Izhajajo 1. in 1&. vwacega meseca. Cena jim je za celo I gtd,, za pol kla 50 kr. — Naročnino sprejema J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo.
Novice
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na-tifiniti dati, plača za dvostopno petit-vreto 8 kr. ta enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Kako oprostiti po žveplu smrdeče vino tega smrjidiťí
V zadnji ètevilki „Dol. Nov." podali ste nam, gospod urednik, pouk, kako da s« zamore po žveplu smrdeče vino sairadii oprostiti. Hvala Vam za ta marsikomu dobro doèli poduk. Ne zamerite mi pa tudi, ako si usojam trditi," da je način katerega ste objavili, dosti preteŽHVen in z prevelikimi ceremonijami (sitnostmi) v zvezi. Veliko prostejse in veliko hitrejše »e doseže isli namen tako-le:
Namesto lesenega lija vzame se pri pretakanji takega viiia bakren (kufreri), kateri pa' ne Bme biti počinjen. I*o vsacili 10 Škafov smrdljivega vina, katerejia se je po takem liju v drug sod pretočilo, mora se lij s Čisto brisačo dobro odrgtn'ti, in to je vse. To k« zadostuje, da vino smrad po žveplu takoj zgubi. Kdor si bakrenega lija ne «pa nabaviti, dene naj v lesen lij bakrenih ren (pokrivač) ali sploh bakrenih predmetov, katere naj med pretakatijem ravno tako z brisačo osnaži, in dosegel bode isti namen. Probatum est I
Ođpušćaj tudi ti tnko!
(Flyaron.)
Visoko gorovje Je obraečeno z debelimi, visokimi in vitkimi smrekami. Divje srnice se pasó ondukaj, skačejo čez skalovje in hodijo pit bistro studenČnico.
Ljudje se pečajo v tem kraju že nekako po prirojenem nagonu z lovom. Oni, kateri ne smejo loviti postavnim potom, hodijo na lov na skrivnem. Življenje celo je nekak boj za obstanek, tu v gorovju je pa se posebej boj za divjačino, veden boj med poštenim in tatinskim lovcem.
Kakor se ljudje spominjajo, bile so pred davnim časom se posebno hude in sovražne razmere med lovci in tato viči.
Zogar Janez je bil vedno vesten v svojej službi in neizproèen, imel je pa tudi pomočnike pogumne in zveste. Večkrat so iskali tatove in
Sini ca.
Ni je mej našimi domačimi pticami skoraj koristnejše ptice od navadne sinice, in to posebno kadar gnezdi in pa v zimskem Ča^u. Izvali od 8 do 14 mladičev in gnezdi navadno dvakrat v jedněm poletju. Koliko gosenic, črvičev in dru-zega kmetijstvu, osobito pa sadjarstvu škodljivega mrčesja, morata samec in samica skupaj znesti, da preredita toliko kaj požrešnih mladičevi Opa-zujmo v zimskem Času te kaj živahne Živalice! Kako letajo vedno v večjem društvu od drevesa do drevesa; vsako vejco in vejčico obplezajo kaj pazljivo, vsako luknjo in èpranjo preifČejo. Čemu vse to? Zato, da si poiéčcyo zalťgo škodljivih mrČeeov, ki je osobito sadnemu drevju kaj škodljiva, kakor ua primer gosenice glogovega ali drevesnega belina, katere v suiiem, z neko pajČe-vino skupjij zvitem ter z pajčevino na vejice privezanem listji prezimujejo, Poiščejo si pa tudi zalego drugih, sadnemu drevju kaj velikih škodljivcev, kakor tako zvanega metulja obročkarja, glavača itd. Gorje našemu sadnemu druvju, da ni sinici Skoraj sleherno spomlad bi bilo oropano vsega listja, pa tudi — cvetja.
hodili za njimi, da so biii skoraj iz uma. Skoraj vsak teden je bilo slikati o boju med lovci in tatoviči in skoraj vedno so bili tatinski lovci tepeni.
Zloglasni Črček je bil skoraj vedno na lovu, ne toliko iz lakomnosti, marveè iz veselja do lova samega. Njegov sin Jernejček je bil rivno tako strasten lovec.
Nekega dne gre JernejČek z očetom na lov. Ravno sta bila zasledila srno, puŠka poČi in krogla prileti naravnost v JernejČka, kateri se takoj zgrudi na tla. Vse vtihne, jedino glas razjadjenega očeta se razlega, kateri priskoči k sinu in sprejme onemoglega v svoje naročje. „To je napravil logar Janez in nihče drugi ne," zaječi divje bolestno oče.
Jutranji solnčni žarki so se ravnokar raz-prostili po prijazni ravninici. Krasno je obsenČila gozd jutranja zarja. Zdi se ti kakor božji hram, aaj je tudi oltarček ondi. Prijazna podobica Matere Boi^e visi na drevesnem deblu, poleg katerega se je cvetoči mladenič zgrudil.
Pisatelj teh vrstic ima la cvetiiiSnjakom jablano, katera je bila neko jesen, ko je že listje odpadlo, Tsa polna zalege glogove^a belina, to je zvitkov suhega, iriiega, na vejice s pajčevino privezanega listja. „No, to bode na spomlad dela z obiranjem te zalege", sem si mislil. Pa prišlo je temu drugaie. Po zimi sem zapazil namrež pod jablano po snegu vse polno na drobne kosžeke raztrganega irnega jabolánega listja, liili so to ostanki belinovih goeenŽnih gnezd, katera so sinice razkljuvale in raztrgale, da bi si iz njih goseníice poiskale ter jili požrle. SiedeSo spomlad se ni jablane nih6e niti dotaknil z namenom, da bi go-Beníje gnezda obral ter sežgal, in vendar ni bilo na njemu niti jedne gosence videti. Sinice so to-raj istinito vso gosenĆjo zalego pokoiiëale.
Kaj pametno, kaj kori^stno bi toraj gotovo bilo, ako bi si naši sadjerejci, naai kmetovalci sploh, te prekoristne ptièice v kar le mogoèe veliki množini k svojim stanovanjem, k svojim sadnim vrtom v zimskem èasu zvabili ter tam tudi èez zimo obdržali skuSali, da bi jim v zimskem času gosenèjo zalego rax drevje obirale, osobito pa, da bi na spomlad tam gnezdile, ter gosence obiraîe.
Ze več let sem se priporoëa y poslednji namen obeSanje valilnic na sadno drevje. Valilnice 80 male škrinjice, ali pa že boljši majhni ter tvotleni kosi debelejših vej, pokriti z deéèicami, da ne more v votlino deževati Pa to ne izda dosti, ali pa skoro niá. V valilnicah se nasele namreč vrabci, V zimskem času prenočujejo v njih, v poletnem pa gnezdijo v njih, sinic pa niti blizu ne pusté. Da sinice k stanovanjem ter sadnim vrtom privabimo in jih čez zimo obdržimo, da tam na spomlad gnezde, je odločno najboljše sredstvo krmlenje teh živalic v zimskem Času.
V ta namen pribijamo na okno stanovanja malo deščico z vzvišenim robom tako, da ne more ptičja krma raz njo na tla padati. Kaj dobro je tudi, da se napravi vrh deščice mala strebica, da aneg in dež na polagano ptièjo krmo ne pada. Se boljša krmilnica napravi se pa na prostem v sredini sadnega vrta in sicer tako le: V tla se zabije kol tako, da moli za kak poldrugi meter iz zemlje. Na ta kol se pribije primerno velika, z lajšticaini obrobljena dilica — ptičja miza — katero krije zopet strešica, in sicer veliko širSa in daljša od mizice, da ne mora tako z labka veter sneg na njo nanašati. Ako pokladamo na mizico bučnili peskov, koruze, koruzne moke ali koSČke surovega govejega loja, zvoliajo kmalu vse to sini-čice, in kmalu potem imamo kaj prijazne vsakdanje goste. Na račun sinic, krmijo se pa seveda tudi dnige ljubke ptice, katere čez zimo pri nas ostanejo, kakor ščinkovci, strnadi in — vrabci, katerim treba pa prosa ali ajde pokladati. Poznam prijatelja, ki ima pred svojim stanovanjem na vrtu dve taki krmilnici. Skoz celo lansko zimo bilo je na vrtu dosti sinic, in kaj se je zgodilo ua spomlad? — Komaj pet korakov oddaljeno od jedne gnezdile so sinice v strehi bližnjega poslopja. Raznn koristi pa ima človek tudi veselje z krmljenjem ptičkov v zimskem času. Kako težko si poiščejo drobne ptice po zimi hrane, da dostikrat je niti ne dobe in vsied lakote poginejo.
Naj velja toraj danes prošnja vsem prečasti-tim gospodom duhovnom po deželi, vsem gospodom učiteljem in kmetovalcem, že celo sadjerejcem, glaseča se tako-le; Usmilite se prekoriatnih sinic in druzih ptic, ter napravite jim na svojih oknih, na vrtih, v sadovnjakih „ptičje krmilnice, ptičje mizice", in pokladajte jim zdaj v zim-
„Kmalu bo po meni, oče," deje Jernejček. „Kolika sreča, da je tu vsaj znamenje," pri tem segne na Marijino podobo, sklene svoji roki in reče; „oh oče, molite na glaa za me!" Vroče, pekoče aolzice očetove kapljajo na dečkovo glavo. „Oh, saj nikar ne jokajte, to mi težko dene!"
„Prokleti človek, ki te je vstřelil! Gotovo se §e zmaSéujem nad njim! Kakor ti tukaj ležiš, tako bo tudi on enkrat padel"
„Oh, ne govorite tako oČel Ne delajte greha! Kako naj mi Bog odpusti, ako jaz ne odpustim? Obljubite mi, ljubi oČe, da ne bodete staremu logarju nikoli nič žalega storili ! Oli, obljubite mi, drugače se moram ločiti z grehom s tega sveta! Oh, obljubite mi oče, v pričo tega znamenja na drevesu mi obljubite, oh, predragi moj oče I"
Tresoč je bil glas umirajočega, in videlo se je že v tem, kakor da bi ae mladenič bal, da mu ne bi oče odrekel. Oče ne more drugega, kakor
da prikima, ker je zapazil, da je sinek že popolnoma obledel.
Molila sta nekoliko Časa skupaj — potem pa je-molil oče sam. Solnce je ravno izâlo in napolnilo ves gozd s krasnim bleskom.
OrČek se skloni od svojega mrtvega sina, a tudi on Je ves mrtvobled. Lice mu je upalo, in on odide med drevjem mrmraje sam s seboj: „Zma.ščeval se bom pa vendarle radi tebe!" Toda, storil je obljubo v pričo podobe Marije Device m to obljubo mora tudi izpolniti.
Logar se napravi ravno z doma idoČ po svojej progi, pa kaj zasliši? — Bliža se počasi goščavi, od koder je bilo slisati šumenje in prasketanje lomeče se suhljadi, in kaj zagleda ondukaj ? Več móŽ vleče mogočnega jelena izpod smrekovih yej, kjer je bil skrit. Logar se misli vleči na
skein žaeu krme I Niti jedno župiiiáže ali kapla-nisče, osobito pa niti jedna ljudska Sola na deželi bi 86 ne smela brez ptiije krmilnice nahajati, Toraj [ta delo, fiapravo ptičjih krmllnic, sebi v korist in zabavo I	Pticoljub.
Kiý je novega po avstrijskem cesarstvu?
Državna zbornica je postala dvorana pretepov v pravem pomenu besede. Cvet ljudstva, ljudski odposlanci se Lepo ko kmeáki fantje v gostilni, Zbornica je bila dobila novega predsednika, dosedanjega podpredsednika Poljaka Abraliaraoviía. Seveda ga je volila samo desnica. Levica se je vzdržala volitve. Potlej je pa nagajala predsedniku na vse naèine. Nadevala ga je z najgrèiiwi priimki. Psovala je njega in desnico kar najbolj nesramno. Na vsak način so hoteli levičarji preprečiti dovolitev začasne nagodbe z Ogrsko. Kričali so na vsa grla, sikali, pískali, ako je hotel predsednik kaj izpregovoriti. Pa ni ostalo samo pri kričanju in pri razbijanju z deskami. Prišlo je do dejanjskih napadov. Ko enkrat predsednik ni hotel dati besede Schonererju, je ta planil kvi-iku, hitel na predsedniški oder in iztrgal predsedniku iz rok zvonec, s katerim zvoni predsednik, kadar kliče poslance k miru in redu. Wolf je posnemal Schiinererja, svojega mojstra in učitelja, in nemški nacijonalci takisto. Čehi so bili primorani braniti predsednika. Vnel se je pravi pravcati pretep. Neki nemški vseučeliéčni profesor ae je pri takem pretepu tako daleČ spozabil, da je izvlekel iz iiepa dolg nož in mahal ž njim po zraku ter kričal, da mora komu preparati trebuh. Komaj 80 mu izvili iz rok nož. SchOnerer je grabil
tla, pa zlomi se trohnela vejica pod njegovimi nogami in to ga je ovadilo.
„Stoj 1" razlega se po gozdu in v tem trenotku so že vsi okrog njega. „Puško sem!"
Petero cevi je bilo namerjenih nanj. Pes logarjev začne na nje lajati, pa bilje takoj njihova Žrtva.
„Le urno se skesaj svojib grebovl" zakriči Plemeljnov Tone, ter mu vzame puško. „Se li spominjaš, kako sem moral dva meseca sedeti T ječi, žena in otroci pa so morali vbogajme prositi? Sedtu mi bodea plačali"
„Glej jo luknjo v mojej suknji, katero je naredila tvoja kroglja ia bi me bila kmalu storila nesposobnega za vsako delo," pristavi Andrejkov Jože, „pa nisem jo dal zašiti, da jo lahko vsacemu pokažem. "
„Se en očenaŽ zmoli. kajti umreti moraô tako gotovo, kakor gotovo ima ta le moja roka BUDO tri prste. Pa vedi, đa ne bodeš tako umrl,
tudi težke minieterske stole, da bi ž njimi udrihal. Kaj je bilo pričeti desnici. Tako dalje ni moglo iti. Desnica se je posvetovala in sklenila izpre-meniti po.iloviii red. V nekem srečnem trenutku, ko 80 levičarji razgrajali in kričali, dat je predsednik predlog o tej izpreminjavi na glasovanje. Desnica je vstala kot jeden mož; levica ni vedela, za kaj se gre v trenutku, stala je pa le že od prej. In tako je predsednik lahko izjavil, da je predlog jednoglasno sprejet. Po tem začasno iz-premenjenim poslovnem redu sme predsednik poslanca, ki le ne da miru, izključiti od treh sej, zbornica pa od 30. Ako hi pa kdo ne hotel prostovoljno zapustiti. Če je bil izključen, zbornice, ga prisilijo redarji. V prihodnji seji so se res izvajala izključenja. Socijalni demokratje so napadli — v pravem pomenu besede — predsednika. Ker niso hoteli odnehati, je vstopila policija, 70 mož. Pa tudi teli niso poslušali. S silo jih je morala policija iztirati. Pa so le ëe nagajali. Ostali levičarji ravno tako. Predsednik si ni mogel drugače pomagati, kakor da se je poslu-Žil pravice izključevanja. In res je bilo izključeni ) 12 socijalnih demokratov in Wolf in Schô-nerer, ker niso dali miru. Ker niso hoteli prostovoljno iti, iziiesla jih je ven policija. Prihodnji dan je Wolf zopet prišel v zbornico. To je bilo v soboto. Policija pa ga je prijela in odpeljala v zapor. ~ Kaj bo iz tega, v trenutku, ko to piSemo, ne vemo. Na Dunaju je Ijudstyo in nemško dijaatvo silno razburjeno. V Gradcu takisto. Irt zakaj vse to? Zaradi jezikovnih naredb za Češko divjajo Nemci, in pa ker jih jezi, da niso v zbornici^več na krmilu, da Slovani sede v večini. — Čudno je to. NaŠ cesar bo obhajal prihodnje leto petdesetletnico svojega vladanja. Ko
kakor umrje pošten lovec. Trpeti bodeš moral ge za vse, kar ai prizadejal nam lovcem, ki smo hodili za divjačino in te nismo vprašali za dovoljenje," pokrohoČe se zemljak Samina.
Logarja pretrese mraz po životu, ko se spomni svoje žene in otrok. Toda, ali naj prosi te divje ljudi, da ga puste pri življenju? Zapazi, kako se zbero vsi tatinski lovci v posvetovanje, samo enemu se logar smili, in ta je stari Črček.
„Če tudi desetkrat prisežeŠ, on ne sme ostati pri življenju! Seveda, če bi se bili namazali po licih, kakor drugokrat, bi že Šlo, a sedaj pozna vsacega izmed nas in vsled tega mu moramo zamašiti usta, kakor resnično je meni JoŽe ime.
Zastonj prosi ČrČek in dovoli se mu edino le toliko, da se ne vdeleži obsodbe in da ame oditi. Poprosi ta nato logaija odpuščanja ter sprejme pozdrave za ženo in otroke.
Ob robu velikanskega prepada stoji jelka le vsa razcepljena in ratiibrana, ker je enkrat vanjo
je nastopil, je bila revolucija. Ali hožejo Nemci tudi ob petdeseiletuci napraviti revolucijo? —
V dnevih političiiega ratburjetija je pa Dunaj pokazal vendar lepo krAřanflko lice. Obhajali fio tam tridnevnico v čast blaženemu Petru Ka-fliziju, ki je umrl pred 300 leti. Pri sklepu tri-diievnicfi je bila vel-kanska cerkev sr Stefana do zadnjeg-a kotiika poln;i.
Kaj je norega po širokem sveto?
Nesrečnim Ircem se obetajo lepii žasi. An-gleèki dr/aviii tajnik je izjavil na nekem shodu, da dobé Irci v kratkem fiamostojno vlado k istimi pravicami in svobosžinami, kakor 80 priznane angleški in škotski vladi. Saj je Že čais!
Na Francoskem bodo pomnožili vojaštvo, tako da bo stela armada v [niniem řasu (500.000 mož.
Piše se nam:
Iz Šempetra. — Prav hvaležni moramo biti Bogu, Vina ae je v naii furi precej pridelalo. In ker je cena primeroma visoka, vino pa sa lahko prodaja, amemo reèi, da je prialo k nam denarja več nego v katero drugo iupnijo. Da bi ga le ljudje prav rabili vselej in povsod — vaaj jim potreb ne manjka. Drugih refti se je pridelalo za sproti, tako da sile ne bode.
Opomnil pa bi nekaj. Zadnja lota prodajate vino jako drago. Ali nikar ne mislite, da bode vedno tako. Niže doli, kjer je uà končala vinograde, pridno zasajajo; novi nasadi ameriSke trte vže dobro rodé, in bodo rodili od leta do leta bolj. Hvala Bogu, da smemo pričakovati! Vendar pa moramo tudi mi biti na to pripravljeni : ne bodemo dobivali toliko za vino kakor sedaj. Skrbimo, da vinogradom priduo gnojimo — pa tudi za nove ameriške trte akrbimo, zlaati, kjer vinograd peša. Dalje je Se nekaj. Pazimo na novce I Odtrgaj si kaj sedaj, naloži za poznejše
Čiise, ako je mogoče le količkaj. Nikar sedaj vse porabiti, na starost sebi najboljše izgovoriti ~ sinu pa dati vse prazno pa polno dolgov. Pameten gospodar bi moral celi Čas svojega gospodarstva skrbeti za doto svojih otrok — ne pa vso to skrb prepustiti tistemu, na katerega se pohištvo prepiše. Ako Ti nisi zitKjgel, kako bode pa Tvoj sin?! Tako ravnanje grunte razdeva in liiSe podira.
Gradec, 28. novembra 1897. — V petek in včeraj večer smo doživeli tukaj grozne dogodke. Hočem Vam to nekoliko opisati, da spoznate, kaj premore nemška olika, ki jo vedno livalijo.
Ko so zvedeli v petek večer novice iz državnega ïbora, zbralo se je na stotine nemških dijakov na glavnem trgu, kjer so ruliti in žvižgali, da je bilo groza slišat. Kr^ g 7. ure se jim pridružijo socijal-demokratsk delavci Vsa množica je vrela pred grad, kjer stanuje ceaaràki namestnik, kjer so zopet rulili. Nato 80 se vsuli nazaj na tcg iu odtod proti vred-nistvu katoliškega lista „Grazer Volksblatt", kjer so vlomili okna in pobili šipe. Nato bo zaceli razbijati pw tiskarni (katoliški) „Styria". Policisti niso nič opravili, moral je priti jeden bataljon vojakov in kakih 100 dragoncev. Ti so razpodili množico, pa le počasi Šele kro» polni>či je bil mir, Nesreč ta dan ni bilo posebnih, le manjše rane so dobili nekteri od sabelj in bajonetov. Tako Je n. pr. presekal dragonec nekeoiu cilinder v dva kosa,
Vendar še hujše je bilo v soboto večer, ko so prihrumeli tudi v nas okraj, tostran reke Mure. Dijaki so zopet začeJi. Naredili so UHmreČ možica iz cunj in papirja, obesili ga na vislice ter napisali : B a den i. Nato so okrog njega holili v gosjem redu ter ga bili 8 palico. Seveda so zraven tudi na vso moč rulili svoj „Heil". Policija je le gledala, ni si upala poseči vmea. Nekega policista, ki je zgrabil enega dijaka, so podrli na tla ter ga zbili. Toda to je bil sele začetek. Neki delavec zapazi na oknn mestnega žup-nišča dva duhovnika. Zdivjana druhal nabere kamenja in pobije vsa okna. Nato se pridrvi vsa množic» zopet na trg, toda tu se prikažejo vojaki Bošnjaki, ter počnó jih razganjati. Toda napadejo jih s ka-
treščilo. Pod tem drevesom je velikansko mravljišče. Tu sera prineso nečloveški ljudje zvezanega logarja. Obsodili bo ga, da ga privežejo za noge na Bubo jelko, tako, da bode visela glava nad mravljiáéera, l'ce pa bode obrnjeno proti žareíemu solncu.
Třepetaje proai ubogi moÍÉ, — ne xa svoje Življenje, temveč, da bi mu privoščili u.smiljeno krogljo. Toda, samo zasmehujejo ga, smejejo se in mu neČejo Se tega izpolniti, da bi mu podali kozarec vode. Kar so bili dklenili, to tudi store.
Obesili so ga in pustili samega. Ostal je zapuščen, žejen, blizu na tem, da bi se mu kmalu zmeâalo, čutil je siromak razdražene mravlje, ki 80 mu prilezle v noi, v ušesa iii oči, ter ga SČipale 8 svojimi kleéčami iu spuščale v rane svojo neprijetno kislino.
Kri mu priitipi šiloma t glavo, vzame mu vso zavest, tema se mu jame delati pred očmi in to ga je otelo, da ni zbláznil.
Nemirna vest je gnala tatinske lovce iz kraja nesrečnega /.ločina. Komaj so izginili, vnie se nekdo urnih korakov nazaj, poreže hitro vezi ter mu s svežo vodo ohUdi vroČo glavo, jo očisti nesnage in drgne otrple ude. Logar spregleda in veselo vidihue. Reâiteij njegov bil je Črček , kateremu je bil on pred nedavnim vstřelil sina. „Si ti Črček?" za^epeČe logar. „Da, jaz sem; menil sem te umoriti radi mojega Jernejčka, toda, ko si ti tu ležal, zdelo se mi je. kakor bi mi bil nekdo dejal: „Kaj si pa obljubil? če je sedaj Jernejček v nebesih, ne smeá priti ti v pekel, in zato sem te rešil."
Logar je bil rešen, a njegovi lasje, ki so bili pred jednim dnevom áe črni, osiveli so, postali 60 beli kakor sneg. Zgubil je one moči, kater« bi potreboval za svoj posel. — Dva onih tatinskih lovcev eta bila ubila pri nekem poboju, o dveh drugih pa ni bilo več slišati; starega ĆrČka pa je priporočil logar íd je postal potem gozdni čuvaj.
menjem in oyeko, ktere ostanki so àe danes videti. Vojaki očistijo kmnla glavni trg in rnzieno vse v stranske ulice, kjer nastane pravi boj med delavci in vojaki. V Murski ulici git bili primorani vojaki streljati, in 80 tudi jednega ustrelili, smrtno ranili jih pa već, Nekega mesarja prebođ«! je nek Bošnjak skozi prsa, da mu ja t)rÍ3tíl bajonet zadej skozi. Nato se je vsuk vsa množica v naš okraj, kjer so na Mur.^ikem trgu, par korakov od nas« hiše, pobili nekemu Vollenbalsu vsa okna, ker je predsednik druàtva katoliških mojstrov. Hoteli so napasti tudi krščanski delavski dom, pa tu jih je odbila policija in vojiistvo. Mir je bil še-le krog dveh po noói. Danes hočejo bajè to zopet njidaljevati ; éuje se, da pride z Ogerskega jeden polk, Bošnjakov Gradčani, zlasti ddavci, živih ne morejo videti. Danes bi imela bili godba, pa so zapodili njihove godce. Dalje se govori, da so se oštirji zçovorili, da ne pro-dadó Boinjakom ničesar več. To so i-es grozne razmere. Vseučilišče liodo mogoře zaprli za nekaj časa, ker dijaki tako rogovilijo.
Oudini Be, da je v Novem mestu sneg, ker ga tukaj nimamo. Le mrai je jako hud, da je treba vsaki dan kuriti.
Domačo vesti.
(Odlikovanje,) liad sv. G-regorija Vel podelil je papež Leon XIIL g. dr. Emiliju Bišdanu, okrajnemu zđravuiku v Samoboru. Dotični g. doktor, rodom Samoborec, dovršil je svoje študije v Novem mestu ter po dokončanih vseučilišinih študijah služboval v Jaaki in pozneje v Samoboru, Mnogo zaslug si je nabral v svoji stroki z vestnim izvrševanjem svojih dolžnosti, zlasti še s tem, da siromašne bolnike zastonj zdravi in tudi podpira. Kot dober katoličan kaze se v tem, da je različne cerkve z masnimi opravami obdaroval. Poznan ni samo daleč na okoli po Hrvatskem, ampak tudi po sosednem Kranjskem.
(Novomeška čitalnica in „Dol. pevsko društvo") prirediti svoj redni letni občni zbor v soboto 11. dec. ob polu 8, in 8. uri zvečer v bralni sobi narodnega doma. Na vsporedu je poročilo odba-rovo o društvenem delovanji, volitev novega odbora in razni predlogi. Odbora vabita vse p. t. člane, da se občnih zborov polnoštevilno udeležé.
{Telovadno društvo „Dolenjski Sokol") priredi dné 7. decembra t. I, ob 8. uri zvečer v „Nar. domu" druibinski veČer, s sledečim vsporedom :
1.	B r o ž ; San, glasbena slika, udarja tamburaški zbor ;
2.	Kuntze: Kofetarice, damski kvintet s spremlje-Tanjem glasovira i 3. Kupleti; 4, Štolba: Bratranec, burka v jednem dejanju; 5. Vitežko-komična-tragična slika. Vstopnine ni. Vabila se razpošljejo pravočasno. Bratje Sokoli se poživljajo, da se v društveni obleki in v polnem številu udeležé zabavnega večera.
Odbor.
(Koncert prirede) v nedeljo dné 11, t. m^ ob 7. uri zvečer v dvorani novonieSkega „Nar. doma" nčitelji „Glasbene Matice" v Ljubljani in Novomeški muzikalni krogi. Iz vsporeda povzamemo naslednje zanimive točke: E. dr i eg: Sonata za klavir in gosli, G dur\ F. Servais: Andante religioso in D. Poppr: Vito, za cello in klavir; B. Godard: Barcarolla in A. Eubinstein: Etuda, za klavir; Ant. D vordžak: Trio za klavir, gosli in cello G moli (Allegro moderato-LargO'Scherzo-Finale.) Ker je čiati dobiček namenjen za dijaáko kuhinjo v Novem mestu, mislimo, da ni treba še posebe priporočati, da se ga vdeleiimo polno-
stevilno, — Sedeži prvih pet vrst so po 1 gld. SO kr., za izkazane Člane „Glasbene Matice" i njih rodbino po I gld.; sedeži od 5. vrste dalje po 1 gld. 20 kr., za člane „Glasbene Matice" i njih rodbino po 80 kr. Stojišče po tiO kr., za dijake 30 kr. Vstopnice s« dobivajo pred koncertom v Kraj če vi knjigarni v Novem mestu, na dan koncerta zvečer pri blagajnici v Narodnem domu. lladi blagep namena se preplačila hvaležno prejemajo in p)trjnjeJo.
(Iz Novega mesta) se nam poroča, da so gg. odvetniki in g. nctar dovolili svojim uradnikom nedeljski počitek, ki se razteza tudi na praznike. Ta posnemanja vredna ženeroziteta priporoča se tudi za druge kraje.
(Vodovod v Črnomlju) je končan, inje v»e delo v občno zadovoljnost napravljeno. Velika nadloga, ki so jo imeli vsled pomanjkanja vode, je odpravljena.
(Zapuščine.) Dne 29. avgusta umrl je na Preski župnik gosp. Martin Derčar, in je njegovo zapuščino tako-le razdelil: 1200 gld. za eno dijaàko ustanovo, B&47 gld. za društvo s?. Cirila in Metoda, 600 gld, društvu sv, Mohorj^ 100 gld, sirotišnici Marianum, 200 gld, ljubljanski dijaški kuhinji; dalje zft duhovnike, ki bodo službovali pri Sv. Križu pri Moravčah na leto 600 gld,, za duhovnike, ki bodo službovali pri Sv, Trojici pri Moravčah na leto 300 gld. in še več manjših svot za uboge in za šole.
(Z i občino Kadohavas) pol. okraj Litija je bil županom izvoljen dne 9. novembra t. 1. bivši župan Fr. Zadelj, posestnik v Radohavasi, in svetovalcema; Fr. Zore in Fr. Skufca. Ker je bil pri volitvah boj med dvema strankama, je končno zmagala stranka niagnatov.
(Ljudsko gibanje.) V tretjem letošnjem četrtletju bilo je v novomeškem okrajnem glavarstvu, ki šteje 48 346 duš 35 zakonov sklenjenih in rojenih 401 otrok. Umrlo jih je 227. — V prvem mesecu po rojstvu uinrlo jih je 15, v prvem letu 65, v prvih petih letih 118. Od 5. do 15. leta umrlo jih je 26, — od 15. do 30. leU 13, — od 30. do 50. leta 15, — od 50. do 70. leta 31. — Nad 70 let starih umrlo je 24. Največ umrlo jih je 48 na davici in 32 na jetiki. Ponesrečileste dve osebi. Samomora ali «boja ni bilo,
(Krava zgubila.) V Poljanâicah se je v nedeljo zjutraj 21. novembra zgubila krava (rndečka). Ako bi kdo kaj zvedel, kje se nahaja, ali kar si bodi, e lepo prošen, naznaniti Janez Kramarju v Poljanšici h. št, 22,
(Pritožba iz Trebnja.) Državni cestni erar e dal vže pred 8 tedni globoki jarek ob Rozmanovi liši radi snaženja odkriti, a še do danes ni pokrit Ne samo, da ta odkriti cestni jarek onesnažuje tamošnji kraj, on je tudi v veliko nevarnost mimo ido-čim ter je res že ondi neka gospa iz Trebnja tako ponesreči a, da je nevarno obolela. — Ljudstvo je, v tej nebrižnosti cestnega erarja zelo nejevoljno in pričakuje, da se rečeni nedostatek nemudoma odpravi.
(Sodnijsko nradovanje) bo po novem letu precej predrugačeno, in so po vseh sodnih uradih tudi naznanila prilepljena, na kterih so razvidne ure urado-vanja. Važno je, da od aedaj nadalje ne bodo prav nič počakali stranke, ako bi se kaj zamudila. Dotični paragrafi se tako le glaaé: § 133. Narok se začenja i oklicom zadeve. Stranka je narok zamudila, sko stranka o za narok določenem času ni prišia, ali če je prav doila, pa vzklic sodnikovemu pozivu ne raz-pravUaJa aU po oklicu zadeve se zopet odatraui. 2a-
1ÍJ8 8tra,i,
DOLKříJSKK NOVlUK,
áiťv 23
miyen je narok tudi takrat, ako priđe stranka h kakemu pravdnemu opravilu, za katerega predpisuje postava zastopstvo po odvetniku, brez odvetnika. — § 144. Zamuda kncega pravdnega opravka ima ne glede na daljne za posamezne sluĚuje v tem zakonu doloiene nasledke, posledico, da ne sme stranka pravdnega opravka već izvesti. Stranke se torej opozarjajo, da morajo biti k določenim narokom, obravnavam, toèno ob napovedanem času (točno cb 8. oziroma 9., 10. uri itd,) v sodnijskem poslopju, sicer jih zadenejo nasledki zamude. To je dobra naredba; kuj bi se 8 Čakanjem čas tratil, saj moramo tudi na železnico točno priLi. Eno željo pa si usojamo zopet ponavljati pri tej priliki: Naj bi tudi uradi ne klicali po dvajset in se već strank na isto aro, ko se že naprej vidi, da jili ni mogoče odpraviti. Seveda ui zalitetati, da bi stranke nič ne ëakale, toda koj par ur zavreči je hudo. Tako na priliko je stranka na 9. uro vabljena, pride pa Še-le ob 11. uri ali celo popoludne na vrsto; ako bi bila vabljena na 11. uro, bi mnogi % železnico ravno prav prišli, tako morajo pa že zvečer priti, da bi zjutraj 9. ure ne zamudili, pa se ob 11. uri niso na vrsto prišli.
(Mestna hranilnica v Novem mestu)j6 sklenila novi rentni davek sama plačevati, tako da bodo vlagatelji tudi v prihodnje dobivali polne 4% obresti od svojih vlog. Obrestna mera za posojila na posestva Be pa zaradi tega tudi ne bode poviSala. Sigurnost za vlagatelje ni zaradi tt-ga nič manjša, ker vlog je že blizo pol milijona, a stroški so primerno majhni, ker člani ravnateljstva brezplačno poslujejo. Tudi je za vloge porok vsa občina s svojim premoženjem in s svojimi dohodki. Zato vživa mestna hranilnica tudi zaupanje si. sodišč, ki tudi tukhj uradno sirotinske denarje nakladajo. — V mesecu novembru 1897 je 180 strank vložilo 23.502 gld. 09 kr., 65 strank vzdignilo 11.145 gld. 06 kr., toraj več vložilo ia.357 gld. 04 kr, 5 strankam ae je posojil izplačalo 1.930 gld., stanje vlog 446.502 gld. BB'/^ kr., denarni promet 86.697 gld. 34 kr.
(Mestna hranilnica ljubljanska) ne bode znižala obrestne mere za hranilne uloge, ampak bode tudi v prihodnje obrestovala uloge po 4% in bode sama plačevala novi rentni davek, tako da bodo dobivali vlagatelji cele 47o obresti od ulog. Mestna hranilnica ljubljanska je danes velik slovenski denarni zavod, ima že blizu pet miljonov ulog in je popolnoma varen zavod, ker za vse uloge jamči mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem iu davčno močjo.
(Nesreče) na dolenjski železnici. Dne 24, nov. povozil je vlak, ki ob 6. uri v Novo mesto pride, na Hudem Ivano Terlep, ter jo hudo raztrgal, da je bila na mali mrtva. Komaj dva kilometra dalje bila je že zopet nesreča. Ravno ko je imel vlak priti, peljal čez tir Anton Šalehar iz Muhabera, po domače Z ur a. Kaj se vé, kako je bilol Konji prileteli 80 z raztrgano opravo domu, gospodarja pa so naâli ubitega poleg tira. Soditi je, da je vlak le voz âe vjel, gospodar pa je tako nesrečno iz voza odletel, đa se je takoj ubil. — Na novomeškem kolodvoru pa je nek železničar pri obračanju stroja tako nesrečno zdrsnil, da je padel in si roko zlomi.
(K smrti obsojen) je bil pri zadnjih porotnih obravnavah Pav. Zagore iz Gor, Vrhpolja pri St. Jerneju, star 24 let. Obdolžen je bil štirih zločinstev, kakor : posilstva, tatvine, uničenja telesnega plodu in umora. Hudodelstvo umora doprinesel je v noči od 16.—16, junij» t- 1- na jako krut način. Izvabil je ž njim
nosečo, nsomoženo Nfžo Zagore na samoten kraj, jo tiščal za usta in vrat, jo zadavil in obesil na kozolec, vsled česar je umrla. Izmed šestih vprašanj, katera so bil« porotnikom stavljena, bila so Štiri soglasno potrjena, dve, med temi to, da se je imenovani P. Zagore delal zadnji Čas blaznega ter se izgovarjal s tem, da je ob času, ko je hudodelstvo doprinesel, bil ravno od božjasti napaden, zanikani. Pri sodbi bil je popolnoma miren ter mu ni bilo brati na obrazu nikake spremembe, ko je slišal svojo obsodbo — smrt na vešalah, ktero je gotovo že tudi sam pričakoval. Na predlog gosp. odvetnika je priporočen še cesarjevi milosti. Obravnava trajala je celi dan do polu sedme ure ivečer. Dvorana bila je ves Čas polna radovednih poslušalcev.
(Kaj je zopet to?) 16. minolega meseca šel je posestnik Janez Lamut iz Griča pri Črnomlju v Poljansko hosto drva nabirat. Pred odhodom naročil je svojemu sinu, da naj dez eno uro z voli po drva pride. Miadi Lamut res pride z vozom na domenjeni prostor in tudi drva pripravljene najde, očeta pa ni našel. Drva torej odpelje domu. Ko pa očeta tudi zjutraj ni bilo domu, šlo je veČ sosedov v imenovano hosto moža iskat, in res so ga tam naili mrtvega na hrbtu ležati. Lamut je bil vstreljen. Mrtvo truplo prepeljali so v mrtvašnico v Dobliče. Mladi Lamut trdi, da je videl, ko je z vozom v hosto še!, nekega tujega nioia s puško, ki je pa v hosto pobegnil, ko je Lamuta ugledal.
(Vreme, jesenske cvetlice, sejm.) Vreme imeli smo meseca novembra kaj lepo. Tudi mraz, ki je prve dni nastal, se je bil unesel. Ljudje so orali, listje grabili in si drva napravili v lepem vremenu. Oče Hladnik je prinesel vrednistvu na sv. Katarine dan šopek cvetlic kot redko prikazen, a zvečer je že snežilo. Minolo nedeljo je bilo lepo, sneg je precej zginil, v pondeljek zvečer pa je zopet hudo zavijalo. Bil je dan pred novomeškim sejmom. Klub slabemu večeru bil je torek primerno lep iu sejm dobro obiskan, Baratija s konji in govejo živino je bila srednja, prav dobra pa s preSiči. Nad 300 glav je šlo na železnico. Občutljiva nadloga je pa, da ni tehtnice na sejmišču. Tisto preganjanje živali do tehtnice moti promet itd. (Svarilo.) Ui'wzna poročila so po raznih časo-
encem, ki so se ostnem stanu se
pisih brati, kako hudo se godi izšel, v južno Ameriko podali in v kako ža vračajo v staro domovino; prestradani in razcapani tava ščen da
o obupno okrog ter so usmiljenju drugih prepu-. Iz gotovega vira pa je eedaj vlada poizvedela, e država St. Paul v Braziliji pogodbo napravila z mnogimi ondotnimi podjetniki, kteri so se zavezali, v teku treh let 60 tisoč oseb kraetiikega stanu tje izlokati izmed teh naj bi bilo 10 tisoč Avstrijcev. Ti ljudje bi imeli opravilo s pridelovanjem kave, in bi _ih rabili namesto sedanjih zamorcev. Dvoje paro-Srodnih društev je ustanovilo v ta namen v Genovi agenturo. Ker so se ti podjetniki zavezali z veliko denarno svoto, domenjeno število kmetovalcev v Brazilijo poslati, se je opravičeno bati, da bi tudi kteri naših ljudij tem agentom v roke prijel, in v gori omenjeno gorje zabredel. Dobro bi bilo, da se to Bvarilo po mogočnosti razširi.
Kaziie vesti.
* (Kurja reja.) Komur jena tem, da bi kure tudi po zimi jtjca neale, naj skrbi, da se kure iz svoja staje prezgodaj ne spuste, ampak nekoliko kftioflj«,
23. Ate v
dolenjske; NOViC:';.
atran, 190
ko se je zrak kolikor toliko razgrel, aH mraz oduehal. Tudi popoludne naj se jih začasno Da svoj prostor pusti. Zjutraj naj se jim dá kaj gorke krme, namreč knhanega krompirja in otrobov. Po dnevu naj se jim daje mlaène vode piti, zvefier pa naj se jim da koruze in ječmena.
Darovi za dijaško kuhinjo:
ZailiijiS se iinm je vrinila jrtko neljuba pomota. Goipa Job. Hoćevar v Krškem ni ilariivala 6 glcl., ks,kor je bilo iitati, ainpak 30 glil. ; g. Viktor Bolirinati lO gUl. ; dr. Karol Slant! 10 gill. Živil HO darovali: Preč g. žnpnik pmlgrajski A. Češenj 2 vréôi repB ici 2 vreii krumpirja; preĚ. g. župnik litopiški J, Porenta 4 mernike jiieii'ce, Smernike rži in 2 vrefi krompirja; g, Fr. Krajec, trgoves iz Katidije želja in olja; g. Fr. Tintiir 2 vreQi repe; Topliiaiii so darovali 3 vreiie koruze, 3 vreĚe krompirja 2 vreSi fižoU in tiekaj glav zelja.
Soili lilagini dubrotuikom tisoiera zalivala in povračilo od dobrega Bu^al Lepo pa prosim, naj se spominjajo «aSili dijakov Se dru;,'i, ker potreba je res velika. Doslej ininiii iiail 70 (ïld. veJ Btrjikov nego dulioikov. 4i3 ust 'toliko jili je opoldne in zveier) nekaj potrebuje, i'rav posabno se priporočani bližnjim posestnikom, recimo Š^utpftteriftiiom itd. Ljubi Bo^ je letuB blagoslovil vsaj vinograde, tiiko, da ste dobili lepe novce. Usmilite se lainili studentov in božji blagoslov vam ne izostane! Kedor ubogim podeljuje, iîogu posoji^e.
Dr. ios, Marinko,
Loterijske številke, Trst 20. novembra 58 48 i 68 7 Gradec 27. „ 4 67 39 68 8i
AHYAIaÍÍ .
Za preollile dokaze milega, prijateljakegft soïutja povodom britke izgube na^e ljube, iiepoznbne sestre, goBpodićne
Emilije Ekel,
za obilo poklonitev lepili veiniev ter zu nepričakovano lepo sprem.itvo k zadnjemu poťíitkii, izrekamo vsem ljubim sorodnikom, prijateljem iii znancem od blizo in daleé, kakiir tudi preù dnliovííini in gg, pevcem za ganljivo petje, najprisrĚnejŠo zalivalo.
TOPLICE, rtné 20. novembra 1«97.
(260;	žalujoči brat in sestre.
Razglas !
Dobrovoljno se proda hiša z vrtom v Metliki, «lica StrniáČe št. 149. Hiša je pri glavni cesti, ki pelje iz Hrvaškega skoz Metliko v Novo mesto. Vrt jft za hiso in meji s živinskim trgom. Hiša ima dve aobe, vsako za se in je prilika za dve partiji; ima tudi gostilno, ker je to staro birtaško mesto in je tudi prilika za novo zidanje. Cena je 1050 gld. — Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri gospodu župniku v Kamanju, p. Oialj na Hrvaškem pri Metliki. (2G7-1)
(irntt'flln*) v	obiskana, se daje
v^USLllUil y najetu 1 Pred hišo se križajo dve ddželui cesti, iu je hisa poaeljno pripravna za vsako trgovino. Naslov se izvé pri opravuištvu tega lista.
Ski-o-ti^kiT-ttYiÍA obstoječe iz dveh ali tudi treh »JtdiUUVdjUJt' goi,^ kuhinje, kleti in drvarnice, oddati je a 16. decembrom v najem. Vei se izve pri Anton Jakacu v Novem mestu.	(2fi4)
LUDVIK FERLIČ (262)
tem potom uljudno naznanja, da je otvoril na Katarinskem trgu h. st 258
zalogo vsakovrstnega suhega in svežega mesa, ter skušal slavno občinstvo z najboljáo prekaje-nino, suhimi in svežimi klobasami, mastjo, slanino in salom, postreči. Od ćaaa do časa dobiti bode tudi krvave in jeterne klobase tsr tako zvane „Presswiirste".
SI. občinstvu priporoča se v cenjeno odjemo,
"VlIlPIl* kateri mora biti pošten, marljiv in * -l-l»^'*'-'- 9 izvežban, sprejme se nekje na Doleuj-skem pod ugodnimi pogoji — Ponudbe sprejme pismeno ali nstmeno F. Mihelii v Zagrebu, Srednja cesta št. 7.
Tiíiníi	je ua prodaj proti ngod-
iiCpu	nimi pogoji na Spodnjem
Kartelevem, pošta MirnapeiS. Isto obsega približno S oralov njiv, 8 oralov hoata in 4 orale vinogradov.
Haoca voara
aoca konara
v	v SM
išče se 7. nastopom službe ob novem letu za gospodarstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu. — Zglašujejo naj se službe voljni pri vodstvu te šole.	(265—1)
400 litrov iiiie slivovke,
liter po 80 kr., ima na prodaj Miha Mesojedec, Dobrovská vas it 3, pošta Škocjan.	(2&3-2)
iiurbodner piisme, 17 mesecev starega, katerega mati je dobila pri zadnji razstavi tukaj prvi premiji, proda po primerni ceni
Friderik Sknšek,
(258)	trgovec v Metliki.
prodaj v Hrusct pol ure od farna J. USljOtT W cerkve Stopièe, posta Novo mesto, obstoječe iz hiše, vrta, njive in gospodarskega poslopja. — Več pove lastnik Jože Saselj, Hrušca št. 26.
I^^Xrtlr Itateri ima veselje do pekovskega obrta in je 15—16 let star ter lepega vedenja, sprejme se takoj v poduk. — Kje pové vredništvo tega lista,	(143 »>



Sja^
Vsak
kAor Ifabi ofanano kaTO, lioA* adtni^ oaiatl In td kaj prmr«nltL

Otvorjenje gostilne.
Slayneinu občinstvu uljiuliio iiaznniijain, da sem poleg gostilne g, lîrunuerju prevzel tudi
gostilno „pri Skabrnetu" v ITovem mestu.
v kateri bodeiu točil najpristuejšu dolenjska in istrijanska vina, kakor tudi nsijboljse Rciningliansovo marčno pivo ter skušal isto postreči z najokusnojšimi jedili po najnižji ceni.
/ odličnim spoNtovanjeni
Anton Jakac,
gostilničar in založnik Steinfeidske pive br, Reiningliaus v Gradcu.
Ij^ihlin lí-nMín ^^	^^^^
Jcllllia ILUl^Jja je po nizki ceDi na prodaj pri Anton Medvedu star. v Novem mestu. (2(51)
j^^fiŽX,	Jedino priiyi
BALSAM i
(Tùictura baliiainicai	U
Iz lekarne pří „angelju varhu" " in tovarne f^rmacevtlčnih preparatov
A. TMerry-ja v Preerafli
pri Hosatso'âlatini.
PreaknSeĐ in potrjen oil zdravstvenih obltistev.
Na
na oene
Drva za kurjavo.
Oskrbništvo grajščine Struga prodaja bukove drva; polovico polen, polovico močnega vejevja, v mesto postavljene velja meter 2 gld.; lepa meterska polena pa 2 gld. 60 kr. meter. — Tudi ae dobi
i^* krompir ^Hf
v vsHki množini, — Nurot^íla n«j se pošiljajo gospej pl. Fichtenau v Novo mesto.	(248-3)
Posestvo
v 8vrho TunoRtl ob-(iuBtva pr«d ulivrnl-nlini iioDarejsuinoBiiii 0(1 Hedtkj DÂdalje to-le oblMtvenoregiBtro vano varstveno xnoiuka.
stareje, na) pristne je, najreetneje In
e ljudsko domeËe zdravilo, ki uteSl prsne in plufcne bolest, ielodien krc itd. ter Je vpo-rabno notranje lit zunanje. V zuak [iriBtiiosti je lajirta vstikii steklenica s srelmio ka{iico, vkat«ro je vtiasjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angeiju varhu". Vsak balcam, ki ne nosi igoraj stojefe zeleno tiskane varstvene Knanike, naj se odkloni kot 6im cenejo tem nič vredtiejo ponaiedbo. Pazi nej ae tara] vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Ponarejalce In posnemovalce mojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nlË vrednih ponarejenih, občinstvo varajoâih drugih balza-Biov, zasledujem najstrožje scdnljsklm potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno In naslovi; Na ftngelja varha lekarno A.ThierryJa v Pregradi pri Rogateo-Slatinl. 12 Biallh ali 6 dvojnih steklenic stace franko do vsake antro-ogrske poštne postage 4 krone, v Boeno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinaijev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne reucpoSilia. RaepoSi^a se samo proti pred-plaiiln ali poStnemu povietjn.
■V Pazi naj ss vedno natanfino na zgorajioo zeleno varatveaD znamko, katero nora nositi v znak pristnosti vsaka ataklenica.	(189—11)
Adolf Thierry, lekarnar
T Pregradi pri Sogatec* Slatini.
BtSXBKEMG
obfitojece iz liiáe, kjer jeaeđAj postni urnd, a tremi sobami, vežo in kuhinjo, pripravno za gostilno in štacuno, zraven hlev, klet, JiatnicR, na tej pôd, dve s«iici, svinjski hlevi, kozolc, vrt in travnik je na prodaj. Vse skupaj cenjeno le na dva tisoč gld. — Več pové Janez Pungerfcič v Skocijanu.	(245-3)
Tovarniška ním
šivíilnih strojev in biciklov.
Dunajska cesta at.
Canikl na talit«Tanj& hr«iplitno In franko.
Zastopnik za Sdetliko in okolico:
Friderik SkuSek v Metliki. (131-12)
Novomeato: o^tsovomi nrednik, isdiyate^, aaloinik is tiskar 1. Krajec.