubezni, ampak le politiko sovraštva in nad-vlasii. Zakaj je ne dajo Hrvatom? Ker mnogi sovražijo hrvatsko pleme. Zakaj ne Slovencem? Ker nočejo svobodnih ljudi, da bi se prosto razvijali, lcer nimajo krščanskega mišljenja in so brez temeljev, na katerih bi zidali človeško družbo. Mnogi mislijo, da bo zdaj, ko ni avtonomije, naš boj končan. Sto in sto moči raste, ki bodo ta boj vodile dalje in tudi zmagale! (Živahno pritrjevanje.) Temnice in ječe vas ne sme* jo odvrniti, mi ne smemo omagati, podpi-rajmo se med seboj! Tudi občini hočejo vzeti samostojnost! V prihodnje pride še eno, kar hočejo vzeti, samostojno občino. Oni hočejo, da boste vi možički, ki vas bodo vodili na vrvicah plačani uradniki, katerim boste morali kimati tako, kakor bodo hoteli ti, ld so slučajno na vladi. Nočejo, da bi vladal vaš župan, ampak da vlada od vas plačani, pa od vlade odvisen tajnik. Hočejo vam vzeti najlepše — samostojnost in dati odvisnost. Treba bo voditi borbo, v kateri smo si sve-sti zmage, ker je z nami ljudstvo, ki je pokazalo, da ljubi svobodo. To ljudstvo se bo slrnilo v ponovnem boju za avtonomijo dežel in občin. Vlada sama vzgaja atentatorje! Živimo v dobi atentatov. ,. Na eni strani hočejo preprečiti atentate, branili državni red, na drugi pa so oni sami tisti, ki vzgajajo v državi razne protidržavne elemente. (Tako je!) Kdo je na pohodu, da vrže kateheta in križ iz šol? To je vlada! Ker kateheti nočejo pripoznati, da izhaja Pri biče vič iz opice, ampak učijo človeški izvor od ustvarjenega človeka, ne puste učiti krščanskega nauka. Ta! o vzgajajo v. svoji nespametni politiki one, ki dvigajo roke in streljajo na regenta in ministre in hočejo v celi državi povzročiti anarhijo. Cele bataljone imamo za to, da se v Albaniji preganjajo razbojniki. V Vojvodini pa razlaščajo samostane, izganjajo sestre in uvajajo pravoslavne šole. Kako naj se to imenuje? Izžemanje. Mi obtožujemo vlado, ker vlada proti-krščansko, ker nima temelja, po katerem se srečno vlada. Stojimo sredi suše, ljudstvo prihaja v pomanjkanje, živina bo poceni; v tem trenutku pa slišimo, da vlada zvišuje davek, ki ga misli neusmiljeno iz-lirjavati; da bodo davčni uradniki, ki bodo vestno iztirjali zadnji krajcar, dobili na-; grade. (Sramota!) Tako so delali nekdaj" židje z onimi baroni in grofi, ki so po njihovem nalogu izsesavali ljudstvo. To so pa naši židje. In do danes še ni bilo nobenega )>roiesta od strani davčnih oblasti, da bi rekli: Mi bomo vestni, pa ne za nagrado, nočemo biti valpeti, ampak pošteni slovenski davčni uradniki. To se godi, namesto da bi se ustanavljali zakoni v prospeh ljudstva, da bi se podpiralo zadružništvo, (is bi se priskočilo na pomoč kmetu in delavcu, da se brani proti kapitalu v sedanjih težkih časih. Naša stranka bo, ker se vlada ne domisli, zahtevala, da se nekate-ta podjetja podružabijo, tudi naše banke, da pride kapital pod nadzorstvo. (Veliko odobravanje). Naša politiku je in mora biti vedno v skladu s katoliškimi, načeli. Zato smo se prišli zanje navdušit na katoliški shod. Marija Pomočnica, ki je nekdaj dajala apostolom nasvete za na pot, naj tudi nam izprosi sposobnosti za razširjenje katoliških načel. Z Marijo je Bog, kjer je Bog tam ni nadlog. Naprej skozi boje clo zmage! (Viharno oavcije.) ,Na dan z agrarno reformo!' Ubogi, ubogi Kmetijski list! Ne ve več, kako bi zagovarjil svoje poslance radi njihove judeževe kupčije v Belgradu, Piše recept za reccptom proti smrtonosni bolezni, katera se jc prijela samostojne ll stranke, odkar'so njeni poslanci prepožre-šno zajeli iz vladnega korita in dali za ta korita gospodarsko, politično in kulturno svobodo slovenskega kmeta. Ko recept o »velikih zaslugah« samostojnih ni nič pomagal (zakaj med tem je cena živini še bolj padla, draginja se je splošno dvignila, diavki so se povišali in -jdhovo pobiranje je po novem paragrafu naravnost mučenje kmeta itd.), je Kmeti ski list sedaj prinesel druge recepte. Da ne omenjamo »milijon-kih kreditov«, ki jih je »izposloval« minister Pucelj za kmeta (ta pa zna!!!), ne moremo preiti mimo drugega recepta, ki ga je prinesel zadnji Kmetijski list pod grozilnim naslovom: Na dan z agrarno reformo! V sili konj muhe žre in samo v skra ni stiski je moral Kmetijski list napisati ta recept, sicer ni mogoče, da bi se kakšen list tako kruto norčeval iz kmeta. Poslušajte! Kmetijski list piše: Odločno zahtevamo, »da se izvede agrarna reforma brezobzirno! Kar spada pod agrarno reformo, se mora tudi izvesii in čisto vseeno je, če je to komu prav ali ne. Naravnost zločin nad narodom pa je, če bi kdo poizkušal pomagati raznim tujim aristokratorn, da bi se izmuznili iz agrarne reforme. Kakor so le-ti svoječasno neusmi) eno poganjali kmete na boben ... prav tako neusmiljeno morajo sedaj ti ljudje pod agrarno reformo!« Jasne in odločne besede?, ne res Čtij-te: Zločinci nad narodom, pravijo, če bi kdo pomagal, da bi se gospodje veleposestniki izmuza'i. Res, to je zločin nad narodom in in ts zločince takoj poilčimol Voditelj srbskih kmelev poslanec Av-ramovič — prvi mož Srbije kot delavec na ku'turno-jjospcdarskem poliu kmetijstva, piše o njem sam Kmetijski list — ie izjavil meseca marca t. 1. napram g. Ra-deščeku, sedanjemu uredniku »Sedan osti. to-le: »G. dr. Vošniak, kakor tudi ostali predstavitelji SKS (samosto nežev) so zaščitniki ve!eposestva. Zelo so občutljivi napram interesom veleposestnikov velikih gozdov. Z največjo od!očnost'o so se zavzemali za to, da se teh veiepesesiev ne smemo dotikati.« V ,Se!u', glasilu srbskih kmetov, v istem času popisuje neki srbski kmetski poslanec njihovo razmerje do samotojnih poslancev v zemljoradniškem klubu s'edeče: »V našem programu stoji poleg drugih tudi zahteva: da je zemlja onega, ki o sam obdeluje. Dokler ni prišel čas, da se ta naredba stavi v ustavo, so oni molčali in prikrivali svoje mnenje. Ko pa smo mi zahtevali, da se ta odredba sprejme v ustavo, so oni protestirali in glasovali proti temu. Pozneje smo zvedeli, da delajo to radi veleposestnikov, ki jih imajo prav mnogo v svoji stranki in kateri so jim dajali denar za volilno borbo.« Prav zato so samosto neži stopili i® kluba zemljoradnikov, ker so le-ti zahtevali, da se izvede agrarna reforma »brezobzirno«, kakor danes zahteva Kmetijski list, samostojni poslanci pa so bili proti temu in so zato vstopili v vlado, ter glasovali za sedanjo ustavo, po kateri se bo pregnalo 51.000 bosanskih kmetov z rodne zemlje. Kako se v Bosni rušijo kmetom hiše, kako veleposestniki izganjajo starce, žene in otroke z rodnih tal, kake muke prestaja bosanski kmet, — in to vse na podlagi nove ustave, to smo v zadnji številki Domol uba dovolj na široko opisali. In za tako ustavo so glasovali samostojneži samo zato, da so dobili mastne nagrade in da Kmetijski list dobiva — bogato podporo iz državne blagajne. Kmetijski list je že tako iz sebe, da s člankom, v katerem namerava kriti samostojne poslance, naravnost bije proti njim in jim očita zločin nad narodom. V tem oziru je Kmet ski list nehote enkrat dobro zadel. Obljubujemo mu, da bomo mi za razna dopolnila kakor danes vedno na razpolago. Mr«čansf?e množice na Brezjah. Gorenjska stran je v nedeljo na Brezjah pokazala, da je in ostane zvesta katoliškim načelnn, za katere se je vršila ta dan ona najsijajnejših manifestacij, kar jih poznajo Brezje. Na ta slovenski Velehrad so v nedeljo prihiteli tisoči na vozeh, tisoči peš in tisoči z vlaki od Jesenic in Bohinja ter od Ljubljane in Škofje Loke in Kranja število vseh udeležencev se mirno lahko šteje na 15.000, saj je bilo samo ob-hajancev nad 5000. Med obhajanci je omeniti pred vsem lepo četo Orlov, ki so prihiteli ta dan na Brezje naravnost od duhovnih vaj iz Št. Vida. Vseh Orlov je prihitelo na Brezje okrog 230 v krojih. Številne narodno noše so oživljale silno pestro in lepo sliko na trgu okrog cerkve. Dopoldne ob 10. liri je stopil na lečo zunaj pred cerkvijo g. dr. Arnejc, ki je v svojem pesniško-1 jubkem načinu govoril o katoliški misli. Po pridigi je bral ob altarju pod milim nebom sv. mašo gosp. knezoškof dr. Jeglič. Med sv mašo je peval močan pevski zbor sestavljen iz gorenjskih pevskih zborov. Po sv. maši je v lepih besedah otvoril zborovanje g. dekan L a v ri č kot predsednik pripravljalnega odbora. Množica ljudstva je bila naravnost ogromna. Z govorniškega odra je bilo videti glavo pri glavi, v parku od samostanskega vrla do ceste človek pri človeku v tesni gneči. Nepopisno veličasten pogled! Na predlog g. dekana L a v r i č a izvol jeni predsednik posestnik J a r c je v kratkem, a učinkovitem nagovoru še enkrat pozdravil shod ter podal besedo uredniku K r e m-žarju, ki je govoril o slabem tisku ter o naših nalogah za razširjenje dobrega tiska. Jož. Pire je govoril o mladinski organizaciji, posebno o Orlu in njegovih načelih. Poslanec B r o d a r je v odločnem in navdušenem govoru razpravljal o nalogah krščanskega moža, nadučitelj I g 1 i č pa je iskreno in prepričevalno govoril o šoli in o krščanski vzgoji mladine. Vsi govorniki so želi viharno odobravanje. Ob 1. uri pop. je bilo zborovanje prekinjeno. Ob 3. uri pop. so se nato vršile litanije, nakar je viharno pozdravljen govoril dr. Korošec, čegar govor prinašamo danes na uvodnem mestu. K sklepu je izpregovoril nekaj prisrčnih in bodrilnih besed še g. knezoškof dr. Jeglič, ki je ob splošnem ganutju podeli; sledečim zborovalcem apostolski blagoslov. Jeseniška delavska godba, ki je med odmori cel dan lepo svi-rala, je ob sklepu zaigrala naše narodno himne. Po zaključku zborovanja so priredili Orli na trgu malo telovadbo, ki je nad vse sijajno uspela. Omeniti je le, da se je nedeljske katoliške manifestacije poleg ti-sočev katoliških kmetov in delavcev udeležila tudi lepa četa katoliškega učiteljstva, ki ga je katoliško ljudstvo viharno pozdravljalo. Bog daj sijajnemu slavlju obilo blagoslova in praktičnim delavcem med ljudstvom novega poguma in uspehov! Katoliški shod je izrazil tudi udanost ljudstva papežu in kralju. Veličasten katoliški shod v Ribnici. Katoliški shod za ribniško dekani o, kateri se je vršil 4. t. m. v Ribnici, je nad-krilil vsa pričakovanja. Na predvečer so razun 18 bi!e vse hiše razsvertljene. Po zborovanju odsekov, ki so storili veliko dela, se je vršil pod predsedstvom . u-mornega g. dekana Skubica slavnostni komerz, katerega se e udeležil g. škof dr. Andrej Karlin in 150 predstaviteljev ka-tolišli » >a dijaštva, akademikov, župan-nov, občinskih svetovalcev ter drugih zastopnikov naših ljudskih organizacij. V nedeljo so začele vreti od vseh strani trume ljudstva v prijazni ribniški trg, ki je bil okrašen z zastavami, mlaji in venci, pri vhodih v trg pa so bili postav! eni slavoloki. Skozi te se jc začel pomikati sprevod, ko so jutranji vlaki pripekali glavno maso udeležencev kato'iškega shoda. Sprevod, ki je bil organiziran tako okusno in spretno kakor to znajo samo ribniški naši somišljeniki, je bil izreden užitek za oko. Udeležencev je bilo okolu 10.000, vsaka vas je dala po več sto..Spredaj 40 konjenikov v narodnih nošah in orlovskih uniformah, 8 v narodnem stilu ozaljšanih voz, med katerimi je vzbujal obče občudovanje »Kralj Matjaž«, to je skupina, sestavi ena od vrlih naših Raki-tničanov iz Dolenjevaške fare. Nato 12 zastav; g. dekan, ki ,e danes videl kronano svoje trudapolno delo, z našimi župani, občinskimi svetovalci, duhovniki, akademiki, učitelji, dijaki in katoliško inteligenco okraja; 40 vrst deklet in žena v narodnih nošah po štiri v vrsti, 100 Orlov, 100 Orlic, 130 naraščaja, dolga vrsta šolskih otrok, potem nepregledna množica, Igrala je salezijanska godba. Na slavnostnem prostoru se je po slovesni s petjem in godbo poveličevani službi boži, ki jo je služil z obilo asistenco g. škof dr. Karlin, kateri je imel krasno sestavljen nagovor na ljudstvo, otvonlo pod predsedstvom g. dekana Skubica javno zborovanje. Prvi je nagovoril ljua-tvo s krepkimi programatičnimi mislrni predsednik dekan S k u b i c, nakar je po pozdravih katoliškega dijaštva, katoliškega učiteljstva, županov in Orlov govoru prvi slavnostni govornik dr. H o h n j e c, ki je v globoko zamišljenih izvajanjih orisal katoliške ideje v javnem življenju. Na popoldanskem zborovanju je po petih lita« nijah profesor Ko v a č v svojem tempe- ramenlnem govoru o tisku navdušil množico za razširjanje dobrega časopisja, F. Te rs e glav je govoril o glavnih smernicah katoliškega pokreta, posl. Škulj pa je tako krepko orisal protiversko smer sedanjega sistema v Jugoslaviji in zlasti tendenco uničili katoliško vzgojo v šoli, da je njegov protest zoper namero razkristja-njenja našega naraščaja našel gromovit odmev v večtisočglavi množici, ki je viharno aplavdirala svojega ljubljenega zastopnika. Shod je z velikim navdušenjem sprejel brzojavni pozdrav papežu Benediktu XVI. in kralju Aleksandru I., na kar se je po odigranju kraljeve himne shod zaključil.Ostal bo neizbrisno zapisan v spominu ljudstva, ki od pamtiveka ni videlo v Ribnici take mogočne manifestacije, in bo rodil lepih sadov. Kar se tiče okusnega aranžmaja, so bili vsi brez razlike enega mnenja. Vsa čast Ribnici — cela prireditev je potekla v najlepšem redu in nič se ni zgodilo, kar bi količkaj kalilo harmonično in slovesno razpoloženje. Naj bi povsod in vedno tako bilo! Za kmete v Sond, Poslanec Brodar je poslal ministrskemu predsedniku Pašicu sledeč upit: Na Gorenjskem (Slovenija) gre meja med našo državo in Italijo na več krajih ravno preko planin (pašnikov) naših posestnikov. Kakor vsako leto, so tudi letos posestniki občine Sorica, okrajno glavarstvo Kranj, pognali svojo živino: govedo, konje in ovce na planine, nič hudega sluteč. Pripetilo pa se je do sedaj že več slučajev, da je živina na kakem kraju na neopredeljeni planini, ki je last naših posestnikov, prekoračila provizorično mejo. Italijanski vojaki so živino prijeli in jo odpeljali. Nekaj slučajev je celo, da so italijanski vojaki prišli v noči preko meje in odpeljali živino. Raditega imajo naši posestniki veliko škodo in polno neprilik. Vsled teh razmer si posestniki ne upajo več pustiti živine v planini. Z gospodarskega stališča bo imelo to hude posledice, ker kmetom radi velike letošnje suše že itak krme primanjkuje. Ako naši kmetje od italijanskih vojakov zahtevajo živino nazaj, jo izroče le, ako plačajo veliko odškodnino. Odškodnina pa je dostikrat večja, kakor je živina vredna. Vprašam Vas, gospod ministrski predsednik: 1. Ali so Vam te i»v-ednosti znane? 2. Ali nameravate pod vzeti pri italijanski vladi potrebne korake, da poravna našim kmetovalcem vso škodo, prizadeto od strani italijanskih vojakov, in da se s tem nerednostim napravi konec? 3. Kaj nameravate ukreniti, da se posestnikom dovoli pasti živino na lastnih planinah, četudi leže onstran granice, da se naše kmete tako gospodarsko varuje? Prosim gospod minister za pismen odgovor. Sprejmite izraz mojega globokega spoštovanja Janez Brodar, I. r. narodni poslaoec. Razgled po svetu. :888žoooooooooooocionooo^wXS KAKO JE NA PRIMORSKEM. V »Goriški Straži« z dne 31. avgusta beremo sledeče poročilo, ki pač ne potrebuje nobenega doslavka. Poročilo se glasi: S tolminskih hribov, V novi državi nam je še marsikaj novo. Tako so na primer kokoši brezplačen posladek, seveda samo za laško vojaštvo. (Laški vojaki so namreč sijajni kurni tatovi.) Vsi naši poljski pridelki (tudi te kradejo na debelo), so skupna last, četudi hi-smo komunisti. Seveda prakticirajo to edinole voiaki. Če ugovarjaš in braniš svoje, ti po-pomole samokres. Kvečjemu se še malo po-norčujejo, češ, da jih je poslal častnik, da ne bodo jedli toliko makaronov. Nekega kmeta, ki je ravno kopal krompir, so pregnali s puškami od kupa, da so bili nemoteni pri svojem opravku. Če ugovariaš, ko ti vojaštvo pred nosom krade drva, ti zagroze s smrtjo. Neka ženska se ima le urnim nogam zahvaliti, da se ni obljuba dejansko izvršila. Če se ne moreš s težkim bremenom na kaki stezi urno ogniti, namerijo na tebe puško. Če govoriš na cesti s tovarišem, si pozdravljen s klofutami. (Tako pozdravljajo laški oficirji!) Pravijo namreč, da si zarotnik. Če zavriskaš ali zapoješ zvečer pred enajsto uro, te pospremi orožnik na postajo, namreč orožniško, kjer se zopet pridno dele klofute. Če imaš ponoči pred policijsko uro pri sebi nožič, boš prespal noč, uklenjen na orožniški postaji, drugo jutro te pa pošljejo na višje instance. Seveda vse to le v slučaju, da govoriš slovensko. Priviza ni nobenega. Več kmetov se je pritožilo pri laškem oficirju. Ta pa je dejal, da bi ukradel še kravo iz hleva. (Uboga pravica!) Če pridejo vojaki v vas, se utabore na njivi, čeprav je dosti prostora na občinskih zemljiščih. O odškodnini za pomendrano žito seveda ni govora. Noč je njihova. Po policijski uri razgrajajo oboroženi po vaseh in motijo ljudem spanje. Vlomili so že celo v spalnico! Z orožjem v roki zahtevajo v gostilnah po enajsti uri pijače, čeprav vedo, da je to prepovedano. Na vse pritožbe pa je oblast gluha. — Tako delajo z našimi ljudmi v »kulturni« Italiji. Na drugem mestu beremo v »Gor. Straži« sledečo mučno zgodbico: V Bači pri Sv. Luciji so uživali kapitan Zinotti, železniški podnačelnik in njegov brat v družbi z raznimi damami (kakimi se lahko misli) nočni zrak, in sicer v taki meri, da so se ga pošteno navlekli. Kakor je že pri pijancih navada, so hoteli pokazati svojo moč in so pometali cestnemu nadzorniku Zolliju nekaj orodja pod cestno podzidje. Nenavadni ropot je zbudil nadzornika, ki je, misleč, da so tatovi, pričel streljati. Razgrajači so se poskrili, kapitan pa je zbral svoje vojake, obkolil ž niimi hišo in dal zapreti nadzornika, cestarja in nekega delavca. Proti jutru je prišel iz Tolmina inženir in na njegovo posredovanje so bili vsi izpuščeni — ker so bili Italijani. S tem jc bila vsa zadeva tudi poravnana. Ali gorje, če bi bil Zolli Slovenec. Ne bi bilo dobro biti v me-govi koži, ker ne bi odnesel glave. Tak ie red v Italiji in taka druhal je laška vojska I Ubogi bratje, ki žive pod laškim jarmom! ESSEN-BORBEK. Dolgo časa si nismo z »Domoljubom« že Ž o volila v verskih zadevah, cato danes neko-ko o tem. — Vsa slovenska verska društva v Renskem in Vestfalskem so vložita prošnio, da bi nas čast. gospod knezoškof zopet v dati-nji nemški deželi obiskali. Tej naši prošnji je bilo takoj ustreženo. Č, g. knezoškol so prisil 12, vel, srpana v Essen, lam smo jih lepo sprejeli predsedniki devetih društev. Prvi nagovor je imel g, kaplan Tensundorn z Gladbeka, ki se je trudil za romanje k Materi bezu Ul jc. &a|iiau * „ wuu. . — " • — ' y Nemci in slovenskega jezika popolnoma »nožni ter se zelo trudijo za nas Slovence, Dalnjl nagovor je imel predsednik z Gladbeka Ham- born Osterield. Izrazil ie hvaležnost Slovencev v Nemčiji, da jih g. knezoškoS še v starosti 71 let obiščejo in peljejo k Materi božji ▼ Ke-velar. Prosil iih je tudi, da bi jih še večkrat obiskali, ako njih starost dopušča, in radi bo to obljubili. Ob pol 4. uri so imeli kuezoškof lepo pridigo, potem so "s!i z avto v Gladbek, Tam so bili lepo sprejeti od več društev ia belo oblečenih deklet. V nedeljo, na 14. avgusta je peljal posebni vlak z Gladbeka v Ke-velar, v katerem je bilo nad 1500 slovenskih romarjev. Nepopisno genljivo je bilo, kako so nas č. g. kuezoškof poučevali v pridigah. Na Veliki šmaren popoldne nas je odpeljal zopet posebni vlak nazaj; poslovili smo se od gosp. knezoškoia z mokrim očesom. Upamo vsi Slovenci, da ne bo dolgo trajalo, da nas zopet kdo iz domovine popelje k naši ljubi Materi, — Predsednik društva sv. Barbare v Essen Wi Jože Oseuar iz Kamnika, MA2AR1 postajajo zelo objestni, ker jim dajejo Angleži veli. ko potuiio. Na Mažarskem in v Angliji namreč vladajo visoki plemiči, ki so med seboj v sorodstvu. In tako roka roko umiva, obe pa praskata po sosedih. Po mirovni pogodbi jc morala Jugoslavija hitro izprazniti rodovitno Baranjo z glavnim mestom Pe-čuk, — mažarski vojaki so cclo prekoračili mejo. Iu angleški general, ki vse to vodi, eelo pravi, da je to prav. Na drugi strnili pa bi morali Mažari prepustiti Avstriji zapadno Ogrsko, pa sc a silo brunijo in Angležem je tudi to prav. Naša vlada pa itak nima nobene korajie, če sc je treba potegniti za 81 o-vtneo ali Hrvate. VELIK NEMIR je nastal v celi Nemčiji, ko je neki mlad človek zahrbtno uapadel iu ustrelil voditelja katoliške stranke, poslanca Erzbergerja. Ustrelil ga t'e zato, ker se je vedno potegoval za mir in je »il odločno za republiko. Umoriti so ga baje dali vssnemci in vojaški krogi, ki še vedno upajo, da se vrne bivši cesar Viljem na nemški prestol. Umor js povzročil velikansko razburjenje pri vseh strankah, ki so za republiko in je v Berlinu demonstriralo do pol milijona ljudi za republiko. Vlada jc prepovedala za 14 dni izhajanje vsem listom, ki so za upostavo monarhije. LAKOTA V RUSIJI je zelo ponehala, ker se je od vseh strani na-vozilo veliko žita. SLOVAKI se krepko potegujejo za avtonomijo in izjavljajo, da toliko časa ne bodo podpirali vlade, dokler se jim nc prizna popolna avtonomija. V INDIJI, katero imajo že nekdaj v svoji oblaki iu ki jr mnogo večja kot Anglija, pa ima tudi mnogo več prebivalstva, jo nastala vstaja proti Angležem in sploh Evropejcem. Indijci pravijo, da hočejo biti sami svoji gospodarji iu da bogastvo indijske zemlje pride v korist domačinom, ne pn tujcem. Angleži so poslali tja muogo vojaštva, ki skuša vstajo v krvi zadušiti. Sirom domovine. ŠT. JAKOB OB SAVI. »Jutro« mi očita v št. 201 nepatriotičnost, češ, da sem kriv, da se je ob pogrebu Nj, Vel. kralja Petra zvonilo v Št. Jakobu ob Savi samo z dvema zvonovoma. Dopisnik, ki stanuje blizu cerkve, bi bil lahko zvedel vzrok temu. V cerkvi je bilo 2 krat oznanjeno, naj se zvoni z vsemi zvonovi. To se pa ni zgodilo, ker sta oba zvonarja izjavila, da si ne upata zvoniti z velikim zvonom, ker so vijaki v obešata močno omajani in mofstra vkljub pozivu še ni bilo popraviti napako. DrugI dan so res zvonili s tremi, a bil je to le poizkus, ki ie trajal komaj 2 (reci dve) minuti. Ah M bil lokalni patriiot iz št. Jakoba zadovoljen, če bi sc zvonilo kralju s 3 zvonovi samo dve minuti? Sklep: Demokratska zlobnost in denunci-lantstvo st pokažeob vsaki priliki! — Župnik, «9 VELIKA VAS PRI KRŠKEM. Kakor se vidi, ie letošnja suša na široko uničila naše pridelke fkt zato preti pomanjkanje in nekaterim šc celo lakota, zlasti nam revnim slojem. Koruza je uničena, krompir je tudi slab, ajde ne bo nič, iižola tudi ne. S tem smo se pa revni ravno preživljali in tega letos ne bo. Drugega dela pa tudi še ni, da bi se mogli pošteno preživljati. Naravno je, da se bo draginja v tem pomanjkanju še bolj dvignila, s čemur bodo zopet revni sloji najbolj prizadeti. Zato bo morala biti vlada skrajno previdna pri živilih. Prvič je moje mnenje, da se žito ne bi smelo izvažati v druge kraje, drugič da se novo žito spravi, kar ga ie odveč, tretje da ne bi vlada pustila zmeraj cene navijati in se določile primerne normalne cene v primeri s sedanjim zaslužkom, četrtič, da bi se kaj več dela začelo, da bi se ljudje lažje preživeli, ker delavnih moči ie zadosti. In sedanja vlada se mogoče zaveda teh potreb ali pa tudi ne. Ali ne bi bilo mogoče našim poslancem se zavzeti zato, dokler ni prepozno in dokler nam žito ne izvozijo v tule kraje? (Poslanci bodo brez dvoma storili svojo dolžnost, če jo bo pa vlada, je^ pa drugo vprašanje. Op. uredn.) — Janez Koprivnik. BREZNICA Pri nas smo imeli pretekli teden (21. do 28 28. avgusta) slovesne dni. Vršil se je sv. mi-sijon, katerega smo se marljivo udeleževali. To je bila res lepa priprava za slovesni dan 28. avgusia, ko smo obhajali stoletnico posve-čenja naše župac cerkve. Ta slovesnost ostane gotovo vsakemu v spominu! Sodelovala je za proslavo vsa župnija. Med slovesnim pritrkavanjem in petjem je prejela zjutraj vsa župnija sv. obhajilo in tako okrasila z najlepšim nakitom svoja srca. Popoldne je bila sklepna misijonska pobožnost in procesija z Najsvetejšim ob veliki udeležbi duhovščine in vernikov. Cerkev je bila tako lepo okrašena, da kaj podobnega še ni videl nihče; vsa v vencih in cvetju. Vsa čast dekletom, ki so kar tekmovale med seboj za okrasitev. Mlaje, katere je vse podaril g. Papler, so postavili fantje, ki so cerkev tudi znotraj in zunaj prepletli z venci. Čaroben je bil pogled na cerkev, že v daljavo so naznanjali mlaji in zastave — ena je vihrala prav na konici zvonika — da se vrši pri nas izredna slovesnost. Brezničani, po sv. mi-sijonu prerojeni in po tej slovesnosti navdušeni, krepko naprej! MARIJA NAZARET PRI MOZIRJU. Naša mala župnija je praznovala SOletnico svoje popolne samostojnosti na izredno lep in vesel način. Dne 31. julija okoli 15. ure se je začel pomikati sprevod 12 slavnostno okrašenih vozov proti Letušu, kamor je došel ob 16. uri. V Letušu so nas že čakali novi bronasti zvonovi. Marsikatero oko se je od veselja za-rosilo. Ko so domača dekleta zvonove in vozove z zelenjem in s cvetjem ovenčala, je na-žarski g. župnik P. Kerubin Tušek v kratkih besedah pozdravit zvonove, nakar smo jih med veselim prepevanjem in pokanjem topičev sprejeli in spremili proti domu. Kako verniki težko pogrešajo nesebične spremljevalce človeškega življenja, nam brezdvomno dokazuje nenavadno številna množica, ki se je zbrala 2. avgusta zjutraj k slavnostnemu govoru, ki fe v njem g. Požar Alfons, župnik iz Rečice O. S., v izbranih besedah poudarjal in obrazložil trojno vzvišeno službo cerkvenih zvonov (žive kličem, mrtve objokujem, nevihte varujem), Takoj po tem govoru so se začeli zvonovi eden za drugim dvigati v zvonik, tako da sta veliki in srednji zvon zapela še isto dopoldne, vsi trije pa 3, avgusta. Veliki zvon v tonu D, posvečen preblaženi Devici Mariji, tehta 1250 kg in nosi napis: »Za tisočkrat sto in šestdeset kron so me vlili, Da v glasu bi D čast peval in slavo Premili.« Srednji (Fis) fe posvečen sv. Frančišku 'Adikemn (teža 630 kg), njegov napis se glasi: »Ob 7001etnici 3. reda si vlit, Pospeši kraljestva nam milosti božie proč vi t.« Mali zvon (A) je pa pod varstvom sv. Antona Padovanskega, težak je 410 kg m ima napis; —v »Moi prednik v top prelit v vojski svetovni je bil. In bruhal je grozo, smrt, bol in sovraštvo. Pod varstvom Antona svetega božjo bom milost delil, Župljanom, dobrotnikom srečo, bogastvo!« Zvonovi so vsestransko izvrstno uspeli, za kar bodi tem potom izrečena javno najiskre-nejša zahvala cenjeni strojni tovarni in livarni d. d. v Ljubljani. Istotako naj Bog obilno poplača vsem dobrotnikom in darovalcem, kakor tndi vsem drugim, ki so kakorkoli že pripomogli, da smo v nazarski župniji izpolnili vrzel, ki jo je nam zadala brez potrebe svetovna vojska, ali bolje rečeno špekulacija židovskega kapitalizma. Vi, zvonovi, pa nas veselo in neumorno kličite k molitvi in delu za Boga, bližnjega in sebe. GROSUPLJE, /c dolgo se niso -Veliki uspehi Samostojne stranke« tako jasno pokazali — in najbolj pri slabostojnezili - kakor letos. Da to tndi naši punčke, ki ovilijo- — prave igrače v rokah liberalnih ministrov — se je v vsej luči pokazalo pri Dohodninskem davku«. 0 to je iadi.ko-\anja in :>evilenja«, da je joj! .Seveda, tega so zoper vsega klerikalci krivi, posebno pa g. Korošec; >aj mata Kmetijski list* in liberalna »Domovini« izborno lagati, ter tolažiti uboge zaslepljence. — rudi se pozna iipliv pri takozvani .-Materijalistični moderni«. Nesramno govorjenje, preklinjevanje, mržnjn do ^>re in duhovstva, nespodobna obleka, pijančevanje iu plesi ter veselite, so pravi svetovi te moderne«. Žalostno je videti ie nedorasle mladeniče. kako so pijani vsako nedeljo in večer razgrajajoč opotekajo iz gostilne. — že skoro pri vsaki podružnici so — c malimi izjemami— nabavili si jeklene zvonove. Tu je pa samo en zvon in vsako nedeljo sv. maša, pa si nc upajo nekaj malega zraven kupiti, da bi ne bilo vc-dno tako dolgočasno. Seveda za cerkev nima nobeden nič, ker je tudi škoda: a za popivanje, veselice in nepotrebno obleko pa ni nič škoda!? K sv. maši hoditi, za cerkev kaj darovati, po veselicah neumnosti ne uganjati, dostojno sc obnašati i. t. d to ni moderno«, to je po hribovsko«. Nekdo jc rekel: -Mar že zapijem; kaj pa imam od tega, če dam ia cerkev!« — Seveda kogar trebuh je Bog. a je njegov konec pogubljenje! In ti slabosfojneži ic-lemožje«, o kako se visoko cenijo. I kajpak, to ni kar si bodi: eden jc občinski odbornik, drugi svetov avec, župan gasilni poveljnik mesar gostilničar itd.: žito je pa treba na to »i mestu malo bolj pokonci glavo nositi. Preje so obljubljali: - Ako bomo mi dobili županstvo > roke. bomo ze bolj skrbeli za cerkev in farovi — posebno, ker jc odbor za zgradbo iarovža sestavljen iz samih samostojnežev — da sc čim preje kaj začne iu uredi t« stvar,« a je še do danes vedno nič in nič! Odborniki SLS so pa sedaj v ravno takem stanju, kakor ua-i poslanci v Belgradu: poslušaj iu molči. Sedaj ko so dobili krmilo v roke. bodo kolikor mogoče delali na to, da se čim preje z njim okoristijo. Z.t druge razmere se itak ne zanimajo. Dobro znate skrivati svoje namene; e pa dobro \emo. kam pes taco moli! BEGUNJE PRI CERKNICI. 29, avgusta so se vršile zopet županske /olitve. Že pred tremi meseci je bil županom izvoljen g. Ivan Otoničar, posestnik in dosedanji načelnik tukajšnje Kmetske zveze. Nasprotnikom to ni bilo po volji. Pritožili so sc za prazen nič in vlada jim je seveda ugodila. Pa brez uspeha. Žreb je še vdrugič odločil nam v prilog. Glede svetovalcev so naši ponudili nasprotnikom kompromis, na; bi imela vsaka stranka po dva. Pa oni so jih ošabno zavrnili. Zopet je odločeval žreb, ki je nam prisodil tri, nasprotnikom pa enega. Res smola, pa tudi jezica nekaterih ljndi je sedaj velika. Še pritožiti se ne morejo več, kar je bil okr, glavar pri volitvi navzoč. Tako je prvi župan med vojsko ustanovljene begunjske občine izšel iz vrst SLS. BREZNICA. Res se je dne 12. avgusta obesila žena Helena Heberle, pa ne zato, ker je imela premalo vere, marveč v dušni zmedenostL Ranica {e bila vzorna, krščanska žena in mati desetih otrok. Bila je v tretjem redn in članica ženske Marijine družbe. Vzgajala fe otroke kar se da lepo r molitvi in delo. D« se je nesrečni ca obe- sila v zmedenosti duha, ve vsa fara — moral bi vedeti pisec notice — zato je ubožico počastila na zadnjem potu tudi vsa ženska Marijina družba. Bog potolaži dobr.ga moža in otroke njene. S TRSTENIKA. V Žabja h je umrl gospodar po domače Kragulj še v mladih letih. Njegovo smrt žup-ljani splošno obžalujejo. Pokojnik je bil razumen gospodar in nežno skrben oče svoji družini. Kot fant je bil šest let prednik mlade-niške Marijine družbe ter je s svojim modrim zadržavanjem zelo dobro vplival na druge lante. Mir njegovi duši! ŠT. JANŽ. Občinske v olitve imamo 11. septembra Postavili se bomo. Imeli bomo celih pet skrinjic. Pri vsem tem je pa najlep-e to, da se g. poslanec Majcen ne upa več nastopiti s samo samostojno stranko. Možakar je uvidel. da se samostojna lad-ia dan za dnem potaplja. Zato sc jc v teh stiskah zatekel k svojemu staremu prijatelju in svetovalcu g. Bercetu in ga prosil pomoči. G. Berce jo bil takoj pripravljen prihiteli svojemu botru g. Majceuu na pomoč in je skoval novo stranko, katero je krstil za »Gospodarsko«. G. Majccn. ali Vas ni sram. da morate iskati pomoči pri tem učiteljstvu. pri kateremu ste svoj čas tako ostro nastopali? Toda g. Majccn se ravna po starem geslu, sila kola lomi in kdor sc potaplja, so zagrabi tudi za slamnato bilko. fr. taka bilka jc za poslanca Majcena tudi g. Berce s svojo »Gospodarsko stranko«, vsled tega, ker vsi občani dobro vemo, da je .Gospodarska stranka« in samostojna ena iu ista. Ako imajo sentjanški občani še količkaj razuma, morajo vsaj sedaj -poznati, kako jih vodita /a nos g" Majcen in g. Berce. (.'ospod Bcrce! Vi kot šolski voditelj bi morali vendar igiati vlogo poštenjaka, vlogo značajnega moža, ne pa vlogo političnega hinavca. Vi ste in ostanete v srtn liberalec, zato pa pokažite to tudi javno. Ali pa Vam *je g. Majcen zato morda kaj posebnega obljubil? Pa menda vendar vsaj sedaj ne potrebujete Majeenove milosti in podpore, to imate z g. soprogo za vaše neiičenjo otrok Ulit tisoč kron letne plače! Zato so za Vas take politične kupčije sc posebno nečastne in nedostojne1. — Sentjanški občani! Jasno je, da je Bcrcctova stranka in samostojna ena in ista. Jasno je, da hoče priti s to -trauko do mori g. Majcen, ki dobro ve. da s -amo samostojno ne bo več dolgo rogovilil. Ali bomo mi tem ljudem še kaj verjeli? Kn dan so liberalci, drugi dan samostojni in iret-i pa gospodarski! Ali ni to nesramno norčevanje iz poštenega kmeta? Sentjanški volivci, ali se šc spominjate, kaj jc obljuboval g. Majcen, ko je bil pred dvemi leti pri nas prvi shod samostojne stranke? Ali Teste, da jc takrat rekel, da bo samostojna stranka, ako pride na površje, znižal;, dnvke, znižala število uciteljstva, zmanjšala carino?! In danes, ko imajo samostojneži vlado v rokab. kaj so naredili? Davki so dan ra dnem večji, učiteljev je bilo preje 5. danes jih je pa S, carina večja, drasinja raste dan za dnom, cena živini pa pada. da je groza? Ali ni vse to resnica? Kam gremo? Kaj bo z nami? Ali ne bo zopet pel boben na naših gruntih. Kdo bo zmagoval te velikanske stroške, ko pa ni dohodkov! Ali si želite šc slabejših dni? Ako si to želite, potem le volite s samostojno ali pa ;Gospodarsko stranko« in povejte s tem celemu svetu, da ste zadovoljni s dosedanjimi razmerami. Zato obrnite hrbet tem političnim koristolovcem in vrzite vsi kmetje dne 11. septembra volivno kroglico v -kat-Ijico Kmetske Zveze in tako pokažite javnosti, «1» sentjanški volivci nočojo imeti nobene zvcie ' izdajalci, pa naj bodo ti samostojni ali gospodarski. Ma.'ccnova ali Bcrcctova stranka. Kmc|sj,a Zvoza. NOVI SAD! Prejmi tudi od nas. dragi Domoljub, nekaj 'rstic! Tukaj pri prvi Zrakoplovni komandi na* je precej Slovencev, ki Te i velikim veseljem sprejemamo. In kako tudi ne: saj Te vsak pozna že iz domače hiše, t kateri smo preživeli zlate dni svoje brezskrbne mladosti. Sedaj je seveda vse drugače, posebno nam vojakom utripljf srce od vodnega šikaniranja, kar pa Veni, da \ as »e zanima, ker ve vsaki bralec, kako je vojaku, zato ni potreba natančneje razlagati. Zelo emo Hvaležni domačim, ker nam pošiljajo »Domoljuba« ■» »Slovenca«, kater« nam prinaiaU polne košare tanimivih noric i« domovine. Kako se počutimo, ko prebiramo naše liste, vemo samo mi, oziroma tisti, kateri so bili kdaj primorani živeti v tujini. Sprva nam je bilo prebiranje časopisov strogo nahranjeno, toda po posredovanju našega poslanca Brodarja, lahko beremo časopise oziroma na kak odpor dosedaj še nismo naleteli. Zato mislimo, da je brez ozira na strankarstvo gospodu poslancu vsak slovenski vojak hvaležen! Upamo, da nam bodo naši poslanci, ozir Jugoslov. klub pripomogel tudi še v drugih rečeh: tako na primer v štirinajstih mesecih nismo bili niti enkrat pri sv. maši, ker moramo vsako nedeljo dopoldne vež-bati. Po naših mislih vežbanje ob nedeljah ni na inestu, zato se priporočamo jugoslovanskemu klubu, da nam tudi v tem oziru iijposlujc našo opravičene zahteve — Prccei naših fantov nas ie že zapustilo in mislimo, da sc jim prav dobro godi, ker se nas tako malo spominjajo. Pred par dnevi je odšel tudi Joško Stergulec (liegne Pr' Rakeku), katerega bo naš pevski zbor težko pogrešali — V upanju, da se tudi mi kmalu povrnemo v domovino, vse bralce »Domoljuba« najprigrčnejše pozdravljamo vsi Slovenski fantje prve Zrakoplov-ne komande v Novemu Sadu! IZ ST. JANŽA, Pri nas sc vršijo v nedel o, due 11. sep-.embra naknadne občiuske volitve. Možje in fantje rolivci! Komu bodete zaupali občinsko gospo J-stvo? Ali sc še spominjate, kako so zastopali koristi občine? Ali ste že pozabili, kakšno geslo so imeli ob priliki raznih reltvizicij? »Ako ne daš i lepa. boš dal pa l grda!«. G Majcen in g nad-učitclj Brce. ali ni morda res? Volivci! Vprašajte svoje matere, žene, sestre, hčere, kako se je postopalo v vaši odsotnosti pri izplačevanju podpor, razdelitvi živil, obleki za reveže, izdajanju razuih izkaznic, itd.? Kakor se čuje, bo'>e lovil Majcen svoje kaline kar v tr; škatljo, seveda pod raznimi imeni. — Zatorej volivci, trezen razum! . SODRAŽICA. Pred kratkim smo zvedeli, da se jc sodnij-sko postopanje, ki ga je dvignil Adolf Ivane zoper g. župnika končalo tako. da je tožitelj popolnoma pogorel io bo nosil vse sodne stroške. Vsi dobri župljani, ki so zadevo zasledovali i nemalo nevoljo in ogorčenjem, zavedajoči se, kaj jim je g. župnik, so to vest prav z veseljem sprejeli. Dne 24. julija t. 1. smo obesili nove jeklene zvonove: d-g-a. ."soramo reči, da smo splošno prav zadovoljni i njimi; kdor jih posluša, no verjame, da niso bronasti. Stari zvon smo odstopili gg. misijonarjem v Grobljah. Zn Icra novo yvnaj*c<<> <• •••« posebno hvaležni g. podpolkovniku pl. Andrcjki, drž. nadzorniku jeseni.-ke tovarne, .n g P"'-'- >••■'; mrlu, ki nam jo lepo ivonsn.ie izbral. Isti dan, ki smo blagoslovili »vonove, je bila popoldne tudi blagoslovitev nove spomniske kapelice Srca Jezusovega v vasi. IZ ŽUŽEMBERKA. Čujte, kakšno spričevalo daje žužemberčki samostojni kmet in liberalni general notar C.irli sam o sebi. Ko govori, kakor vedno tudi v zadnji »Domovini«: o moralni propalosti črue protidržavne sv o jati«, pravi, da bi v Žužemberku drugače uspevala samostojno liberalna strauka i>če bi imela več požrtvovalnih in prosvetnih ter političnih delavcev, ter manj sebičnih in večnega dobička željuih ...« Da, gospod notar, sami ste si dali izpričevalo! Dokler boste na tak način delali za narod in njegovo prosveto, da računate za ženitovanjsko pismo n:id 4000, dokler računate za preprost izbris vknjižbe 200 K več, kakor je kupna cena cele parcclc i zi-danco vred, dokler zahtevate na račun za prepis posestva 25.000 (reci: petindvajset tisoč kron) in tako na račun ubogega ljudstva delate ecle noči pri vinu za prosveto našega naroda po žužemberških in dvorskih gostilnah, tako dolgo vam in vaši stranki pšenica pri nas ne bo šla v klasje. Gospod notar: Manj besedi, manj pijače, pa več dela, pa bo morda drugače. GOZD PRI SODRAŽICI. V zadnjem času je imela naša podružnica Kmetske zveze dva sestanka. Na prvem je predaval naš rojak g. kaplan A. Gornik o naši ustavi, na drugem pa je vodil profesor dr, J. Samsa razgovor o draginji. Sklenilo se ie, vodstvu Kmetske zveze in našemu poslancu gosp. Škulju poslati sledeče prošnje: 1. Dovoli na] se prost izvoz živine brez vsake carine. 2. Ker je naša občina vsled suše silno udarjena, naj se izposluje za L 1921 odpis davkov. Upamo, da bo tudi občinski odbor še posebej napravil posebno vlogo za to. — Kaj na naše gasilno društvo? Ustanovljeno je, tudi nekaj denarja ima, a življenja ne pokaže nobenega. Ali mora res pree šele kaka huda nesreča priti, preden bodo tudi naši iantje in možje uvideli, kako potrebno je tako društvo, pa ne samo na papirju. Letos smo imeli prav blizu požar; ali ni to opomin za nas? Več smisla imejmo za vzajemno, skupno delo, za organizacijo. Torej: gasiino društvo, vstanil Polit; čsie. p Razmetavanje državnega denarja in korupcija, »Kmetijski list« ima liberalno navado, da hvali delo sedanje vlade in sicer z razloga, ker je »dr.« Pucelj minister, razen tega so pa dobiii samostojneži lepe nagradice na račun davkoplačevalcev. Kako )e v državi vse v redu, nam pove glasilo srbske kmetske s ranke, ki piše: Vlada je povečala število uradnikov. Vse svoje sposobne in nesposobne pristaše, brez šo'e in strokovne izobrazbe e pometala po vseh uradih. Državna posestva prodajajo za neznatne cene. Državno posestvo »Rastinje«, ki meri 4.100 jutrov, so prodali Židom. Pri tiren so gospodje zaslužili 50 milijonov dinarjev. Državno posestvo »Belje«, kjer se e pre)e zaslužilo letno nad 100 milijonov, izkazuje pod li-iforalno samostojno vlado 24 milijonov letnega primanjkljaja. Pa si upa »Kmeti ski list« še trditi, da se dobro gospodari! Da, da, dobro, toda ne za državo, ampak za žepe gotovih ljudi) p Kako varčujemo? Ministrstvo pošte je dosedaj izdalo ogromne vsote za nabavo telefonske žice in drugega materiala. Iz Južne Srbije pa poročajo, da je tam toliko telefonske žice, da si kmetje z njo podvezu jejo opanko in delajo okrog posestev ograje... Bom&če »ovicc. d Kralj Aleksander je že znatno okreval in se povrne čez mesec dni v Belgrad. d S prihodnjo Številko ustavimo list vsem onim naročnikom, ki za II. polovico leta še niso plačali naročnino. d Udeleženci katoliškega shoda v Stični dobe izkaznice pri dekanijskem uradu v Šmarju in pri župnih uradih, ki pridejo v poštev. d Umrl je v Podgorju pri Kamniku dne 28. avgusta t. 1. naš zavedni mladenič Maks Eriavšek v 20. letu starosti. Bog tolaži hudo prizadete dobre stariše! d fmrl je 30. avgusta v Domžalah g. Matej Janežič v starosti 78 let. Pokojnik je bil skozi 45 let župan v Domžalah in si je stekel za občino obilo zaslug, zakar ga je občinski svet izvolil za častnega občana. d Župani in odborniki glavarstva Kranj! V ponedeljek, dne 12. septembra bo ob 11. uri v Ljudskem domu v Kranju ustanovni občni zbor Podružnice županske zveze za politični okraj Kranj. Ker je po- trebno, da se župani in drugi zastopniki občin organizirajo naj se torej zbora udeleže zanesljivo vsi župani, občinski svetovalci in odborniki. — Pripravljalni odbor. d Ali je to res? Piše se nam: V »Uradnem listu« berem: »Ker jako nedostaja drobiža, bodo vse naše železnice izza dne 1. septembra t. 1. vozninske takse zaokro-žale na polovične odnos, na cele dinarje.« To je nova podražitev železnice. Cs.uU imamo sploh drobiž, če bodo vsi »zaokro-žali« na dinarje ali vsaj na poldinarje. Potem pa ta izgovor, da neclosta a drobiža. Ce ga pa kdo prinese v Ljubljano za nekaj stotakov, ga n-kjer ne more oddati, pri davkariji niti v trgovini. Če pa čez te razmere nekoliko pegodrnja, ima opraviti z državnim pravdnikom. d Ali je to potrebno? S Posavja se nam poroča; Od okr. glavarstva Ljubljana okolica e prišel razglas, da smejo na cesti Ljubljana-Ježica kolesarji voziti samo po levem pešpotu,, pešci samo po desnem, mlekarice z vozički pa morajo voziti po sredi ceste. Vzrok te nove šikane je, da se olajša promet. Mlekaricam bo res promet ze'o olajšan, ko bodo morale vleči svoje vozičke po gramozu in blatu ali pa bresti po prahu v vednem strahu, da jih povozi ali vsaj okadi in »škropi avtomobil. Ali ne bi zadostovalo, ako bi se odločila ena pešpot za pešce, druga pa za kolesarje in vozičke. Okoličani se bodo že med seboj razumeli, da bodo kot doslej vsi lahko prišli v mesto in iz mesta, Ljubljančani pa zjutraj še leže, ko mlekarice zaradi njih promet ovirajo. Popoldne in zlasti zvečer, ko mnogi Lubljančani rabijo celo cesto, pa mlekaric ni zunaj. Ali je treba ravno kmetu vedno metati polena pod noge. Ali ne bi kazalo, da prizadete občine store potrebne korake, da se ta ukaz razveljavi. Kaj, če bi mlekarice izva« jale posledice? Čudno bi ne bilo. d »Velečastita duhovščina«. Jugoslovanska matica pošilja župnim uradom nabiralne bloke za prispevke Jugoslovanski matici ter prosi »velečastito duhovščino«, naj razpeča te bloke, »ker je jasno, če se bo za to akcijo zavzela duhovščina, bo ista sijajno izpadla«. Vse dobro in lepo. Toda, ker sede v Jugoslovanski matici tudi gospodje liberalci, ki so sodelovali pri sestavi te prošnje na »velečastito duhovščino«, opozarjamo te gospode na tole: Iz vrst njihovih prijateljev prihajajo v belgrajske časopise dopisi, ki sramotijo slovensko duhovščino in ji odrekajo nad ljudstvom V8ak vpliv, ki da je prešel na liberalno učitelj-stvo. (Glej »Pravda«.) Prijateljem teh liberalnih gospodov, ki sede v Jugoslovanski matici, so na cesti, v gostilni in na železnici »velečastitk duhovniki samo farji, ki jih je treba pobiti. Naj bi gospodje iz Jugoslovanske matice, ki so slučajno liberalnega mišljenja, svoje prijatelje poučili, da naj govore resnico in naj se dostojno obnašajo — če pa ne, naj pa drugič pošljejo bloke na liberalne učitelje, ki imajo ves vpliv na ljudstvo. d Na čekih ni dinarjev. Neki poštni urad nam poroča: V štev. 35. »Domoljuba« je objavljeno, da se smejo od 1. septembra naprej vpisovati zneski na poštnih nakaznicah in čekih samo v dinarski označbi To pa ni povsem točno. V dinarski veljavi se morajo vpisovati pač zneski na poštnih nakaznicah, za položnice čekovnega urada pa to ne velja in morajo biti položnice še nadalje izpolnjene samo v kronski veljavi. d Sužnji. Čuden, čuden narod smo. Marsikateri Slovenec se sramuje samega sebe. ker ne zna s Srbom srbski govoriti. Obenem pa v dnu srca občuduje Srba, ker se noče učiti slovenščine. .... d l)a je papež odločno povzdignil svoj glas za tlačene istrske Slovence in Hrvate, liberalce tako boli, da so ta junaški klic čisto zamolčali ali pa se norčujejo. Tudi > Kmetijski list« molči. Vzor Sokoli. Zadnji čas se je pred žužemberškim sodnikom moral zagovarjati radi tatvine mlad Sokol s pripetim so-kolskim znakom. rKajc, je rekel sodnik. >in to naj bo Sokol? Dol z znakom! Baraba ste, ne pa Sokol k — Mi pa vemo, da je oboje mogot«: baraba in sokol in je celo to precej običajno. Žal, da je tako. • d To je laž! G. dr. Ivan Lah razlaga mladini v »Zvončku« našo zgodovino o pr-v-cm stoletju naše države (v letu 2020). In tam pravi: s Celo tako daleč je prišlo, da so hoteli oni, ki so bili osvobojeni, ukazovati onim, ki so jih osvobodili.« — To pa ni res. Pametno svetovati se še ne pravi ukazovati. Vsaj v slovenščini ne. Ampak to je res: Mi bi bili res radi prosti, rešeni i nne več sužnji. Tako smo pa prišli iz ene sužnosti v drugo, iz nemške v demokratsko. Tam so bile nad nami »ferordnunge«, tu »obznane-. Ime drugo, namen isti. In tisti, ki nas v sužnost porivajo, povsod isti: v Avstriji naprednjaki, sedaj demokrati. Tim nemško-slovcnska zveza, tu ministrski in poslaniški stolčki, povsod pa bog Denar. Zato: Ne spačite zgodovine! Resnico piši vestni zgodovinar! d Ljubljanska porota. Pri ljubljanski poroti je bila na smrt obsojena Marjana Krek, ki je na velikonočno nedeljo dala ustreliti svojega moža. — Hudar Martin Ravnikar je 4. junija na Vačah v jezi zaklal Franceta Korošca, s katerim sta se sprla. Dobil je zato 3 leta. — Josip Guzelj, ki je oropal Frančiško Krivčevo na Barju, je dobil tri leta. — Ljudevit Kos, star 20 let, je 18. maja t. L ukradel svojemu stricu Mateju Kosu, župniku v Leskovci pri Škof j i loki 80.000 kron, ki je bil nabran za cerkvene zvonove. Hotel je tudi strica umoriti. Denar so dobili. Dobil je poldrugo leto. Kleparski pomočnik 30 letni Julij Dergane je nepoboljšljiv tat. Ker so ga zopet zasačili, je dobil 2 leti. — Jnkob Turk, Franc Mršnik in Marija Švajgelj so prišli v Ljubljano in izvršili vlom v trgovini Schwab in Bizjak. Dobili so: prvi 3 leta, drugi 5, tretja poldrugo leto. Po prestani kazni se izže-nejo iz države. — Čevljarski mojster Jernej štirn iz Spodnjih Stranj pri Kamniku je 17. inajnika s sekiro umoril svojo 16 letno hčer, ker je mislil, da mu je ukradla nekaj denarja. Dobil je 8 let težke ječe s postom in trdim ležiščem dvakrat na leto. — Kmetijski list bo prihodnjič prinesel, da so bili ,vsi ti klerikalci in njihovi zločini sa dkle-rikalne vzgoje. Kmetijski list zato ne bo prišel pred poroto, pač pa zna priti v norišnico. d Požar na Cvetežu. Dne 20. avgusta je izbruhnil požar na skednju posestnice Antonije Žibert na Cvetežu št. 2, občina Št. Lambert, kateri se je hitro širil in uničil skedenj s hlevom, poti, hišo, svinjak in kozolec. Zgorelo je tudi 65 mernikov omla-tene pšenice, 20 mernikov ječmena in 120 mernikov drugega zrnja; tudi gospodarsko orodje je zgorelo. Skupna škoda znaša 350.000 kron.Požar je uničil tudi hišo, hlev in pod Jakobu Kotarju na Cvetežu št. 3. Škode ima Kotar 50.000 kron. Kaj je povzročilo požar, se še ni dognalo. d Ženska moda. V veliki gneči ie rekla me«tna mati svojemu otroku: »Trdno se me drži za krilo.« — »Ne dosežem,« je zajokal d Če imaš maslo na glavi... Veliki liberalni kolovodja dr. Brezigar je svoj čas kot uradnik na Dunaju verižil z nakaznicami na moko, kar z ozriom na veliko pomanjkanje, ki je vladalo med dunajskim prebivalstvom, ni bilo delo krščanskega usmiljenja, r. Slovenec - ga je ob priliki, ko se je nekoč preveč silil v javnost s svojo liberalno modrostjo in »požrtvovalnostjo s opomnil na ta nečedna dejanja, ki so kaj primerna liberalnemu mišljenju. Ker so pa liberalci (samostojneži imajo tudi to slabost) najbolj takrat hudi, če jim očitaš resnično hudobijo, jc g. dr. Brezigar tožil. Stvar jc prišla pred poroto, Slovenčev urednik pa si ni pustil meni nič tebi nič nahruiiti in ni hotel zlesti pod klop: nastopil jc dokaz resnice. In pri tem se je zgodilo, da je g. dr. Brezigar zlezel pod klop in prosil za poravnavo. Ker se Slovenčev. urednik ni šolal pri »Jutru« in »Domovini« je skazal usmiljenje pod pogojem, da dr. Brezigar plača vsa stroške. In mož bo plačal okrog 50.000 kron. Pa upamo, da je takrat na Dunaju pri veriženju toliko zaslužil, da bo lahko plačal. d Pobožen notar. Žalno opravilo po pokojnemu kralju Petru L je bilo žužem-berškemu pobožnemu« notarju Carliju prekratko. Na vsak način je zahteval še mašo. — Zdaj pa res ne razumemo, zakaj se g. notar, ki tako ljubi dolga cerkvena opravila, ni udeležil maše in procesije na dan sv. Rešnjega Telesa, česar bi se bil kot uradnik pravzaprav moral. Morda se mu je zdelo, da je zadostit svoji dolžnosti že ponoči, ko je s svojim prijateljem sodnikom Jermanom romal od gostilne do gostilne in je ob pol 4. uri zjutraj pel gin-ljivo podoknico pod znanim gostilniškim oknom? — Ali pa je g. notar samo takrat vnet za cerkev, ko upa, da bo lahko kaj ošnofak na tukajšnjem dekanu, in ga bo potem lahko denunciral na : Višjo upravo? Bo najbrže to zadnje resnica. d Prireditev Pevske zveze, ki se ni mogla radi kraljeve smrti vršiti v Kamniku, se bo vršila 9. oktobra v Ljubljani. d Novomeško orlovsko okrožje priredi 18. t. m. v Toplicah pri Šmarieti tabor z javno telovadbo. To bo prvi javni nastop mladega okrožja. Opozarjamo na to prireditev naša društva, kakor tudi vse z nami misleče in čuteče posameznike, da razvijejo v svrho obilne udeležbe živahno agitacijo. — Ob 10. uri dopoldan bo po sprejemu gostov sv. maša s cerkvenim govorom, nato tabor. Popoldne javna telovadba, pri kateri bo sodelovalo tudi trebanjsko okrožje. Svira šentjernejska godba. Po telovadbi srečolov, šaljiva pošta itd. d Veliki romarski shod pri sv. Joštu nad Kranjem bo tukaj tretjo nedeljo septembra, t. j, 18. septembra, na sam praznik Žalostne Matere božje, ne pa, kakor neki mislijo, na kv^rpo1 nedeljo. d Romanje na Planinsko goro. Ker je vsled začasne državne meje dohod k romarski cerkvi Matere božje na Planinski gori brez potnega lista skrajno oležkočen, zato letos običajnega velikega jesenskega romarske, ga shoda na prazni Marijinega imena dne 11. septembra ne bo. Za one pa onstran meje, ki jim je dohod na Planinsko goro prost, bo pa božja služba omenjeni praznik ob 10, uri. Župni urad v Planini, dne 30. avgusta 1921. — Ivan Lovšin, župnik. d Zgleden Sokol je odvetnik dr. Mirko Triller v Radovljici. V ponedeljek dne 29. avgusta ob pol 1. uri ponoči je spustil tako zmerjanje in kvantanje po radovljiškem trgu, da so se okna odpirala in so ljudje čudom občudovali sokolskega duha, ki se je s tako izbranimi besedami vadil v govorništvu. d Novice h Aiuerike. Utonil je v Ameriki v jezeru Caroga 16 letni Alojzij Gra-šič iz Litle Falls N. J. — Umrla je Pitts-burghu Pa. Marija Baznik, doma iz Sv. Križa pri Kostanjevici na Dol. — V Biwabiku Minn. je umrl 72 letni Jakob Debelak. d Točenje alkoholnih pijač v sobotah in nedeljah prepovedano. Tako je sklenil ministrski svet, pw najbržje ne bo nič s to prepovedjo, ker jo bodo združeni gostilničarji znali ob pravem času preprečiti In kar je dobrega, se pri nas veliko lažje prepreči kot slabo. d Prebivalstvo naše države je sestavljeno: iz ljudi, ki nameravajo dobiti kako politično službo; iz ljudi, ki nameravajo izgubiti kako politično službo, in iz ljudi, ki morajo dvakrat bolj trdo delati, da ohranjujejo prve in druge pri življenju. d Sokolski duh se je v Tržiču ponoči od nedelje 28. avgusta na ponedeljek (alkohol!) na cesti pretepal z Nemci. Jugoslaviji je s tem obstanek zagotovljen. Sokolom se postavi spomenik. d Prostovoljno gasilno društvo v Selcih nad Škofjo Loko priredi v nedeljo, dne 11. t. m. ob 3. uri popoldne v Društvenem domu narodno igro s petjem in godbo »Volkašin«. Igra obeta sijajen uspeh, ravno tako velika veselica, ki se vrši istotam. Vse prijatelje društva, ki ljubijo prisrčno zabavo, opozarjamo nu to prireditev. d Roparski umor v Gorjancih. Nu : Vahtiv ob državni cesli so našli ubitega moža. Bil je Amerikanec Mavser, kateri je šel, nič hudega sluteč, po državni cesti domov čez Gorjance. Mož se je vrnil iz Amerike precej bogat in je, kakor trde ljudje, nesel seboj pol milijona. Napadli so ga roparji, ki so na tej cesti smrti v zadnjih časih izvedli že več ropov in ro« parskih umorov. Streljali so na Mavserja, krogla ga je zadela, nato so ga pa še pobili in mu razbili lobanjo, ljudje so zelo prestrašeni in ogorčeni, ker se ni še čisto nič storilo, da bi se roparska svojat polo-vila. Oblastnike nujno pozivamo, naj nastopijo z vso silo proti roparski svojati, katera lovi in jiobija ljudi na Gorjancih. Ha roparjev, kateri so ubili Mavserja, niso dobili, je takorekoč samoobsebi umljivo. Sumili so Mavserjevega brata, da je morilec, toda dokazal je v j>olni meri svojo popolno nedolžnost. d Mož je prišel pozno ponoči domov. Fo-tihem je šel v svojo sobo ter se splazil v po^ steljo. Žena ga je slišala in pomislila sama pri sebi: Le čakaj, ostrašila te bom.« Zavila se je v belo rjuho ter šla k njegovi postelp., jo jc ves prestrašen vprašal s trepetaioCini glasom: »Kdo je?« — »Jaz sem duh,« 1« šepetala žena. — »O, potem ni nič liudes*. .Sem že mislil, da ie moja žena.« oooooooocooooooocooooooooooooooocot Gospodarski obzornik. ooooooooooooooooooooooooooooo^ iOOOCUOOOCCOCAi Srednja vinarska, sadjarska in poljedelska šola v Mariboru. Ravnateljstvo državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru je došla telefonija vest s pristojnega mesta, da je v smislu svoječasnega posveta odnosno sklepa strokovnjakov Slovenije ustanovitev srednje vinarske, sadjarske in poljedelske šole v Maribora poleg obstoječe vinarske in sadjarske šole centralna vlada odobrila ter odredila, da se ima srednja šola že letos otvoriti. Vse podrobnosti še niso znane. Vendar je gotovo, da se bo prvo šolsko leto moglo začeti nekoliko pozneje kot navadno, menda šele meseca oktobra ali novembra 1921, na kar se za-nimanci, ki žele obiskovati novo srednjo šolo, opozarjajo ie zdaj. Splošni pogoji za sprejem so: starost najmanj 16 let, z dobrim uspehom dovršena nižja gimnazija ali realka ali meščanska šola; prednost imajo tisti, ki so razen tega obiskovali še kako drugo kmetijsko šolo ali so bili že v kmetijski praksi in so kmetiški sinovi. Učenci srednje šole so brez izjeme ekster-nisti (izven zavoda stanujoči odnosno oskrbovani). Drugi končnoveljavni pogoji za sprejem se objavijo čim prej mogoče. Vsa možna podrobneja pojasnila o zadevi daje do nadaljnjega ravnateljstvo vinarske in sadjarske šole v Mariboru. DENAR. g 20 kronski zlatnik je dosegel na zagrebški borzi vrednost 650 papirnatih kron. Vrednost tujega denarja. Denar imeriški dolar avstrijska krona Češkoslovaška krona anglcSki funt francoski frank italijanska lira bolgarski lev carski rubel grSka drahma nemška marka ruinunski lej Švicarski frank poljska marka inažarska krona CENE. g Cene žita v Novem Sadu. Pšenica 1020 do 1050 K, rž 760 do 780 K, ozimni ječmen 800 do 830 K, moka 1540 K, otrobi 480 do 500 K. g Cene slivam za 1 kg so 10 do 15 K v Bosni. g Cene žitu v Zagrebu. Pšenica 1060 do 1070 K, koruza 800—885 K, oves 775 do 785 K, mešani fižol po 850 K, moka 0 16.80 za 100 kg. ŽIVINA. g Živina in krulilo. Letošnja suša je zelo zmanjšala našo žetev, Od vseh žitnih produktov je najbolj uspela pšenica. Malo ji je škodovala pomladanska stiša, toda do-biia je še pravočasno potreben dež, ki je na dozorevajoče klasje zelo povoljno uplaval. 'Največ pa trpe od suše krmila. Travniki so pri prvi košnji dali za 20—30 odstotkov manj kot lansko leto zaradi vročine spomladi. O drugi košnji ali otavi ni niti govora. Lahko trdimo, da je pridelek krme polovico manjši od lanskega leta. To je za naše gospodarstvo zelo pogubonosno! Našf kmet ima mnogo živine, gotovo trikrat več kot zadnja leta pred vojno. — Zato je naravno, da pri tako mali krmi tudi najboljši gospodar ne moro preživeti svoje živine. Vsled tega padajo cene. Na velikem sejmu v Petrinju so plačali kupci za jalovo kravo 2000 K, a še pred 2 meseci še je moralo dati zanjo 6000 K. Kakšno škedo trpe vsled tega naši živinorejci, uvidi vsakdo, in ako upoštevamo, da bodo cene še naprej padale, potem gre ta izguba na miljarde. Da se temu odpomore, bi bilo treba dovoliti svoboden izvoz živine, brez carine in brez vsakih težkoč. O tem se je že večkrat razpravljalo. Narodni poslanci so zahtevali od vlade, da se olajša promet in opusti carina. To je dosedaj imelo le malo koristi, vse je ostalo kakor poprej, edino carina se je malo znižala. g Cene prešičem v Mariboru za 1 kg žive vage: polpitani 30—36 K, plemenske svinje 26—28 K, 4—7 tednov stari prešiči 150—180 K, 8—11 tednov stari po 240 do 260 K, 3—5 mesecev stari 280—700 K. RAZNO. g Na državni kmetijski šoli na Grmu se prične novo šolsko leto 1921-22. dne 4. novembra t, 1, Na zavodu, je celole^.ia vinarska in sadjarska šola ter zimska splošna kmetijska šola (dva tečaja čez zimske mesece). Prva jc namenjena učencem vinorejskih in sadjarskih krajev, druga pa učencem živinorejskih in poljod .1-skih krajev, Oskrbovalnina znala mesečno 125 dinarjev in se vplačuje v naprej v dveh enakih polletnih obrokih. Učenci iz drugih pokrajin izven Slovenije plačujejo šolnine letno 125 dinarjev v naprej. Sinovom ubožnih posestnikov je oddati nekaj prostih in poluprostih mest, Prošnjam za sprejem je priložiti: doniovnico, krstni list, zadnje šolsko izpričevalo, zdravniško izpričevalo o telesni in tjuševni sposobnosti, nravstveno izpričevalo, izjava starišev ozir, varuhov o plačevanju stroškov šolanja; oni ki prosijo v celoletno šolo za prosta mesta, imajo priložiti uradno potrjeno ubožno izpričevalo. S 7 dinarji kol-kovane prošnje ie vložiti pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu najkasneje do 1. oktobra t. 1. V šolo se sprejmejo predvsem kmetski sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na lastnem gospodarstvu. Vsa podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo državne kmetijske šole na Grm« pri Novem mestu, g Na zimski kmetijsko - gospodinjski šoli v Repnjah (p. Vodice na Gorenjskem) se prične novo šolsko leto s 17, oktobrom t, 1. Šola traja 6 mesecev od 17, oiktobra t, 1. do 15, aprila 1922. V zavod se sprej- me 12 gojenk z vso potrebno oskrbo, Oskrbovalnina znaša 400 K na mesec v denar-ju, v živilih pa za celi tečaj 3 kg masti, 3 kg sladkorja in 30 kg pšenične moke. Prošnje za sprejem gojenk, ki morajo biti najmanj 16 let stare, je vlagati do 30. septembra t. 1. pri vodstvu kmetijsko-gospedinjske šole v Repnjah p. Vodice na Gorenjskem. g Veliki ljubljanski semenj je bil preteklo soboto otvorjen po trgovinskem ministru dr. Spahu ob navzočnosti državnih dostojanstvenikov in velike množice ljudi. Na semnju je zastopana naša industrija, v prvi vrsti slovenska. Nikoli si nismo mislili, da imamo na Slovenskem toliko in tako različno industrijo. O tem semnju bomo poročali podrobneje, posebno o stvareh, ki so važne za našega kmeta. g Poziv. Srbski kmetovalci žele poslati nekaj svojih najboljših ukaželjnih' sinov-mladeničev vsaj za pol leta k našim kmetom v prakso. Oddelek za kmetijstvo je trdno prepričan, da bi bila ta akcija za oba bratska naroda velike koristi; zato se z zaupanjem obrača na naše kmetovalce in toplo priporoča, da bi zlasti oni posestniki, ki nimajo zadosti delovnih sil, vzeli po enega ali več srbskih mladeničev na svoja gospodarstva v prakso. Vajenci naj bi opravljali vsa kmetijska dela in naj bi imeli tudi isto hrano in stanovanje kakor vsi ostali člani d etične kmetiške družine. Gospodarja bi moralo biti nadaljt/ skrb, da bi se vajencem primerno raztol-mačilo vsako važnejše delo, da bi se pr«* več ne izkoriščale fizične sile mladeniCef in da bi se z njimi postopalo vedno in v, vsakem ozira lepo. Dolžnost dotičnega gospodarja bi biiai tudi, cla bi časih poročal o vedenju in marljivosti vajencev na gotovo mesto in da bi dovolil vsako siužbeno nadziranje; vajencev. Prijave za sprejem omenjenih vajeni cev naj se pošljejo podpisanemu oddelku najkasneje do dne 20. septembra 1921< Pokrajinska uprava, — Oddelek za kmetijstvo. Prstan kraljice iz Sabe. Angleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil Franc Polianec, (Dalie.l Nenadoma ie, kot bi bil ustreljen padel na tla in nezavesten obležal. Proesor je veni dar obdržal delec svoje pameti, dasi se mu j4 mešala. Začelo se mu ie blesti in blodil je aj naši neumnosti, da smo se lotili takega popotovanja, »samo da ustrelimo par zverinskih levov,« in dasi mu nisem odgovoril, sem sel srčno veselil njegovih pripomb. Nato si j* menda začel predstavljati, da sem duhoven, pokleknil je v pesek in se začel obširno usp prodaji takih reji ukanik J, 29. avg. I.sept, 5. sept. K v K v K v 177 50 179 50 180 — -- - 18 - 17 2 12 — — -- _____ 14 14 14 20 7 58 7 70 8 10 - 26 -25 - 22 — _ 9 40 — 2 06 2 12 2 05 2 18 2 23 2 22 -- -- -- Da bi ga pomiril, sem izgovoril nad njim nekako odvezo, zakaj bal sem se, da popolnoma podivja, in nakar se je ubogi Iliggs prevrnil in mirno obležal pri Ormeju. Zares; on, prijatelj, ki sem ga vedno ljubil, zakaj njegove resnične napake so bile take, da so ga človeku prikupile, je bil mrtev ali prav blizu smrti, prav tako kot krasni mladi mož ob njegovi strani, in jaz sam sem umiral; groza je pretresala moje ude; grozni temni valovi sc ie zdelo, da se skoz prsi proti možganom vale nad moje življenjske moči, tam pa^ na čuden način izhlapevajo v zobčastih črtah in pikah; vse to sem zaznaval, videti pa v resnici nisem mogel. Veseli spomini iz moje davne otroške dobe so ostali v meni, posebno spomini na neko božično družbo, kjer sem srečal neko malo deklico, ki je bila oblečena kot vila, malo deklico s sinjimi očmi, ki sem jo skoro štirinajst dni iskreno rad imel; pa jo je pobila, poteptala, požrla prikazen grozeče sence, ki čaka vsakega človeka, črna odprtina preroditve, če sem se te preroditve tedaj sploh zavedal. Kaj naj bi storil? Mislil sem, da bi zakuril ogenj; vsekako bi pomagalo preplašiti leve in druge divje zveri, ki bi nas sicer utegnile napasti preden bi bili popolnoma mrtvi. Bilo bi strašno ležati zapuščen, pa pri zavesti, pa čutiti njih kremplje, ki bi nas trgali. Tocla nisem imel moči. da bi nabral kuriva. Če bi hotel to storiti ,bi bilo treba dolge hoje, zakaj prav tu ga ni bilo ve iko. Imel sem še nekaj nabojev — tri, da točno povem — v svoji puški repetirki Ostale sem proč pometal, da pe oprostim njih teže. Odločil sem se, da jih izstrelim, saj sem mislil, da mi v tem stanju r.o morejo več pomagati, niti da si pridobim i rane, niti da se branim, dasi sem napak mi-• VI kakor se je izteklo. Bilo je mogoče, da bi, ('•■si v tej neskončni puščavi, vendar le kdo s š^l strele, če pa ne — dobro, pa z Rogom svet. Sedel sem torej in izstrelil prvi naboj in s 'n bil otročje radoveden, kam bo krogla t ■ 'a. Nato sem nekoliko časa zaspal. Zbudilo v e riovenje hijene in videl sem v svetlika- se bližini njene žareče oči prav blizu se-I c. Pomeril sem in slreljal in zaslišal bole-s -n stok. Tei hijeni, sem poinis.il, za zdaj ne l o tre^a več ' rane Molk pustinje me 'e obvladal; bil je tako •To^cn, da sem si skoraj hijeno nazaj želel n lovarišijo. Držal sem puško naravnost nad s ( 'o glavo in sorožil tretji naboj. Nato sem v?el Higgsovo roko v svojo lastno, zakaj to jc 1 i'a zveza — zadnja zveza s človeštvom in s-cfom — in letfel v družbo smtti, ki se ie z Vo, da pada na me ne v črnih in dušečih pajčo'anih ... Zbudil sem se in zapazil, da ie nekdo v moje grlo vlival vodo. Nebesa! sem sam pri r.sbi mislil, zakaj nebesa in voda sta ta čas pomenila mojemu umu eno in isto. Izpil sem ie velik del. pa ne vse, kot bi jo nač potreboval, amoak toliko, dokler jo je vlijavec hotel dovo iti, nato sem se dvignil na rokah in ro^ah in se ozrl Svit zvezda ie bil v tem či-s'oni puščavskem o?račju nenavadno jasen; v i''"?m sem zapazil obraz narednika Kvika, ki se ie sklanjal nad menoj. Videl sfin tudi Ormoža, ki je sedel pokonci, neumno vanj strmci, dočim mu je velik rumen pes, ki ie imel tflavo kot Hoga, lizal roko. Naenkrat sem psa spoznal; bil ;e t>sti, ki ga je Orme kupil od nekega popotnega domačina in ga imenoval Faraona, zato ker je gospodaril nad drugimi psi Še več. Spoznal sem oba velbloda. ki sta stsla v bližini. Torej sem bil še na zemlji. — »Kako ste nas našli, narednik?« sem slabotno vprašal. »Nisem vaš našel, doktor,« je odgovoril Kvik; »pes Faraon vas je našel. Za tak posel je pes veliko bolj spreten kot človek, zakaj on voha. česar človek ne more videti. Zdaj pa, doktor, če se bolje počutile, izvolite pogledati gospoda Higgsa, zakaj bojim se, da je končal.« Pogledal sem, in dasi nisem dobro videl, sem bi! istega mnenja Njegova brada ;e visela navzdol, ležal je medlo in nezavestno; v oči mu nisem mogel videti zaradi črnih očal. »Vode!« sem dejal, in Kvik mu jo je vlil nekaj v usta, kjer je izginila. Ker se še ni genil, sem mu odpel obleko in potipal srce. Izprva nisem mogel ničesar zaslediti; nato sem začutil kar moč najrahlejše utripanje. »Še je upanje,« sem dejal kot odgovor na vprašajoče poglede; »vi pač ne boste imeli žganja, ali ga imate?« »Še nikoli nisem brez njega popotoval. doktor.« je Kvik nevoljno odvrnil in izvlekel kovinsko posodo. , »Dajte mu ga malo,« sem dejal, in narednik je ubogal z radodernostjo in uspeh je bil domala hipen, zakaj Higgs ie zahropel in za-kašl.al ter sedel. »Žganje; gnusna stvar; abstinent! Vražja zvijača. Nikoli ne odpustim. Vode, vode!« je z debelim in globokim glasom hitro zropotal. Dali smo mu je in pil je obilno, dokler mu je res nismo hoteli več dati. Nato se mu ie polagoma vrnila zavest. Potisnil je kvišku svoja črna očala, ki jih je ves čas nosil, in s svojimi ostrimi očmi strmel v narednika. »Razumem,« je deal. »Torej le nismo mrtvi, to je skoro kar škoda, ko smo se že prerili skoz strašne priprave. Kaj se je pri-petilo?« . ., _ »Prav nič ne vem,« ie odgovoril Urmee; »vprašajte Kvika.« Toda narednik je ravno zažigal mal ogenj in pristavljal vojaški kotel, ki je vanj zlil kon-servo z govejim izvlečkom, ki io je bil z drugimi jedili prinesel iz naše zaloge za slučaj, da bi nas našel. V petnajstih minutah smo pili juho, prepovedal sem namreč za zdaj vsako trdo hrano; in, o! kakšna blažena pojedina ie bila to. Ko-je bilo končano, ie Kvik nrinesel nekaj volnenih odej z velblodov, ki iih je po nas razgrnil. _ »Ležite, gospod e, in spite,« je dejal; »ra-raon in jaz bova stražila.« »Zadnja reč. ki sc je spominjam, je bila ta, da sem videl narednika, ki je bil skrajno veren mož; in ni se sramoval in je pokleknil na pesek in očitno molil. Kot nam ie kesneje razložil, ie pač menil, da se bo zgodilo, kar se ima zgoditi, toda vendar se mu je zdelo primerno, da se zahvali božji vsemogočnosti, ki je vse tako ukrenila, da je bila usoda v tem slučaju dobra, ne pa slaba; s tem mnenjem je vsak izmed nas soglašal. Njemu nasproti je sedel Faraon, upiral eno svojih zvestih oči v Ormeja in težko premišljeval. Ker je bil vzhoden pes, je brez dvoma razumel pomen očitne molitve; ali pa je morda mislil, da mora biti tudi on deležen hvaležnosti in zahvale. Ko smo se zbudili, je bilo solnce že zelo visoko; in da nam dokaže, da se nam ni sanjalo, ie Kvik pekel nad ognjem slanino iz konserv, dočim je Faraon mirno sedel in pazil nanj — ali pa na slanino. aBBBBRBBBSBBSBBBEBBBBBaB Utt piti v iu Basi VOS, obrestuje hranilne vloge počenSi s 1. septembrom 1&21 401 oziroma vezano M HI 01 IO vloge po «#> j 2 19 Rentni in invalidni davek plača posojilnica sama. BBBBBBBB@BBBSBBBBBBBBBBB »Poglejte,« mi je dejal Orme in pokazal proti gorovju, »še milje so daleč. Bilo je blazno misliti, da bi jih mogli doseči.« Prikimal sem, nato pa sem se obrnil in strmel proti Higgsu, ki se je pravkar vzbujal' bilo ga je namreč res čudno pogledati. Nje-govi zmršeni rdeči lasie so bili polni peska njegova dolnja obleka je izginila. Očividno je na kakem počivališču na naši poti odvrgel nje ostanke, ker so mu njejžove ranjene ude še bolj ranili; njegova lepa koža je bila z obrazom vred kepa mehurjev, ki jih je užgalo solnce. Bil je v resnici tako izpremen!en, da bi ga njegov najhujši sovražnik ne spoznal Za-zdehal je, se razpotegnil, kar je vedno dobro znamenje pri ljudeh in živalih, ter vprašal p0 kopeli. »Bojim se, da se boste morali okopati tu v pesku, gospod, prav kot umazani Arabci,« je deial Kvik in pozdravil. »Ni je vode v tej suhi krajini, da bi je preostajalo za kopanje. Vzel sem pa zavoj vazeHne, tudi ščetko za lase in ogledalo,« je dodejal ter izvlekel navedene predmete. »Prav tako, narednik,« je dejal Higgs, ko jih je sprejel; »bilo bi bogokletno misliti n z 11 registri in 3 vrst. IIUI muuij, Jez., primeren za cerkev ali poučevanje petja, se proda. — Pojasnila daje IVAN ZUPAN, fotograf, Bukovca, pošta Vodice nad Ljubljano. 3070 Proda SdeTne hrastove oprave obstoječe iz: 2 visokih omar, 2 postelj, 2 nočnih omaric z umetnim marinorom, 1 umivalnika z umetnim marnioroni, 1 mize, 3 stolov, eventuetuo posamezni deli po znižani ceni. 2078 Strojno mizarstvo M, Gogala, Bled. VAJENEC «o sprejme takoj, star pod 14 let. Hrano in stanovanje pri meni. FRANC WISJAN, izdelovalelj vozov, Kolodvorska ulica Stev. 25, Ljubljana. 3130 Razpisuje se služba VI I , I • l| . v Dolenji vasi p. Ribnici, Dolenjsko. Ponudbe naj se naslove na županstvo. Kupujemo suhe gobe priporočamo pa vse vrste semen za poletje in jesen! — Sever & Komp, Ljubljana, Wolfova ulica Stev. 12. za Jugoslavijo išče prvovrstna tovarna za hlačevino in trakove v Warns-dorfu proti visoki proviziji. Prijazne ponudbe delavnih, v stroki dobro izurjenih gospodov sprejema anončna ekspedicija NOWEY '&' SCHNEIDER v Warnsdorfu, C. S. R,, pod šifro >Gut eingcfiihrt 5405«. 3122 Večje posestvo v ravnini in pri cesti naprodaj z vsemi gospodarskimi poslopji, 40 mern. posetve njiv, H travniki, 2 gozda, vinograd s hramom vred. Vse v dobrem stanju. Oglasiti se je pri lastniku Ign. Gregorčiču, Sela 3, p. Beiacerkev, žel. postaja Novomesto. Ponudite nam v nakup vsakovrstne polfske pridelke kakor tudi izdelke domače industrije. Rabimo poleg vsakovrstnih poljskih pridelkov tudi pitano prešiče, vino, žganje, suho sadje, orehe, med, jesprenj, kašo, ajdo, sploh vse, kar rabi delavska in kmečka hiša. Ali ste še član nase zadruge, ki ima prodajalne v mnogih krajih Slovenije? Rabimo zanesljive trgovsko moči z dobrimi priporočili v špecerijski, manufakturni in mešani stroki in knjigovodjo. — Ponudbe na: I. delavsko konsumno društvo, Ljubljana, Kongresni trg 2. 3075 Krasno POSESTVO pri Celju. 64 oralov, skoraj vse novo gospodarsko poslopje, z lepim malim gradičem in vsem živim (2 konja, 4 voli, 4 krave in 6 telic) in mrtvim inventarjem se takoj za 1,200.000 kron proda. — Vpraša se pri 3040 B Stermecki, Celje, DEKLA pridna, poštena, vajena vsakega kmet-škega dela, se sprejme takoj v župnišču. Kje, pove uprava Domoljuba pod št. 3051. rannEainaaancnnnon i Umna moralnimi i jj t Ljubljani, Dunajska cesta št. 17. ti Sprejema v zavarovanje: [j [] t. Proti požarn. H n 2. Zvonove pioti razpok in preloma. n n 3. Sprejema v novoustanovljenem živi jenj- n |j flkem oddelka zavarovanja. |j n Shuniio premagamo shupno težavel Svoji h svojim a D D □ C3C3C3CJC3C3C3CaC3C3C3C3C3C3aa Hranilnica in posojilnica v Mežici ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 18. sept. 1881 ob 11. uri v svojih uradnih pioslorili. J?£io ni red: 1. Citanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Polrjenje računskega zaključka za leto 1920. 4. Volitev načelstva. 5. Slučajnosti. - K obilni udeležbi vabi odbor. poslopje, njive, košenine, gozd, (1 oken kozolca, vse v dobrem stanju, jajr- se proda. Cena po dogovoru. Naslov pove uprava lista pod st. 3197. in manufakturna trgovina. »PRI IVANKI« Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 naznanja svojim cenj. odjemalcem, da je dospela velikanska množina blaga za jesen in zimo, n. pr.: sukuo za moške in ženske obleke, za površne suknje, in plašče, barhent, hlačevina, žamet, kotenina, bela in pisana, blago za srajce, volneni robci, volneni pleti, cvilh, odeje v raznih barvah, posebno za neveste, in razno drugo blago predvojne kvalitete. Za čas »Ljubljanskega sejma«, od 3. do 12. septembra se nudi posebno velika izbira ter nizke cene. Edino najkrajše črte preko HflVRE CHERBOURGA in ANTWERPENfl v NEWYORK- Vozne listke in zadevna pojasnila izdaja edino konc. potovalna pisarna IVAN KBAKER v Ljubljani Kolodvorska ul. 41 blizu glavnega kolodvora. Rnton Kunstek Li,,bl|ania'Ko,,ilara"1;4' priporoča svojo veliko zalogo usnja in čevlj. potrebščin na drobno in debelo. Agitirajte za , Domoljuba1 NAZNANILO. P. n. občinstvu si dovoljujem vljudno naznaniti, da sem otvoril v LJubljani v Novem Vodmatu 189 delavnico Menih in kovinastili izdelkov. Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela in popravilo, posebno se priporočam za pocinkanje kotlov, kotlov za žganjekuho, za pranje in štedilniških kotlov Itd. Za cenj. naročila se vljudno priporočam ter zagotavljam točno, solidno in strokovno izvršeno delo po zmernih cenah. z odi. spoštovanjem ; , Mak* Welss, bakrokotlar. nnm |P prvovrstno novo blago se lopet dobi' DninJt Pn Franc Pogačniku Ljubljana, Dunajska cesta št. Prvovrstna Najfinejše predvojno kvalitetno blage. ia (iosposveiska cesta 14. Novo dospeli cerkveni zvonovi pravi iz brona, desetletno jamstvo. Na zalogi okoli 50 komadov razne veličine pri tvrdki: t- Q m c ra .t: ^H c > o\ to o •<-« la ca > :=• N J3 c ° K .5. a. l01 « •e 0.-S5 ja -rr-a c ca cj o 3 u >o a .s ca 1 cd O N c i S| -O «0 > CJ IA •9 J3 > 03 ® ro OJ » - 1/1 « " •— o ca S j J*J rs ' & > 3 a. oo < O . >N 73 W N xj "S "" ca t I CJ > ca P! = o « ca -rr NJ < "O _Q — - ° ia o a 5_ -u oj. 9 o ca Tj O a o*-"S ^ g ca > O ca N 'C ia s ._ o- 0.-5 ra 3 .2. e SS.o-2 ~ O _ co js ' c/3 o i_ ca 2S .S. 9- S" g5 „.£.3 y u 5 n . £ 'E > N N «- .2. ^ ac w .2 o. c N KI^ I S N-s a> ca S-S cTM n ^ w -r — > S QJ »1 O > r= '.55 o „ i-I nO > • ca ca •2 I Bfl >, 3 i) 3 - fl S >U _ 3 O O- ca > fflofg .s s e S .S o. JS £ 5 o 3 cj -310 £.3 > -a — "3 a> — r" o ca ° oj o _2 N M £ 3 -1-* c/1 ^ ca > >U ; n d ca .52. .5 (J 00-S o-2 o TH — jC M > 8 .S 2 ^ cd i-« 1-ffiilfNi oQ-9 ^ o. o -a a-a, 3 S g. 8 o > g" o _ n g -g— ^ - 3 "S M W S-i™ 10 § g ca .0 cs«; H ca > •N N a.-a N o o S g — o o-3-S > ' 3 g •i°ol .s as g ■z s M O f^ 3 co 3 -p o j- ^ >j5 o ca » «- -E o S >N ca 3 S -S -r o a -53 E g j§ > o. g -c a ^ S* S^jiS is c w ** 2J o E^s h E" ET-s O O 3 s w o N 3 3 tA M 00 la.5'10 3 E o c/ ca S N o D- S t/] 3° 3 O "3 SG ia u ia v)' « K > a. > N O ® O •a is cd ca w "3 —■ c 3 w 5 •§si I posluje začasno v prostorih Zadružne zveze, Dunajska c. 38|I, Podružnice: SOMBOR, MARIBOR, DJAKOVO, SPLIT SU7TNER Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombar-dira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srech Državne Razredne Loterije. Izplačuje svojim klijentom vsak znesek brez odpovedi D ptoolnS. izdaja konzorcij »Domoljub««. Odgovorni urednik Anton Sainik v Ljubljani Tisk« Jugo»loT»n*k« tiskarn«. Hlode, (rame in gozdne pnreele kupuje Lesna druiba Ilirija, Ljubljana, Eralja Petra trg Stev. 8, pred sodnijo. Prvovrstne PFAfF šivalne stroje za Šivilje, krojače in Čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele, igle, olje itd. za vsakovrstne šivalne stroje priporoča Ign. Vok, Ljubljana, Sodna ulica št 7. —°trgovora — K- P@Č@9*l€0 Ljubljana, Sv. Petra c. 13 (vogal Kolodvor, ul.) Usnje ter potrebščine. Cene konknrenčne, postrežba soUdna. Ljubljana, Krekov trg št. 1Q kupuje vse vrsle klavno živino in prašiče po najvišji ceni. Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto! Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto! Suttner, Ljubljana št l Mestni trg št. 23. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Pohištvo ?a vse sloje dovršeno, trpežno l(|nPSlll^kf1 flPifl in ceno, kakor tudi vse vrste lUjJCIHlJRU UGlU S®!; BRATU SEVER Poroč. prstani Donble verižice Stenske ure Budilke Že^ne ure Uhani Najstarejša Iroovina ur, zlatnine in srebrni« p# ČUDEN LJUBLJANA 22, Prešernova 1. Zalitevaite ponudbe!