GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
Subscription
yearly.	g
•aumaumnmaamumi ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OP MARCH 3rd 1879.
ŠTEV. (No.) 52.
CHICAGO, ILL., TOREK, 5- JULIJA, 1921.
and distributed under permit (Ne. see) authorised by the Act mi
«t«7t
file at the Post Office mi Chicane. I1L — By the Order mi the
g ZA RESNICO I IN PRAVICO, ♦c
LETO (VOL.) VEL
4. juli 1776. Za naš slavnostni dan. 4. juli 1921.
SOCIALISTIŠKA NARODNA KONVENCIJA.
V Detroitu, Mich., se je začela so-cijalistiška narodna konvencija v petek 25. junija. Glavne točke, o katerih bode odločevala ta konvencija so med drugimi: zveza ameriškega socijalizma z Ruskim sovijetnim pridružen j a dunajski mednarodni delavski uniji, diktatorstvo proletari-jata, splošen svetovni štrajk, politični štrajk, razmerje socijalistišk<* stranke do delavskih unij. politična in.direktna akcija, sovietski sistem, sovietska vzgoja 1. dr.
Med udeleženci te socijali stiske konvencije sta med drugimi J. Louis Engdahl in William Krn se iz Chicago.
Tudi slovenska • socijalistiška stranka je zastopana.
GEORGE WASHINGTON
Bom Fmb, 22, 1732 Dimd Dec. 14, 1799
ABRAHAM LINCOLN
Born Fmb. 12, 1809 Died April 15, 1865
NOVA GOSPODARSKA NARED-
BA SOVJETSKE VLADE.
Kakor poročajo iz Stockholma. je pred kratkim izšla nova naredba ruske sovjetske vlade, ki ima namen obnoviti zasebno podjetik^t v industriji. Naredba napoveduj*; razne, odredbe za prospe"h vsakovrstnih industrij. Vsako nepotrebno birokra-tično postopanje se odpravi. Oblasti bodo podpirale zasebn^ industrijska podjetja z naročbami, predujmi itd. Obenem se ukinjajo razne dosedanje omejitve in prepovedi. V bodoče se nacionalizacija ne bo več izvajala. — Še malo in v Rusiji se uveljavi kapitalistični gospodarski sistem v polnem obsegu. Tega bi bila Rusija lahko imela tudi brez grozovite komunistične revolucije, ki jo je stala namanj petdeset let gospodarskega razvoja.
RUSIJA ODPIRA SVOJE LUKE TRGOVINI.
Moskovska vlada* je temeljem dogovorov z Anglijo odprla svoje lu-ke varnem in Azovskem morju za svobodno trgovino. Glasom poročil so vse te luke v skrajno slabem stanju, izjemo dela edino-le Novorosij-ski.
POLJAKI HOČEJO DVIGNITI
NAPOLEONOV ZAKLAD.
Ob svojem umiku iz Rusije je cesar Napoleon I. pogreznil v Baltiško jezero 40 milijonov zlatih rub-ljev, poleg tega topove in zastave. Poljska vlada je sedaj imenovala komisijo, ki ima nalogo, da ta zaklad dvigne.
--—o—-
PREDSEDNIK DE VALERA ARETIRAN.
Predsednik irske republike je bil te dni aretiran. Toda ko je vlada o tem izvedela je takoj ukazala, da so ga izpustili.
GLEDALIŠČE SE JE PODRLO.
V Johnstownu, Pa., se je sredi igre podrlo gledališče "Grand Theatre". Sedem oseb je bilo ubitih in veliko ranjenih. Delavci so spodkopavali pri sosednjem poslopju, pa so pregloboko spodkopali in stavba se je Iporučila.
Umrl je* rojak Fr. Sedlar, rodom iz Bučke na Delonjskem. Star je bil 39 let in se je nahajal v Ameriki 17 let. Rojaka je ubila lokomotiva, ko se je vračal s svojimi prijatelji iz bližnjega mesto Naco, kamor je šel na sprehod.
Daring the Revolutionary war against Great Britain for the independence of the American colonies. Washington was commander in chief of the army. The thirteen colonies banded together and drew up a set of resolutions which they called the Declaration of Independence, wherein they stated that "All men are created free and equal, that they are endowed by the creator with certain inalienable rights, that among these are life, liberty and pursuit of happiness." Later the Constitution of the United States was drawn up, and everyone should learn the preamble as follows: "We, the people of the United States, in order to form a more perfect union, establish justice, insure domestic tranquility, * provide for the common defense, promote the general welfare and secure the blessings of liberty to ourselves and our posterity, do ordain and establish this Constitution for the United States of America." Washington was unanimously elected President of the United States, and for eight years more upheld the liberty of the
RAZPRODAJA VOJNIH LADIJ IN ZRAČNIH PROMTNIH SREDSTEV.
Angleška vlada je te dni prodala nekemu domačemu kovinskemu podjetju 113 vojnih ladij, med temi 5 dreadnoughtov — kot staro žele zo. Razen tega je po najnižji ceni postavila na prodaj vsa angleška in nemška vojna letala in zrakoplove starega sistema, vmes dva Zeppeli-na, s potrebnimi lopatami in drugimi pripravami. Velik del teh zrač-
za Četrti julij.
Anglija je vladala ameriške kolonije v Ameriki s kruto in nasilno roko. Nalagala jim je velike davke in jih izkoriščala, kjer in kadar je mogla. Nekoliko časa je ljudstvo iz ljubezni do stare domovine prenašalo ta težka bremena. Toda slednjič je bila mera kri\-ic polna in ameriške naselbine s® se dignile in se uprle Angliji*in ji napovedale boj. S silo je hotela Anglija zadušiti upor med naseljeniki v Ameriki. V tej vojski za svobodo je bil pa poveljnik ameriške vojske George Washington. Trinajst vzhodnih držav je bilo takrat združenih, ki so se sešle in so naredile deklaracijo neodvisnosti od Anglije. "Vsi ljudje so ustvarjeni prosti in enaki in so obdarjeni od Stvarnika s posebnimi pravicami, katere jim nihče ne sme kratiti in to so pravice do življenja, do svobode in pravico do srečnega življenja". Tako so napisali v deklaracijo in jo poslali v Anglijo.
Washington je bil enoglasno izvoljen za prvega predsednika. To je bil mož velikega duha in širokega obzorja in skrajno veren. Rekel je, da sta vera in pravica dva glavna stebra vsake države.
Četrti julij ali kakor pravimo '*četrti žulaj" je dan, ko je trinajst teh prvotnih Združenih držav podpisalo to deklaracijo neodvisnosti in svobode, toraj je četrti "žulaj" rojstni dan naše velike in nove domovine, katero tako ljubi tudi vsak ameriški Slovenec. — Živela naša velika in slavna nova domovina, naša ljubljena nevesta!
The life of Lincoln should be an Inspiration to everyone. Not having the advantages of school he studied in spare time beside a fireplace. He studied and practiced law a number of years. In 1859 he was elected President of the United States. At the beginning of his presidency eleven states seceeded. This was followed by four years of civil war and the victory of the Union for which Lincoln had stood unalterably. His famous Gettysburg address from which we quote should be studied. "Fourscore and seven years ago our fathers brought forth on this continent a new nation conceived in liberty and dedicated to the proposition that alt men are created equal * * * we here highly resolve that government of the people, by the people, and for the people, shall not perish from the earth."
Lincoln kept the states united. Washington won our Independence. Both were honest, industrious and law-abiding. They loved the United States, respected Its flag, and supported Its Constitution. We should do our share to keep it the "land of the free and the home of the brave."
KAKO V DALMACIJI PORA V.
NAVAJO NRAVNE KRIVDE.
V Bogomolju v splitskem okraju je fant Marin Franič zapeljal neko dekle in jo nato ostavil. Dekle ga je tožila; na sodišču je Franič izjavil, da se je hotel na ta način maščevati za to, ker je bil bližnji sorodnik dekletov zapeljal njegovo sestro. Sodišče je Franiča obsodilo na tri mesece ječe. Ko je po dovršeni kazni šel iz ječe, ga je na ulici čakalo zapeljano dekle in ga hotelo ustreliti iz revolverja. Namero je preprečila policija, ki je bila obveščena o dekletovi nakani.
AbraTiam Lincolnovo življenje kaže. k&u pripelje človeka vstrajnost in energija. Ni imel prilike, da bi hodil v šolo. Vendar sam se je učil zvečer, ko je delo "končal, da je postal odvetnik. L. i859 je "bil izvoljen predsednikom Združenih držav. Pod njgeovim predsedstvom je enajst držav stopilo iz Združenih držav in so si hotele ustanoviti novo državo. To je bil boj med jugom in severom. Lincoln je bil za unijo, za edinost med vsemi državami. V Gettys-burgu ie imel pri tej priliki slavnostni
crn-r r\ r* trtof i A	1 --- Ji-	, •
SREBRNI JUBILEJ NADŠKOFA GLENONA.
Nadškof St. Louiski bode te dni obhajal svoj srebrni jubilej. Za to priliko mu bode nadškofija podarila dar $250.000, katera svota se bode porabila za povzdigo katoliških šol v nadškofiji
govor, kjer je nastopil za odločni boj za
1111 jj l 1 L J l CL V «. U1 1 .	v »."H	"V.-	j.
m - . -i	1 , . .	edinost. \ tem povoru je rekel mej dru-
nih prometnih sredstev je priprav- gim: "Štirikrat deset in sedem let nami-
ljena angleška vlada popolnoma brezplačno prepustiti angleški družbi, ki bi se obvezala, da bo porabila ta zračna prometna sredstva za javni zračni promet.
NOVA SMER V MOSKVI.
"Krasnaja Gazeta" priobčuje na-redbo sovjetske vlade, s katero se vpostavlja rtedotakljivost osebe. — Vsak, ki ga zapro, mora biti tekom 24 ur zaslišan. Ako je jetnik delavskega stanu, se mora v istem roku obvestiti njegova strokovna zveza, da prevzame zanj jamstvo, nakar se takoj izpusti na svobodo. Aretacije in hišne preiskave se smejo iz-vfšiti le temeljem pismenih ukazov.
PET IN POL MILIJONA VOJNIH INVALIDOV.
Mednarodna delavska pisarnica v Ženevi poroča, da znaša število moških, ki so bili v svetovni vojski pohabljeni, pet in pol milijona. Od teh pride na Francoze 1,500.000, Nemce 1,400.000, Angleže 1,700.000,
sedem let nazaj so naši očetje ustvarili na tej polobli nov narod .spočet y svobodoljubju in posvečen veliki ideji, da so vsi ljudje ustvarjeni enaki . . . Mi tukaj slovesno sklepamo. da vlada ljudstva po ljudstvu in za ljudstvo ne bode^ nikdar izginila iz tega sveta!"
w Washington je bil oče Združenih držav. Lincoln nam je ohranil edinost med vsemi državami.
Dolžnost vsakega državljana te naše velike in slavne nove domovine mora biti, da se kreoko prime zastave velikih idealov, na katere so ti veliki možje postavili našo državo, na katerih je zra-stla tako mogočna, pa tudi tako dobra mati toliko revežev beguncev, katere je niih lastna mati preoodila iz Evrope, ali kateri so sem pribežali prosit kruha, ker ga doma niso imeli.
Za to ameriški Slovenci, tudi mi za tema velikima možema!
Tudi med nami naj nastopi čim preje nov veliki "četrti žulaj". kjer se bomo tudi mi združili kot otroci ene velike matere v ljubezni bratstva in edinosti za naše skupne koristi. Združeni bomo napredovali, needini bomo poginili.
Indianapolis, Ind. — Preminul Je rojak Antirej Uršič, v starosti 42 Italijane 570,000, /Zedinjene države llet. Pokojni je bil rodom iz vasi 200.000, Češkoslovaško 175.000 Staro selo pri Kobaridu na Pritnor-Poljsko 150.000, Kanado 88.000, Ru-jskem. Tukaj zapušča žalujočo so-iuunsko. 84.000 ter Belgijo 40.000 J progo, dva sin^L in eno hčerko ter
NOVE ZVONOVE DOBE V WAUKEGANU.
V slovenski cerkvi Matere božje v Waukeganu so pred nekoliko meseci ubili zvonove. Sedaj te dni pridejo novi.
VERSKO PREBUJENJE V RUSIJI.
Vkljub nezaslišani strahovladi ruskih boljševikov je tudi v Rusiji o-pažati vedno bolj naraščajoče versko prebujenje, kajti ljudstvo je začelo uvidevati, da je brezverstvo največji sovražnik vsake države in vsakega naroda. Tako n. pr. se poroča iz Petrograda, da se je vršila na dan sv. Marka dne 8. maja t. 1. v Petrogradu procesija, katere se je udeležilo na tisoče in tisoče ljudstva. Sprevod je vodil sam petro-grajski patrijarh in veliko duhovščine. Cerkvene zastave so nosili zelo ugledni možje. Množica je molila in je prepevala cerkvene pesmi. To pa umevno ni bilo všeč raznim boljševiškim brezverskim prenapet-nežem, ki so začeli se norčevati m se niso hoteli odkriti. Razjarjene ljudske množice so te brezverce prisilile, da so morali umolkniti in s& odkriti. Navdušenje ljudstva je bilo velikansko, boijševiki so pa bili tako poparjeni, da so v svojih časopisih izlili cele * golide smrdljive gnojnice na udeležence te procesije. V Rusiji je sedaj opažati, da se poj-nijo cerkve, a boljševiških prireditev ter plesov se pa ljudstvo vedno bolj ogiblje. Vsa znamenja kažejo, da bo tudi v Rusiji ki je dozdevno največja trdnjava brezverstva, v doklednem času — morda za vedno odklenkalo brezverskemu boljševiz-
mu !
i

+ + + + ? + + * * * +
i *
+ * * + + +
4)
POSLUŽITE' SE PRILIKE SEDAJ.
Evropska valuta se je zadnje dni dvignila iz svoje postojanke. Vse kaže, da svet se bliža nazaj, k normalnim razmeram. Pri tem je pa gotovo, da bo tudi evropska valuta prišla do svoje stalnosti v najkrajšem času. Zato, je koristno se po-služiti prilike sedaj.
Midva pošiljava denar v Jugoslavijo in v vse dele Evrope. Vsaka pošiljatev je garantirana in dospe na svoj cilj v dveh do treh tednih.
Ker se pa cena evropski valuti vedno giblje na borzah, zato bova vedno računala po cenah istega dne, ko prejmeva od pošiljateljev denar.
OB IZIDU TE ŠTEVILKE SVA RAČUNALA SLEDEČE CENE: Za jugoslovanske krone:
500 kron.........,...$ 3.80
1,000 kron ...;........ 7.55
S,000 kron............37*50
10,000 kron.......... 74.00
J. JERICH &, M. ZELEZNIKAR
▼ urada "Edinost"
1849 W. 22nd Street	CHICAGO, ILL.
Za italianske lire:
t« 50 Ur........... .$ 2.90
100 lir.......... 5.40
500 lir.......... 26.00
1,000 lir.....v......51-00
moz.
enega brata in eno sestro.
t *
* * *
EDINOST.
GXJLSILO
SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Ixjaha dvalmt na teden.
Slovenian Franciscan Press.
x«49 W. und St.	Telephone Canal $S.
Chicago, I1L
ADVERTISING RATW-S ON APPLICATION.
Published S<*mi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. aand St., CHICAGO, ILL
lEa*ere4 as s*cs>nd-clas« matter Ocl 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.
Denver -
ki
"EDINOST"
viti. Da so navzoči rdečkarji stvar dobro" preresetali, kaže dejstvo, da je trajala cele tri ure. Na galerijah zbornice se je nabralo nekaj rdečih boljševikov. Kakor pravi poročilo, bilo je tam tudi nekaj slovenskih, ki so ogorčeni demonstrirali za ruski boljševizem. Toda bilo jih je tako malo, da so morali utihniti. Mr. Berger je rekel med drugim : "Jaz nočem nikakega diktatorstva. Jaz sem imel dosti diktatorstva Burle-sona, diktatorstva Wilsonovega ali Palmerjevega. In sicer ga imam tako dosti, da ga bom pomnil za celo svoje prihodnje življenje".
Prijatelji boljševikov so skušali doseči vsaj toliko, da bi bila konvencija postavila pogoje, poti kate-remi bi se združili ž njimi. Pa se se tega ni dalo doseči. Konvencija se je izrekla z ogorčenjem proti vsaki zvezi s kakim tujim elementom, pa naj je to katerikoli.
To je strašna obsodba socijalistov samih našega dosedanjega socijaliz-ma. Ko bi kaj takega naredila ka-
3—1
skrajšali, ker se ne maramo vmešavati v tuje razmere).	Faran.
vera je k večjemu še dobra za v muzej, postavili, da argumentira z o-menj. Dr. Thwing-om? Povejte, povejte, bratci, kaj mislite o izvajanjih omen. * Dr. Thwing-a ! Kaj ne, celo predsednik vseučilišča, kjer je jako znanost doma (katera govori
Jo na Bd7n !?>'	*ari»cv, J> stopil na ne-
rati pri vladi, ker dopusti, da se oseba, ki je v zvezi z javno institucijo, izjavi na tako farški način ! Saj plačujete davke, kateri gredo tudi za f omenjeno vseučilišče! No farnim šolam že ni zameriti če kaj tacega
East Helena, Mont. — Preminul je 9 letni Ferdo, sinček starišem Lovrenc in Frances Jeraj. Pokojni Ferdo se je šel s svojimi tovariši kopat v takozvano mestno jezero.
ko trohnelo desko nad vodo, katera se je ulomila ter je padel v vodo, kjer je nevešč plavanja utonil. Za njim žalujejo stari.ši, en bratec in ena sestrica.
učijo 1
A. Okoliš.
Witt, 111. — Preminula je rojaki-
____Inja Mrs. Terezija Skerbinek v sta-
Barberton, Ohio. — V našem so- rosti 50 let. Zapušča žalujočega so-
Dve mesti imati prav kar čast, da zborujeti v njih konvenciji, -obe trdita, da sta delavski in da hočeti naše delavske skupne koristi in nam pomagati izbojevati delavsko reformo člbveške družbe.
V	D en ver ju zboruje American Federation of Labor, ki je že skoraj skončala svoje delo. V Detroitu se je pa sešla pretekli teden konvencija socijalistiške stranke. Združenih držav.
V	Denver ju je zastopanih nekako 5 milijonov organiziranega delavstva. Tam se vrše posvetovanja mirno in stvarno. Tam nastopajo vsi sloji. Tam vidite vse panoge industrijelnih delavcev. Tam se ne ome- Toda pomnite dobro: Socijalistiška nja nikaka vera ne "za", ne "proti". Tam se ravnajo po pravilu, da ve- konvencija sama je tako obsodila vse ra pri delavskem vprašanju kot takem nima ničesar opraviti. Sklepi in dosedanje početje rdečih voditeljev, program, katerega je ta konvencija sklenila za nadaljno dobo svojega nismo vse to mi trdili že vsa le-delovanja do prihodnje konvencije, so modri, so stvarni, so dobro pre- ta	nismo mi vedno svarili mišljleni. Tam ni fanatizma, tam se ne kriči samo proti kapitalistom j Slovence, naj ne vrjamejo, naj mi-Jn se ne ščuva stan na stan. Tam se skuša zbrati in združiti vse delav- |Slij0 s svojimi možgani, da ves so_ stvo pod enim, delavskim vodstvom, pod delavsko zastavo v skupno delo 'eijalizem ni drugega kakor delo so-
sednjem mestu Kenmore nameravajo graditi novo tovarno za vžigalice "Match Factory", v kateri bode delalo ko bode dodelana čez tristo
ljudi.
Precejšno število naših rojakov v našem mestu ima že več let vložene prošnje za drugi državljanski papir. Mogoče da pridejo na vrsto kmalu in ker so z predsednikom
proga, 2 sina in petero hčera.
Lowel, Ariz. — Preminul je rojak Mike Pintak, v starosti 34 let. Pokojnik je bil rodom iz Mihovlan blizu Zagreba na Hrvatskem. Za njim žakije soproga.
ka demokratska ah republikanska	.	. .
.. 111 tj 1 xr tudi skoro vsi drugi uradniki in po konvencija ali morda kaka Holy iN a- t • • ,
me konvencija, bi to bilo razumljivo in bi to ne bilo tako uničevalno.
ni ne preveč moči ?
ne glede na versko ali narodno ali politično prepričanje. "Kaj nam mari. U ražnikov delavstva, ki ima samo Irake vere si! Kaj nam mari ali voliš demokratsko ali republikansko ali rde- (namen razbiti "delavsko solidarnost, ■če. Mi te samo vprašamo: aH hočeš pomagati pri našem skupnem delu Ma ne |,i delavci postali edini in edi-za dobrobit delavstva? Če to hočeš, naš si! pa naj si duhovnik, ali laj«k ali pisar ali profesor. Vsak, ki dela je delavec, pa naj dela duhovno delo ali z roko.
V Detroitu se je pa sešlh konvencija stranke, ki se tudi imenuje delavsko, ki je pa do sedaj odločno prisegala na sanjarski nauk nekega Marxa, ki je sicer že nekoliko stoletij star, pa se do sedaj še v praksi ni preiskusil, da bi bil res za kaj. Tu pred vsem pogrešamo širokega obzorja. Tu je doma malenkostnost." Tu se kriči strašno proti kapitalistom, se obsoja vsakega, ki ne misli tako, kakor ti možje mislijo. Tu se kriči, kako edino prava delavska stranka je rdeča socijalistiška stranka. Toda, ko se pa gre za načela, tedaj se pa vidi, da to ni res. Tu se najprej vsakega vpraša, "ali si naš 'somišljenik'?" — to je, ali misliš, kakor mi mislimo? Pred vsem, si proti veri? Ako nisi proti veri, potem nisi naš!" Pa jim ti še bolj trdi, da si pa vendar delavec, da toraj spadaš tja, če je to res samo delavska organizacija. Pa ti bodo rekli, da je sicer delavska, toda samo za "svobodomiseljno" delavstvo, to je tako, ki sme samo toliko svobodno misliti, "kolikor mu dovolimo, mi višji".
Proletarec je te dni zapisal te le besede: "Greh je sedaj deliti delavstvo in cepiti njegove skupne močil"
In to je res! In to pa ravno delate, vi socijalisti! Če se vam gre res samo za delavske koristi, zakaj niste prišli na konvencijo v Denver? Nad pet milijonov organiziranega delavstva je bilo tam. Zakaj vas ni bilo tja? Zakaj posebna konvencija? Ali ni pet milijonov organiziranih delavcfev nekaj, kar bi vam moralo imponirati? kar bi vas moralo nezmerno veseliti in bi morali res imeti "za greh deliti delavstvo sedaj in cepiti njegove moči?" Morda za to ne, kef Federacija ne prisega na socijalizem? Kaj vam je več: ali delavske koristi aH socijali-zem? Kakor hitro vam je več socijalizem, kakor pa delavske koristi, »vam s tem takoj odrekamo vsako pravico se imenovati delavska organizacija, vam odrekamo pravico trditi, da vi delate za delavske koristi. Takoj vam smemo popolnoma po pravici in logično zalclicati: <4Vi la-žete! Vam se gre samo za grdo strankarstvo, ne za naše delavske ko-risti!"
dragi sotrpini, premislite te moje besede! Ali nimam
nastopili ter tako ne dobili \li nismo obsojali tudi naprej in naprej ruskih 1 'morilcev" tudi mi? Pa kaj so nam naši rdečkarji odgovarjali?" Zmerjali so nas, da slepimo delavstvo, da la-žemo, da zavijamo, da smo plačanci kapitalistov, da smo sovražniki delavstva. Vprašamo danes: je vaš voditelj Berger klerikalec? kapitalist? In čujte, kako ogorčeno je obsodil vaše delovanje, ko ste h val iT i "ruske morilce" in "največje škodljivce socijalizma", in jih povzdigovali v deveta nebesa.
Slovensko delavstvo, kedo ima toraj prav? Kedo piše resnico? Kedo uči resnico? Ali "Edinost" ali naši rdeči listi?
slanci novi, katere mora prosilec znati, našteti zatoraj je potrebno, da se jih sedaj naučijo. Če jih ne veste, pridite k meni da vam jih jaz napišem.
Tukaj vzbuja veliko pozornost sodnijska obravnava proti Mrs. Ka-ber v Clevelandu. Ona, njena hči in njena mati, neka Italijanka ter dva Italiana so obtoženi umora prve vrste, Mrs. Kaber se bi bila rada razporočila s svojim možem Dan Kabrom. Če to ne bo šlo ga bom pa ..umorila, da se ga iznebim. je rekla svoj čas, kakor sedaj priče pove-
Slovenski
prav? Ali ni res tako? Zato delajmo vsi za povzdigo in napredek . amerikanske federacije delavstva! Obrnimo pa hrbet vsem, ki nas ce-1 ki nam samo podirajo, kar si sami sezidamo.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
do. Dajala mu je strupa. Ker ga isti ni mogel umoriti je z pomočjo hčere in svoje matere in one Ifa-Hjanke najela omenj, dva italija-na, katera sta prišla neko noč in ga na postelji od strupa bolnega z bodalom res umorila. To je bilo pred dvema letoma. Takrat se je govorilo, da so ga umorili roparji. Sedaj je po zaslugi njegovega očeta, kateri je že od začetka sumil njegovo ženo. vse prišlo na dan. Toraj povod k umoru je dala želja po raz-poroki. "Živijo razporoka"! ta kra-
Steelton, Pa. "— Župnija sv. Petra pod vodstvom Rev. L. Gladek lepo napreduje. Cerkev je na novo slikal g. Gosar, znani umetnik na tem polju. Slikarju je treba samo čestitati, ker se mu- je posrečilo, da je z barvami zelo zelo povzdignil lepoto hiše božje. Komaj je bila cerkev na novo preslikana, že je poskrbel vneti župnik Rev. L. Gladek za sv. misijon in dal tako župljanom prilkio. da ob času sv. misijona prenove tudi svoja srca. Misijon je vodil Rev. Benvenut Winkler iz Chicage. Rev. misijonar nas je na. vduševal vsak dan s krepkimi govori in sicer zjutraj ob pol šestih, dopoldne ob devetih in zvečer ob pol osmih. Imeli smo tudi stanovsko sv. spoved in stanovsko skupno sv. obhajilo. Povedati moram, da je bilo zelo lepo videti, ko so ljudje v tako obilnem številu pristopali k mizi Gospodovi. Rev. misijonarju se o tej prilik najlepše zahvaljujemo za obilni trud. ki ga je imel z nami. Posebno lep je bil sklep sv. misijona v nedeljo 29. junija. Zvonovi so siovesno potrkavali in vabili ljudstvo k sklepni pobožnosti — prav kakor nekdaj v stari domovini. Po sklepnem govoru so bile pred oltar-
sni napredek modernih držav, vpije jem .pete litaniie Matere Božje; pel
neki slovenski znanstveni list. Živijo! kliče njegov somislec iz našega mesta. Zraven pa pojejo slovenski protiverski listi v zboru ( pe-povodja je v Chicagi) :
S
SOCIJALISTIČNE KONVEN-CIJE V DETROIT.
ft
Kakor smo sporočili, zboruje ta teden socijalistična stranka Združenih držav v Detroitu, Mich. Pri tej konvenciji je bilo glavno vprašanje, Tcatero naj bi se rešilo: ali je ameriški socijalizem za ruski boljševizem, •ali, pakor zavito in učeno pravijo nasi rdečkarji, ali se naj ameriška socijalistiška stranka pridruži tretji internacij onali Moskovski ali Dunajski med narodni delavski uniji številka dve in pol. — Naši slovenski rdeči listi so se z navdušenjem ogrevali seveda za tretjo internacijonalo in bili: so prepričanja in so že dolgo napovedovali, da bode šel naš ameriški socijalizem solidarno z ruJ tskim v tretjo internacijonalo.
Toda takoj v soboto že se je po-Icazalo, da tudi naši ameriški soci jalisti spregledujejo, da je ves boljševizem in ves sovijetizem samo na-| bode težko taEo kmalu popraviti, uradni židovski humbug. Kakor jelako se-bode sploh kedaj dalo popra-
Kristan med Slovenci zadal smrtni udarec rdečkariji, tako je med ameriškim irdečkarji Haywood, ameriš ki Kristan, vfil močan curek mrzle vode na preveliko navdušenje vseh slepih in zaslepljenih pristašev, ki so slepo vrjeli in drli za neumnimi frazami.
Pri glasovanju je padel predlog o združenji s tretjo internacijonalo in sicer 35 proit 4 glasovi. Sramotni poraz! Kedo bi si bil to mislil! Proti predlogu so govorili tudi soci-alistiški prvaki, kakor je milwauski Viktor Berger, newyorski Morris Hilquit, Algernon Lee in drugi. Vsi so z ogorčenjem zavrgli "diktator-stvo" proletarijata ali kakoršne koli diktatorstvo. Obsojali so z najener-gičnejšimri besedami ruske "moril ce" in "prelivalce krvi" — kakor so jih imenovali. Dolžili so jih, da so to uničevalci socijalizma na svetu, ki so toliko socijalizmu škodili, da
Barberton, Ohio. — Dr. Charles F. Thwing je kot predsednik '^Western Reserve University" v Clevelandu resigniral, potem ko je bil predsednik istega 31 let. V času: njegovega predsedništva je prej malo vseučilišče povzdignil v eno izmed največjih in najbolj vplivnih v Ameriki. Časnikarji so ga ob tej priliki prosili, naj iz njegove dolgoletne izkušnje pove, kaj misli o napredku amerikanskih šol v na daljnih 31 letih.
Mož pravi med drugim : Problem pred nami v Ameriki in po ostalem svetu je problem, kako se • bi obvarovala .civilizacija belega človeka. Glavni elementi civrTrzacije so: vodstvo, pravilno ume vanje, pravičnost in religija.
In na drugem mestu zopet: Civilizacija se tudi ohrani z religijo; Religija je nekak častitljiv vodnik za večnost in za splošnost. Religija representira popotvanje skozi o-cean življenja in je krmilo na tej vožnji vodeno potom zvezd in ne potom luči na obrežju. Religija daje stalno in enakomerno moč celemu okrožju kakor tudi posamezniku. —
Brez nje se ne more tako posameznik kot celota povspeti na višek.
Tako ta mož. Ko bi to zapisal kak Slovenec, bi ga imeli naši Mučeni za moža z vodenimi možgani". Ker je zapisal to mož, fci ima vpliv v amerikanski javnosti, se bodo naši, čeravno so menda bolj (!!!) U-čeni kot on, potuhnili kot žuželka. Ali bi ne bilo komično videti ko bi na pr. enega izmed naših "ta učenih", ki se na vsa usta pridušajo, da
Doli z farji in njih vero, proč z ostankom temnih dob ! Naprej z naravo, vero pravo, narava naša naš je bog!
__..." A
Vi šimpanzi in gorile, naši davni predniki, kako vi prosto tam živite, vam še poroke treba ni!
Nas, pa vaše krvne brate, silna skrb vsak dan mori. Postava in pa črne kute prostosti te nam ne pusti.
t
Mi radi bi kot vi živeli, zato svoboda cilj je naš. Potem bi kakor ptički bili Parili vsako se pomlad.
Postave nove naredimo, kot oče Lenin, Trocki naš. Še prej pa farje pomorimo in prišel zlati bode čas!
Op. — Poje se po napevu pesmice "Dva obloka, vsa rudeča" itd.
Anton Okoliš.
jih je Rev. Ambrož Žirca, župnik hrvatske župnije, asistirali pa so še trije drugi gospodje, ki so prišli ob času sv. misijona g. misijonarju na pomoč, za kar se jim vroče zahvaljujemo. Bili so to Very Rev. Be-nigen Snov in Rey. Irenej Petriček iz New Yorka, nadalje Aev. Anzelm Murn iz So. Botlehem, Pa., ter g. župnika sosedne hrvatske in nemške cerkve. Kakor je Rev. misijonar enkrat rekel med svojim govorom— to smo ob sklepu misijona zares videli in čutili v svojih srcih: Glej, kako dobro in prijetno je, ako bivajo bratje edini med seboj! — Bog nam daj še doživeti mnogo tako lepih dn i, kakor smo jih doživeli za časa zadnjega sv. misijona v naši slovenski cerkvi!	Faran.
Joliet, 111. — Kedor je preje po-
JOLIETSKE NOVICE.
Minulo nedeljo se je vršila v dvorani *'Slovenija" veselica in predstava, katero so priredili ob zaključku letošnjega šolskega leta učenci in učenke višjih razredov naše šole sv. Jožefa. Veselica se je prav dobro obnesla vkljub silni vročini.— V spored veselice in predstave je bil prav dobro zbran in vprizorjen, za kar gre posebno priznanje našim šolskim sestram učiteljicam.
8. razred je letos dovršilo 17 u-čencev in učenk (7 dečkov in 10
znal Joliet, pa bi prišel sedaj sem, deklic). Iskrene čestitke
gotovo bi ga ne poznal več. Tako se je vse spremenilo . . .
Imamo sedaj novega g. kapelana Rev. M. Butala, ki je jako izvrsten gospod in ga ima cela župnija rada. Je tudi jako dober pridigar. Želimo mu, da bi dolgo ostal v naši sredi.
Imamo tudi novega organista Mr. Rafka Zupanca, ki je bil preje or-ganistv Evelethu, Minn____
Kako marsikdo, ki vas je morda še lani obsojal, danes popolnoma drugače misli. Kako je prišlo na Vaše . . . (Oprostite. Dopis smo
vsem gra-
duantom in graduantinjam!
648 učencev se je te dni vpisalo v 6-tedenske posebne poletne razrede naše višje šole. Do sedaj se ni še nobeno leto vpisalo toliko učencev. Mladina se kaj rada poslužuje te medletne šole, ker ista je že mnogim pomagala, da so dovršili potem višjo šolo v treh namesto štirih letih.
yZločin in škandal! — 800 galon piva, in sicer pristnega 6 proc., je minulo soboto izlil naš šerif New-kirk v cestne odtočnice. Dotično tekočino je šerif zasačil koncem mi-
mmm
■H

X
"EDrNOsr
ntilega tedna, ko jo je neki voznik1 peljal v naše mesto iz grešne (?) Chi cage. Dasi ni bila zadeva nič razglašena po listih, je k dotičnim "o-bredom" prisostovalo nad ioo oseb, ki so ozlovoljne in žejne gledale pomožnega šerifa, ko je z težkim železnim kladivcem razbil dna 27 sodčkov. Poleg piva, je bilo iztočene-ga tudi več galonov "munšajna" in pristnega žganja. Radovedna in žejna "avdijenca" je ogorčena pozdravila vsako lejanje z gromkim smehom in aplavzom.	A. S.
Miss Mary Kremesec, . Chicago,
je ta teden v Springfieldu na konvenciji Catholic Order of Foresters, ne pa preje, ttakor je bilo pomotoma v Edinosti poročano.
Iz Jugoslavije.
15 MILIJARD DEFICITA. 10 milijard za vojaščino.
večava bedo. In vse to le zato, da moremo za vse slučaje biti pripravljeni na migljaj iz Francije, kdaj bo treba braniti interese francoskih kapitalistov.
ROP NA MEDVEDOVEM BRDU
na Dolenjskem. Star je bil 60 let ter je delal celih 31 let v železnih rudnikih. ^Zadnje čase je precej bolehal, tako, da mu je neki rojak žrtvoval nekaj kvortov krvi, katero mu je potem zdravnik vbrizgal.
Finančni minister demokrat dr. Kumanudi je izdelal proračun za bo-Tower, Minn. — Preminul je ro- ^oče leto. V tem proračunu je ve-jak Ivan Lovšin, rodom iz Ribnice Hkanska postavka vojnega ministra
za vojaštvo. Vojni minister zahteva za vojaške potrebščine nič manj ko 10 milijard kron. Finančni minister je pritiskal na vojnega ministra, naj to'postavko znatno zniža Vojno ministrstvo pa o znižanju noče nič slišati. Vlada pa na zahteve vojnega ministra ne more pristati, ker bo vkljub znižani postavki za vojaščino proračun izkazal 15 milijard deficita.
Kako naj se ta deficit pokrije, nihče ne ve. Novi direktni davki se za sedaj ne morejo razpisati, dokler ni gotova ustava. Treba bo naviti druge davke. Pa kaj, ko davčni vijak pritiska ljudstvo že do onemoglosti. Največje izdatke imamo za
Racine, Wis. — Rojak Viktor Pukljak. star 19 let, je podlegel kruti bolezni jetiki v Sunny Rest Sanitarium v Racine, Wis. Njegovo truplo je bilo prepeljano v Sheboygan. Pogreb se je vršil v soboto zjutraj iz cerkve sv. Cirila in Metoda na severno nemško katoliško pokopališče.
Porotnikom je stavil senat 7 glavnih vprašanj, katere so porotniki soglasno potrdili, nakar je senat obsodil Pirca na 17 let težke ječe.
West llis, Minn. — Pretekli teden v torek popoldne, ko je razsajala nevihta, je strela udarila v zvonik naše slovenske cerkve. Poškodovala je obok nad vrhnijimi linami. Velik kamen je prineslo na malo hišico rojaka Joe Horvata ter je prebil streho. Moč strele^ je bila tako huda, da so ženske na National Avenue čutile udarec ter pod pritiskom strele bežale. Naš g. župnik, ki je bil na potu v Milwaukee, se je nahajal na cerkvenih lotih. Pritisk strele ga je tako zmešal, da ni vedel kje je, ter se je nekaj časa vr-til na mestu. Sosede,, ki so bile na vrti h so popadale na zemljo. To jej že drugič, da je strela udarila v slovensko cerkev.
vojaščino, izmed vseh držav smo-pjrilsll najbolj militaristična država. Vse to uničuje našo valuto, povzroča draginjo, uničuje gospodarstvo, po-
Dne 6. t. m. popoldne se je zagovarjal pred ljubljansko poroto Jože Pire, kateri je v družbi roparskega tovariša Viktorja Trošta uropžl v Medvedjem Brdu in v Hotedršici tobak. Pire in Trošt sta prišla k Jerebu na Medvedovem Brdu. Stari Jereb je tako-le povedal: Prišla sta v hišo Trošt in Pire. Zlihali smo za tobak. Odnesel ga je Trošt. Pire je nameril na to samokres rekoč: "Vsi stojte pri miru, kdor se gane, bo ustreljen!" Ravno tako sta storila pri Marjani Vavken. Ko jima je "prodala" 800 ovojev tobaka, je zaklical Pire: "Kot civilfi-nancar "aretiram" (mesto rekviri-ram) tobak". Nato je nameril sa-^mokres in zaklical: "Pol ure se ne sme nobeden iz hiše ganiti, če ne bo ustreljen!" V Hotedrš;ci je Pire s Troštom "aretiral" 600 zavitkov tobaka. Odnesla sta • tobak, kakor Vavknovi in Jerebu. "Ko sem šel za njima gledat", je povedal Brus, je Pire zaklical: "V imenu postave, stoj! Kakor se ganeš, te ubijem !" In dvakrat je ustrelil proti Ko so Pirca imeli v Logatcu zaprtega, je izkopal v celici luknjo in bi bil ušel, če bi ga ne bil j sodni sluga zalotil.
Vol ukraden je bil posestniku Janezu Intiharju v Iški vasi. Vreden je bil 11 do 12 tisoč kron.
Poskušeni umor v Zalemlogu. —
Frančiška Weber iz £alega loga je izročila hlapcu Jožefu Kristanu 400 kron pod pogojem, naj njenega moža usmrti. Webrova je svoj naklep orožnikom priznala. Kristanu je pisala Webrova dve pismi, naj proti plačilu njenega moža usmrti.
REŠITEV UGANJKE.
AMERIŠKI SLOVENCI PODPIRAJTE SVOJE PODJETJE KATERO EDINO SE BORI ZA VAŠE INTERESE!

Prečudno uganjko iz osmih besed vrednik ste Edinosti dali med svet.
Ta prva je v cerkvi, in "kor" se zazna, tja hodi se pevat in hvalit Boga.
Poljski pridelek
je rmeni koren, reka pa v Rajhu naziva se Ren.
V skalovju Tirolskem
tam Ina šumi drevesa pokonci korenina drži.
Elizabeta Bejek, Cleveland.
x fc> * * ** ******>****>** * * 4- *
^	Hl^ Hfe? ^i?*
DR. 0HLEND0RF0YA ZDRAVILA
so izvrstna proti KAŠLJU, UJEDANJU,
ŽELODČNIM BOLEZNIH IN REVMITIZMU.
Steklenica stane 75c. 1934 BLUE ISLAND AVE.
* + + +
4» +
-I*
4» *
* «* * + + * +
Mi pošiljamo denar na vse kraje
JUGOSLAVIJE,
Slovenije, Hrvatske in Srbije.
Vse pošiljatve garantira
AMERIŠKA DRŽAVNA BANKA
1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.
J. F. ŠTEPINA
Capital & Surplus $800-000.00
J. KRASA, tajnik. .
£ + * *
I
i *
* * * *> ♦ ♦ ♦
4* +
+ + +
4»
+
+ * * +
4*
4*
+
$ <*
4* +
+
4t *
4* +
4»
*
4» *
4* *
* +
4» 4»
4»
+
+
4* *
Resnica
VELIKA RAZPRODAJA!
Prodajamo vse pod normalno ceno. Naša poletna razprodaja bo Vam prihranila denar!
RAZPRODAJA SE PRIČNE V SOBOTO DNE 9. JULIJA DOPOLDNE.
Ta prilika pa se Vam nudi samo začasno. Čas je kratek in Vam bo v korist, ako preje pridete in si izberete dobre čevlje izmed dobrih. — Sedaj se kupi pri nas čevlje mnogo ceneje, kakor drugje.
Rujavi čevlji za odrašcene dečke najnovejše mode J Nizki čevlji za dekleta in žene na trakove najno-na trakove. Vredne $5.00 Sedaj ....$3.45 J ejšega tipa. Vredne $5.50 Sedaj ____$3 95
Čevlji iz črnega usnja za dečke s trakovi, jih pro-. I Črni otroški čeveljčki iz močnega usnja na gumbe, dajajo povsod po $4.00 Pri nas jih dobite za $2.95 I vredne najmanj $1.50. Sedaj jih dobite za .. QPin
95c
NAŠE CENE SO RESNIČNE IN NAŠE BLAGO JE PRVE VRSTE!
Pridite in oglejte si našo trgovino s čevlji, predno si kupite čevlje drugje, prepričajte se o našem blagu.
J O S . PER KO
Edina slovenska trgovina s čevlji v Chicagi.
210} W. 22nd St c«r. Hoyne Ave., Chicago, III
o stavbinskih in posojilnih društvih in uzrok, zakaj morate tudi vi postati član tega društva takoj.
KAJ JE STAVBINSKO IN POSOJILNO DRUŠTVO?
Stavbinsko in posojilno društvo je najboljše društvo v finančnem oziru. vstanovljeno v državi za vse ljudi,
ki v prijateljski zvezi pospešujejo skupno svoj finančni napredek.
Člani hranijo svoj denar skupaj, posojujejo svoj denar eden drugemu, delijo dobiček eden z drugim,
oni delajo skupno in s tem pomagajo jeden drugemu, si omisliti lastne domove,
in s tem povzdigniti svojo okolico, v "kateri živijo. Človek ne more sam živeti ampak je odvisen od sosedov, in sosed je odvisen od Vas?
Stavbinska društva drže skupaj družine, ker jim pomagajo do lastnih domov, kar je tolike važnosti za napredek vsake družine! Ni lepšega za družino, kakor če ved(T, kje so doma, če imajo v resnici svoj lasten dom. Koliko raje ostajajo otroci doma! Koliko raje prihajajo domov, ako so drugje. Gredo pač domov.	'	~
Stavbinska društva podpirajo trgovine. Član vidi lepo priliko, kjer bi se dalo s kako trgovino narediti denar. Stavbinsko društvo mu pomaga kupiti si potrebno hišo, kjer si lahko uredi trgovino.
Skratka za vsako naselbino so stavbinska posojilna društva najvažnejša za napredek naselbine.
Ali si hočeš tudi, rojak, pomagati, da boš enkrat lahko imel svoj dom? Hočeš tudi ti poskrbeti svojim otročičem, da bodo imeli svoj dom?
Glej, Slovensko Stavbinsko in Posojilno društvo **Slovenski Dom" ti ponuja lepo priliko za to. Ako še nisi član, takoj stopi v društvo, takoj kupi nekoliko delnic in jih začni plačevati. Ne bo ti žal! Sedaj je posebno čas za to.
Slovensko Stavbinsko in Posojilno Društvo 4'Slovenski Dom" bode izdalo novo 52. serijo prihodnji torek 5. julija v cerkveni dvorani sv. Štefana na 22. Pl. in Lincoln St. Oglasite se lahko tudi pri tajniku J os. Zupančiču, 1824 W. 22nd Pl.
% * + *
t
t
t *
«i +
* +
I
t ?
&
t I
I
I


AH GRESTE ¥ STARI KRAJ?
Ali ste tudi Vi med onimi tisoči Jugoslovanov, ki so namenjeni iti letos v stari kraj? Za vsakega izmed teh potnikov je glavno vprašanje, kako bo postrežen v New Yorku? Vsakdo lahko pride v New York brez vsakega agenta, toda v New Yorku mora vsak potnik imeti zanesljivo osebo ali tvrdko, ki mu more in zna in hoče pomagati pri ureditvi vsega potrebnega za odhod. Precej rojakov je bilo že okradenih in ociganjenih, ker so potovali skozi tuje in čifutske tvrdke. Seveda so se bridko kesali, toda po toči zvoniti pe pomaga.
POTNI LISTI.
Jugoslovanski konzul v New Yorku izda potni list vsakemu jugoslovanskemu državljanu, ki se pri njem zglasi in izkaže s kako staro uradno listino. Pridite v New York in mi Vam bomo preskrbeli potni list in vse kar rabite.
POTOVANJE IZ STAREGA KRAJA.
Priseljevanje po novi postavi ni ustavljeno* temveč samo nekoliko omejeno. Ako ste tudi Vi namenjeni dobiti koga iz starega kraja, tedaj nam pišite za natančna pojasnila. Na stotine rojakov je ze prišlo iz starega kraja z našim posredovanjem. POŠILJANJE DENARJA.
Kadar pošiljate denar v stari kraj, se vselej obrnite na naso tvrdko in gotovo bodete zadovoljni s postrežbo. Mi imamo svoje direktne zveze s pošto v starem kraju in z zanesljivimi denarnimi za-vodi.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na

- .	-V.	L *	'.. . -s", „
s	.
Zakrajšek & Ceiark
SLOVENSKA BANKA
70 Ninth Ave. (med 15th in 16th St.) New York, N. Y. TELEFON: Watkins 7$22.




Od druge strani je pritiskal Janez, kakor da bi slutil, da je zdaj pravi trenotek, da se znosi nad sovražnikom. Vpil je, da je Brnot gnal v smrt otroka in goni v smrt tovariše; on je kriv vsfc stiske in bede delavcem; kaj jim je vse natvezel o izboljšanju plač in skrajšanju delovnega časa \ in kaj imajo sedaj! Lakoto in mjaz in smrt. 4'Kaj ga še poslušamo! Kaj se bojimo tega strahopetca ! Pustimo ga in pojdimo na delo! Kdor je mojih misli, ta gre z menoj".
Več se ni slišalo, ker je srdito u-govarjanje udušilo Janezove besede. Hitro so obstopili Brnota najodloč-nejši pristaši, drugi so pristopali v strahu, da ne bi ostali v manjšini, in kmalu je ostal Janez sam s svojim pogumom. , Jemec in njegov sin sta ga držala za roke in se rvala z njim, da se jima ne bi iztrgal in drl v nesrečo, Meta ga je pogovarjala in mirila. Od druge strani so letele psovke inkletve, nekateri so grabili ledeni sneg, drugi pobirali kamenje aH segali v žepe kakor po nože.
"Janez, prosim te, kakor se Bog prosi, miruj ! Usmili se sebe in mene !" je vpila Meta. Janez pa se ni brigal ne za prošnje, ne za grožnje; iztrgal se je z vso močjo iz rok in se obrnil proti tvornici. Meta je skočila predenj, da bi ga zadržala ali vsaj branila; od vseh strani pa so navalili nanj delavci. Nastala je gneča in iz gneče so se dvigale gori j ače.
''Narazen, narazen!" so kričali o-rožniki in izkušali predreti in raz-gnati množico. A v splošnem vpitju se ni razločila nobena beseda, in kdo se zmeni v divjem srdu za nevarnost ! V metežu so mahale palice in ena je zadela, trdo, suho, tako da izpreleti od otlega zveka od-daleč človeka mraz. "Jezus!" je zastokala Meta in omahnila. Hrum in kričanje je takoj prenehalo in groza je prepadla strmeče obraze. Vpili so samo še orožniki, ki so se prerivali skoz množico. Ta se je zdaj umikala sama. Janez je stal raztrgan in krvaveč in držal Meto, ki se ni več zavedla. Prihitele so ženske, ki so jo prenesle v bližnja stanovanje, jo dramile in močile in vpile, kje da je zdravnik, naj gre kdo po zdravnika. Množica pa se je razhajala in se hudovala, zakaj da je rinila Meta naprej, zakaj se obešala na kmetskega trdoglavca; vsi so valili krivdo nanjo in na Janeza.
Janez, ki je bil ostal trmast na bojišču, si je brisal kri z obraza in z roke in si popravljal razdrapano obleko. Tresel se je po vsem životu in rad se je oprl na Jožeta, ki
era je prijel pod pazduho in ga peljal domov. Spotoma se je tolažil, da on vendar ni odjenjal in da bi bil že ugnal Brnota, če bi imeli delavci količkaj samozavesti in poguma.
• Delavci, ki so se bili razšli pred orožniki, so se začeli zopet shajati v živahnih gručah. Vsem je bilo srce tako polno, da so se morali raz-govoriti. Kdo da je kriv te nesreče, kaj da nastane iz teh dogodkov, to je šlo vsem po glavi. - "Dve žrtvi!" je dejal Brnot in si brisal oči. "Moja Lojzika", ihtenje mu je trgalo besedo, "je morala zmrzniti, ker ima za objestno gospodo kos premoga več vrednosti ko živlljenje ubogega delavskega otro- Pekla vest in Poganjal spomin. Ali ka. Sam mladi gospod Klepš je za- ie res življenje sama prevara in le-piral snoči vrata. Ali je vedel, da P°' dokIer se ne Pozna je priprl otroka ali ni vedel, kdo
samo da bi bil vedel, kam da naj gre. V tvornico, v vas se ni mogel vrniti; saj bi ga bil zadel v srce vsak ledeni pogled in'kakor očitanje bi mu zvenelo najprijaznejše opravičevanje. Domov ni hotel iti, da ga ne bi izpraševali, če je res zmrznil v tvornici delavski otrok in kako da se je moglo to zgoditi. Govoriti o tem ni mogel več in misliti ni hotel. Proč tedaj od kraja, kjer je ležala v sneg umrtva deklica, proč od ljudi, ki so jo videli in milovali in obtoževali krivce. Oh, da bi on nikdar ne bil prišel v Javorje in na Fužine! Naj bi bil rajši ostal med lahkomiselnimi lahkomiseln tovariš ! Vsaj ga ne bi zdaj tožilo srce in
ve r
"O vedel, vedel", se je oglasil izmed poslušalcev delavec.
"Tem strašneje", je vzdignil Brnot. "Z živaljo ima dober človek usmiljenje, ti ga nimajo niti z ljudmi, niti z otroki. Tako so vajeni izrabljati delavca kot vprežno živino. Bolje se godi psom v Javorju ko delavcem na Fužinhh. In zdaj to čudno naključje, očividna kazen! Kako je zavajal mladi Klepš delavce, kako jih je hujskal, da bi izdali vas, svoje tovariše, da bi prekrižali vaše načrte in se potegnili proti vaši koristi za korist tvornice. Toda ob vaši možatosti, vaši stanovski zavesti se je razbil ta naklep in čre-pine so ubile tisto delavko in ranile tistega delavca, s katerima je občeval najrajši mladi Klepš. Ali bi mogla biti kakšna kazen pravičnejša? Skoraj bi želel človek, da naj se zgodi tako vsem sebičnežem, ki iščejo v splošnem boju svojih koristi. Toda ne! Ti ubogi ljudje, ki so šli v smrt za svoje zatiralce, niso vedeli, kaj da delajo".
Molče so poslušali delavci besede. Srditost, ki je hotela izbruhniti ob truplu male Lojzike, se je bila polegla, ko je padla druga žrtev. Tam so, lahko valili krivdo na druge, tukaj težko od sebe. Ona nesreča je govorila zanje, ta proti njim. Upadal je zopet pogum ; srca so se polnila s topo brezupnostjo ali pa s srdom, ki je grizel in mesaril v svoji onemoglosti sam sebe.
Artur je bil skrivaj, še preden je bila nastala ta rabuka, zapustil tvornico skoz vratca, ki so peljala skoz majhen gaj proti Peščati in odtod na cesto. Nikogar ni hotel srečati, ne delavca, ne uradnika, nihče mu tii smel brati z obraza, da se čuti on količkaj krivega. V meglo zavit je šel skoz grmovje, ki je sipato nanj ledeno ivje. Potem se je obrnil navkreber ob vodi, ki je šumela globoko med strmimi bregovi in
dokler se ne pozna in ne vidi odblizu? Kakšni so se videli prijatelji in kakšne je spoznal! Veseliti se je hotel tuje sreče in niti to veselje se mu ni privoščilo. Janez in Meta, kako sta ga imela oba za norca, sporazumljena in dogovorjena! Zakaj? Čemu? Kaj jima je bil storil on? Slepljenje v obraz, roganje za hrbtom. Tak je človek. Ne prenese ne lepega, ne grdega ravnanja, enkrat nesramno prevzeten, enkrat pasje ponižen. In če se tako hlinijo preprosti "ljudje, kaj šele oni, katerim je olepotičila masko izobrazba! Nekako razumevna se mu je zdela želja tistega rimskega cesarja, ki je obžaloval, da nimajo vsi Rimci skup enega samega vratu, da bi dejal vse z enim mahom ob glavo. Kako rad se je izprehajal Artur prej po tem bregu. Tukaj je govoril z njo o svoji in njeni bodočnosti in dokazoval, da bi oj osrečil, kako da so si enaki vsi ljudje in najboljši tisti, ki je naj-
bfcbrjega srca. Ne so varela lica in oči, ki so slepile in goljufale njega, neizkušenega mladeniča. Tu sta slonela na ranti in gledala v bistro vodo. Vse prešlo! Niti rante ni več ob strmini. Najbrv so jo bili razdrli in odnesli ubogi delavci in si zakurili z njo mrzle peči. Žalosten je gledal Artur zadnjikrat, kakor se mu je zdelo, po tihi pokrajini, ki se mu je bila tolikanj priljubila.
Premotili so ga nekako zunani glasovi, ki so se čuli vedno* razločneje, ker so se bližali in ker je ležala o-kroginokrog mrtva tišina.
"Torej tak slepar je ta ^lepš?" ie slišal Artur govoriti prijatelja Rum-pla.
"Na razstavi bi dobil prvo darilo", je odgovoril glas, ki ga je bil tudi že nekje slijal Artur. "Sploh je vsa ta svojat ena žlahta".
Artur je stopil naglo naproti,
j znal dr. Lajba poleg Rumpla in mu je zavrela.
"Ah, dva sleparja s poštenjakoi med zobmi", je dejal Artur s st njenimi ustnicami.
"Jezik za zobmi!" je zavpil Laj! in stopil za Rumpla. "Frekličite-takoj!"
(Dalje prihodnjič.)
Za bolezni in bolečine
&
PAIN-EXPELLER
Tvorniika znamka reg. v pat. ur. Zdr. dr.
Prijatelj v Potrebi
Izplačuje v kronah, dinarjih in v dolarjih v gotovem denarju v
JUGOSLAVIJI.
Pišite po cenik za pošiljanje denara.
ŠIFKARTE za vse linije-
EMIL KISS,
BANKIR
133 Second Ave.. New York.
Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženftovanj-
ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po naj zmernejših cenah.
Vsem se priporočam.
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, 111.
YIN KO ARB AN AS
cvetličar in prodajalec vsakovrstnih
cvetlic in rož.
Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šopke za zenitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Sloven-po-i ccm, kakor tudi vsem Hrvatom in dila studene valove proti jezu nad j Slovanom v Chicagi in okolici, tvornico. Arturja je zeblo, da se 1320 West 18th St., Chicago, 111.
zavijal v debelo suknjo, stiskal gla-j vo med rame in skrival v žepih mrzle prste. Radi bi.bil pospešil korak,
Phone: Canal 4340.

PHONE: B
CANAL 2534-

W. Szymanski.
1907 BLUE ISLAND AVE.,
Vodim uspešno že tri-in-tride-set let svojo dobro založeno trgovino z raznim pohištvom. — Vsak, ki poizkusi pri meni, je moj stalen odjemalec. Tako boste tudi Vi, ako le enkrat poizkusite in se prepričate o kakovosti mojega blaga. V zalogi imam najfinejše postelje, naslanjače, kuhinjsko pohištvo in sploh vso pohištveno opremo.
Predno si kupite pohištvo drugje pridite in oglejte si* mojo trgovino, ki je Vam vedno na razpolago.
Se priporočam vsem Jugoslovanom 1
CHICAGO, ILL.
PHONE: CANAL 597.
POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE!
ALPENTINKTURA je najuspešnejše na svetu za rast in proti izpadanj« las. Alpenpomada za brke in brado; kurja očesa in bradavice y 3 dneh popolnoma odstranim; revmatizem v 6 dneh popolnoma ozdravim. Bru-slintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni. Rane, opekline, potne noge in za druge bolezni imam jako uspešna zdravila; pišite po cenike, pošljem Vam jih zastonj.
KRASEN KOLEDAR in žepno knjižico pošljem vsakomur zastonj, pošljite mi le za poštnino. V potrebi velja te knjižica vsakemu več kot $10.00. —

Pripravite se za neodvisnost
JAKOB WAHCIC
6702 Bonna Ave., N
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank.
Cim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Conservativna in Varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
1