Št. 79 (15.523) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggk) 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____ T tznn I ID POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI I DUU LIK SPED. IN ABB. POST. GR. T /50% NEDEUA, 7. APRILA 1996 Svojcas je bil marsikdo mnenja, in je svoje mnenje tudi javno povedal, da je tržaške sodnike, ki so odločati o usodi bivšega poveljnika koprskega patruljnega Čolna Borisa Grgiča, pogojevalo okolje, torej politični pritiski. Tragični dogodek, v katerem je pred skoraj desetimi leti izgubil življenje ribic iz Gradeža, je posebno glasno izkoriščala tržaška desnica za napade na tedanjo Jugoslavijo. Slednje ni več, eni od njenih naslednic, najbližji sosedi Sloveniji, pa ista desnica ne namenja nic prijaznejših besed. Politika in sodstvo sta se v povojni Italiji marsikdaj sli z roko v roki, po eni strani je politika spodbujala nekatere procese, po drugi jih je zavirala. V ta okvir morda sodi tudi primer Grgič, v katerem je sedaj povedalo svojo besedo tudi kasacijsko sodišče iz Rima, ki je skupaj z rimskim glavnim pravd-nistvom jasno zavrnilo početje tržaških sodnikov. Odločitev iz Rima obenem tudi dokazuje, da je v nekaterih primerih za Slovence morda problematično iskati pravico v Trstu, ker se nekateri verjetno Se niso povsem otresli pogojevanja iz preteklosti. Borisa Grgiča so svojcas obsoditi na petnajst let jeCe, vendar so v Trstu februarja letos zavrniti zahtevo po reviziji, čeprav je slonela na novih dejstvih, ki naj bi dokazovala, da se je tragični dogodek neizpodbitno pripetil v jugoslovanskih (sedaj slovenskih) teritorialnih vodah. To sicer Se ne pomeni, da je za nekaj rib vredno uporabiti strelno orožje, vendar podrobnosti v tem primeru niso zanemarljive. Dokazi namreč govorijo, da je koprska policija segla po orožju Sele tedaj, ko pozivi niso zalegli, in da ni streljala neposredno proti ribičem, da so dejansko odbiti drobci zakrivili ribičevo smrt. Torej ni imel nihče namena ubijati. Zakaj torej v Trstu nočejo resnici do dna? Enostavno: ugotovitev, da je slo res za uprizoritev političnega procesa z očitnim namenom netenja narodnostne mržnje in zaostrovanja odnosov meji, ki naj bi izšla iz revizije procesa, bi metala slabo luč na sodstvo, in to prav v času, ko politika vztrajno trdi, da je uprizoritev preiskave o fojbah zgolj stvar pravice ter s politično voljo in mednarodnimi odnosi nima prav nic skupnega. Mar nočejo resnici do dna? 1 SSk objavila rezultate 1 februarske poštne ankete TRST - Slovenska skupnost je ne trdilnih, včerajšnji tiskovni konferenci pred- Slovenska skupnost je tudi izpo- stavila rezultate postne ankete, ki jo polnila svoje predloge o tem, kakš-je februarja izvedla o vprašanju sku- no naj bi bilo novo skupno pred-pnega predstavništva Slovencev v stavniško telo - imenovalo naj bi se Italiji. Od 11.350 naslovov, na kate- Narodni svet Slovencev v Italiji - in re so poslali vprašalnike, so prejeli kako naj bi potekale volitve. S svoji-3.600 odgovorov, od teh je bila mi stališči je SSk že seznanila druge ogromna večina (95,5 odstotka) pri- organizirane komponente manjšine. Danilo Bizjak VOLITVE / D'ALEMA IN FINI SPROŽILA POLEMIKE m V ospredju RAI in davčni sistem Prodi za zmago razuma nad kričanjem RIM - Poleg odmevov na predlog tajnika DSL D’Aleme o reformi javne radiotelevizijske službe, ki bi jo bilo treba omejiti na samo dva kanala in ji odvzeti reklamo, je bila včeraj v ospredju predvolilne razprave tudi nova Finijeva ideja o reformi davčnega sistema za odvisno delo. Lider Nacionalnega zavezništva je predlagal preprosto ukinitev obdavčenja plač .odvisnih delavcev pri viru, kar ni naletelo na ravno veliko navdušenje niti med njegovimi somišljeniki, kaj šele pri sindikatih, ki pravijo, da gre za Cisto volilno demagogijo. Kar pa zadeva reformo javne ustanove RAI, so politični nasprotniki D’Alemi takoj očitali, da je razklal lastno stranko in se postavil v nasprotje z Veltronijem. Tajnik DSL je to zanikal, Veltro-ni pa se je raje vrnil na temo institucionalnih reform in dejal, da se je treba po volitvah, ne glede na njihov izid, nemudoma spet sesti za pogajalsko mizo in se skupaj dogovoriti za nova pravila igre. Berlusconi kot kaže na to uho noče slišati in je včeraj spet ponovil, da se leva in desna sredina pac ne strinjata o ničemer, kar je lahko razumeti kot sklep, da se pravzaprav nima smisla pogajati. Lider Oljke Romano Prodi (na posnetku AP) je imel včeraj zborovanje v svojem rojstnem Carpi-netiju v pokrajini Reggio Emilija, kjer je izrazil željo, da bi razum prema- gal kričanje, ki postaja z bližajočimi se volitvami vse glasnejše. Na očitke, da je preveč dobrodušen, je odgovoril, da je paC miren in neagresiven človek, ki je prepričan v zmago razuma, medtem ko je glede volilne zmage dejal, da se njegovo zaupanje ni zmanjšalo, Čeprav obstaja velika neenakost v sredstvih, s katerimi razpolagata obe volilni zavezništvi. Na 2. strani Proces o smrti gradeškega ribiča bodo nadaljevali TRST - Proces proti bivšemu poveljniku koprskega patruljnega Čolna Boricu Grgiču, ki ga je tržaško sodišče leta 1990 obsodilo na petnajst let ječe zaradi umora gradeškega ribica Bruna Zerbi-na, morajo nadaljevati. Tako je sklenilo kasacijsko sodisce v Rimu, ki je zavrnilo odlok tržaškega prizivnega sodišča. Slednje je februarja letos zavrnilo zahtevo po reviziji procesa. Čeprav sta Grgičeva zagovornika, odvetnika Bogdan in Andrej Berdon, medtem zbrala vrsto dokazov, iz katerih izhaja, da se je dogodek pripetil v tedaj Se jugoslovanskih (sedaj slovenskih) teritorialnih vodah in da je poveljnik Grgič ravnal povsem v skladu s predpisi. To pomeni, da bodo na obravnavo lahko prišle razne priče, zaCensi s koprskim javnim tožilcem in tedanjim italijanskim konzulom v Kopru. Odločitev rimskih sodnikov, da je proces treba nadaljevati, je pomembna ne samo zaradi ugotavljanja resnice, temveč tudi zato, ker je bil sicer tragični dogodek dolgo Časa v središču pozornosti in ga je izkoriščala zlasti tržaška desnica. Na 3. strani NEZASLIŠANA PROVOKACIJA V NEKDANJEM TABORIŠČU Poljaki dovolili fašistično demonstracijo v Auschvvitzu VARŠAVA - V nekdanjem uničevalnem taborišču v Auschvvitzu je prišlo včeraj do nezaslišane demonstracije poljske skrajne desnice. Kakih sto obritoglavcev se je podalo, z dovoljenjem krajevnih oblasti v taborišče in položilo venec na kraj, kjer so nacisti leta 1941 ustrelili 80 Poljakov. Priložnost so izkoristili tudi za protest zoper »zidovski imperializem«. Manifestacijo poljskih fašistov so krajevne oblasti najprej prepovedale, potem pa jo je prefekt iz Bielsko Biale dovolil, kar je povzročilo ne malo- negodovanja med tistimi, ki so se ob veliki noCi prišli poklonit žrtvam nacističnega nasilja. Sklep oblasti povzroča ne majhno zaskrbljenost, saj je to menda prvič, da so dovolile tako grobo provokacijo. n TOTOCALCIO X 21 XI1 121 1XXX Dobitki: 13-1.527.000 lir 12- 87.700 lir Danes v Primorskem dnevniku Po obsodbi Bruna Contrade Bruno Contrada, na 10 let ječe obsojeni tretji človek pri Sisde, vztraja pri svoji nedolžnosti, proti sodnikom pa se zlasti zaganjajo predstavniki Forza Italia. Stran 2 »Racionalizacija « šol v Benečiji Načrt o »racionalizaciji« šol, ki ga je pripravil videmski šolski skrbnik, ogroža tudi nekatere osnovne Sole in vrtce v Benečiji in Terski dolini. Stran 3 Preveč nesreč pri delu Sindikat poziva Dinijevo vlado, naj nemudoma omogoči izvajanje zakonskih predpisov, ki obvezujejo delodajalce, da poskrbijo za popolno varnost delavcev. Stran 4 Vlomi v 9 podjetij v Štandrežu Tatovi so vCeraj ponoči vlomili v številna, večinoma slovenska podjetja v industrijski coni pri Standrezu, plen pa je bil povsod razmeroma skromen. Stran 7 Juventus zmanjšal zaostanek Z včerajšnjo zmago v mestnem derbiju nogometne A lige proti Torinu (2:1) je Juventus zmanjšal zaostanek na 6 točk za vodilnim Milanom. Stran 25 r RIM / OB LEPEM VREMENU RIM / PO OBSODBI BRUNA CONTRADE Velika noč na smučeh, ob morju in v muzejih RIM - Eni so odpotovali že v četrtek, zamudniki pa včeraj. Selitev iz mest v planine, kjer se je po obilnem sneženju smučarjem nasmejala sreča, ali pa v obmorska letovišča se je končala nekje sredi dneva, na avtocestah pa so bile dotlej do tri kilometre dolge kolone avtomobilov. Največji promet je bil med Milanom ter Turinom in Benetkami, na "avtocesti sonca" proti Bologni, Firencam in Neaplju, pa še na jadranski magistrali. Mnogi - domačini in tujci - so izkoristili večdnevni oddih za ogled muzejev. O zlasti velikem obisku poročajo iz Pompejev v neapeljski okolici in iz Firenc, kjer si smejo ogledati umetninske dragocenosti Uffizijev po skupinah največ 500 oseb hkrati (a isto velja za Palačo Pitti). Zakaj? Prvič zato, ker bi hujša gneča škodila umetninam, drugič pa, ker še niso dokončno odstranili posledic terorističnega atentata z dne 27. maja 1993. Na pot se je odpravilo 22 milijonov avtomobilistov, kar gre pripisati tudi lepemu, tokrat prav zares pomladnemu vremenu, prometna policija pa je že zdaj v skrbeh, kaj bo ob povratku. Ljudem svetuje, naj se vrnejo v noči od ponedeljka na torek, le tako se bodo izognili gneči. Nekateri spet napadajo sodnike ter skesance Controdo pravi, da nekatere cilje zasledujejo na njegovi koži RIM - Palermsko sodišče je Bruna Contrado, tretjega človeka tajnoob-veščevalne službe notranjega ministrstva Sisde, obsodilo na deset let ječe zaradi zunanjega sodelovanja pri mafijski organizaciji. Obveljalo je torej stališče, da gre za podkupljenega državnega funkcionarja in ne za poštenega služabnika države, ki so se mu skesanci hoteli maščevati: njegovo ime so med drugim omenili Tommaso Buscetta, Ga-spare Mutolo, Giuseppe Marchese, Rosario Spato-la, Francesco Marino Mannoia in še pet drugih. 67-letni Contrada po razsodbi ni izrekel ene same besede, po stranskem izhodu je zapustil sodno palačo, zato pa je spregovoril včeraj, ko je dejal, da nekatere cilje zasledujejo tudi na njegovi koži, in sicer skušajo dokazati, da so državni aparati v določenem zgodovinskem obdobju omogočili razvoj mafije. Oglasili so se tudi drugi, vendar so bili nekateri pri svojih izjavah zelo previdni, kot na primer ministrski predsednik Lamber-to Dini, ki je dejal, da nima nobenega elementa, na podlagi katerega bi lahko karkoli komentiral. Tudi tajnik DSL Massimo D’Alema po svoji navadi ni hotel govoriti o sodnih zadevah. Tajnik liberalnih federalistov Raffaele Costa se je zatekel k običajni ugotovitvi, da tudi za Contrado velja to, kar velja za vse državljane, in sicer domnevna nedolžnost do dokončne razsodbe. Bolj zgovoren je bil poslanec Forza Italia Alfredo Biondi, ki je menil, da je odločitev sodnikov posledica izjav skesancev, ki jih je vodila mržnja do funkcionarja, ki je v svoji karie- ri dosegel najvišja mesta v notranjem ministrstvu. O njem, je še pristavil Biondi, so ministri in drugi visoki državni funkcionarji govorili kot o sposobnem in odločnem človeku. Po mnenju Marca Taradasha, prav tako poslanca Forza Italia, obsodba sloni samo na izjavah skesancev in ne na konkretnih dokazih: sodstvo v Italiji naj bi bilo ujetnik dveh lobijev, ki sta si zelo različna, vendar delujeta sinhrono v škodo nepristranskosti sodnikov in gotovosti sodstva, to pa so na eni strani državna pravdništva, na drugi skesanci. Giuliano Pisapia, kandidat na listi SKP na prihodnjih volitvah, je izjavil, da moramo ločevati med mnenjem (ki je lahko tudi kritično) o odločitvah, s katerimi se ne strinjamo, ter nesprejemljivo in sistematično deligitimacijo vsega palermskega sodišča, kot to počne Forza Italia. Oglasil se je tudi glavni tajnik neodvisnega sindikata policije Domenico Colasante. Po njegovem mnenju bode v oči dejstvo, da so morda dali preveliko težo izjavam skesancev kot pa pričevanjem pripadnikov inštuitucij, ki bi morali biti bolj verodostojni. Pristavil je, da spoštujejo odločitev sodnikov, vendar jo bodo podrobno proučili. Izrazil pa je še zaskrbljenost, da bi v prihodnosti, če ne bo mogoče preveriti izjav skesancev, lahko sodniki odločali na podlagi teorema, po katerem ima več izjav skesancev, ki se ujemajo, težo dokaza. NOVICE Ropar-mamilaš težko ranil zdravnico BORGATO ( TURIN) - Ropar-mamilaš Giuseppe Tinelli je predsinočnjim zabodel 35-letno zdravnico Barbaro Mietto; zabodel jo je v njeni ambulanti, v katero je prišel v trenutku, ko jo je zapirala in ji skušal iztrgati zlati nakit in odnesti knjigo za recepte. Zdravnica je reagirala in ropar jo je večkrat zabodel; nato pa je prerezal telefonske žice in pobegnil s prenosnim telefonom, avtoradiom in ključi ambulante, v katero jo je zaklenil. Ko si je nekoliko opomogla, je zdravnica zaprosila za pomoč; odpeljali sp jo v bolnišnico v Cirie, kjer se nahaja v resnem stanju. Napadalca so karabinjerji pozneje aretirali v bližini njegovega stanovanja v Borgam. Roparji pobegnili z 800 milijoni lir plena RIM - Štirje zakrinkani roparji so včeraj zgodaj zjutraj na dvorišču instituta za nadzor Brink’s Secur Mark v Ul. Aurelia oropali blindirano vozilo, v katerega so uslužbenci pravkar naložili vrečo z dragocenimi predmeti v vrednosti 800 milijonov lir. Zapriseženi čuvaj jih je hotel ustaviti in nanje streljal, po njegovih besedah pa naj bi enega tudi ranil; roparji so nato zbežali z »dragoceno« vrečo. Včerajšnji pa ni bil prvi rop v omenjenem institutu; roparji so ga »obiskali« že leta 1984 in odnesli kar 34 milijard lir plena. Hlinila je ugrabitev FROSINONE - Hlinila je ugrabitev in načrtovala, da se bo ponovno prikazala danes, na veliko noč, da bi na tak način razveselila svoje pristaše; karabinjerji pa so namere 30-letne vedeževalke Gianne Alsabiso iz kraja Boville Emica (pri Frosinoneju) odkrili in ji prekrižali račune ter jo prijavili zaradi hlinjenja ugrabitve. Enaka usoda je doletela tudi dva njena pristaša, ki sta organizirala ugrabitev, da bi na tak način podkrepila njene prerokbe. Izginila je v Indiji, ugibi o odkritem truplu NOVI LIGURE ( ALESSANDRIA) - Starši 28-letne Maddalene Calderone, ki je izginila v Indiji, kjer je bila na počitnicah, upajo v poseg Famesine. Medtem pa se krepi bojazen, da bi obglavljeno truplo, ki so ga odkrili na plaži v Puriju, pripadalo prav mladi Italijanki. Sicer pa je celotna zadeva zavita v veliko skrivnost; sled za Maddaleno, ki je lanskega septembra odpotovala z" zaročencem v Indijo, se je izgubila v začetku januarja, ko sta se zaročenca raz-sšla. Dekle pa se strašem ni javilo že od meseca oktobra, zaradi česar so se obrnili na karabinjerje. Pismo nazaj po dolgih 21 letih LANUSEI (NUORO) - O primeru božičnega pisma, ki naj bi ga Marina Cuboni leta 1975 odposlala »princu Aladinu« iz Arabije in ga v njem zaprosila za darila bo verjetno odločalo sodišče, ker ji je bilo vrnjeno po 21 letih. Ravnatelj poštne agencije v La-nusei je po dolgi preiskavi izjavil, da so časopisne vesti o zadevi povsem neutemeljene in obrekljive, ker pismo ni bilo nikoli odposlano. VOLILNA KAMPANJA / V OSPREDJU RAZPRAVE h RAI in davki na odvisno delo novi jabolki spora Mnenja se krešejo tudi znotraj obeh zavezništev RIM - Danes in jutri bo tudi volilna kampanja najbrž nekoliko potihnila, včeraj pa sta bili v ospredju predvsem dve vprašanji: reforma javne radiotelevizijske službe, ki jo je "sprožil Massimo Dilema ob svojem obisku pri Fininvestu, in Finijev predlog o ukinitvi neposrednega obdavčenja plač odvisnih delavcev. Reakcije na oba predloga so več ali manj porazdeljene glede na zavezništvi, katerim D’Alema in Fini pripadata, čeprav je tudi iz njunih lastnih vrst slišati nekaj kritičnih pripomb. V razpravo o reformi zavoda RAI je včeraj posegel sam tajnik DSL, ki je zanikal trditve političnih nasprotnikov, češ da so o tem vprašanju različna menja celo v njegovi stranki. »Nobenega razkola ni v DSL,« je zagotovil D’Alema, »iz moje stranke ni bilo kritik, samo opazke. Zdi se mi, da je resnični razkol o tem vprašanju je med Berlusconijem in Fi-nijem.« Tajnik DSL je zanikal tudi »probleme« z Veltronijem, saj naj bi drugi mož Oljke samo pojasnil, da je LTAlemov predlog končni rezultat reforme javne RTV hiše. »Prav ima,« je dodal D’Alema, »saj tudi jaz nisem mislil, da je treba priti do nove RAI že jutri. To je dolg proces, ki mora preseči duopol RAI-Fininvest« D’Alemova zamisel o dveh javnih TV kanalih je logična, je izjavil predsednik vlade Lam-berto Dini, za katerega to ne pomeni uničiti javne RTV službe in niti ne hudih posledic za zaposlenost. Dini je na obisku v Catanii (na posnetku AP s soprogo Donatello in županom Enzom Biancom) govoril tudi o drugih aktualnih vprašanjih volilne kampanje in med drugim dejal, da se je odločil za zavezništvo z levo sredino zato, ker so v desnosredinskem polu prevladala stališča skrajne desnice. O nevarnosti desnice je včeraj govoril tudi tajnik SKP Bertinotti, ki je dejal, da je prav zato prišlo do sporazmna z Oljko, vendar je v primeru zmage levosredinskega zavezništva izključil vsako možnost, da bi njegova stranka sodelovala v vladi. K zmagi razuma nad kričanjem je včeraj znova pozval voditelj Oljke Romano Prodi, ki se je za veliko noč vrnil v svoj rodni kraj Carpine-ti pri Reggio Emilii. Njegova desna roka Vel-troni pa je izjavil, da se bo treba po volitvah ne glede na izid takoj spet vrniti za pogajalsko mizo, za katero se je treba dogovoriti za’ skupna pravila igre. Na nasprotni strani pa je Berlusconi podčrtal popolno an-titetičnost med stališči njegovega gibanja in DSL, posebno na področju institucionalnih reform in gospodarstva. Največ pozornosti pa je kot rečeno zbudil Fini, ko je predlagal ukinitev neposrednega obdavčenja dohodkov od odvisnega dela in v isti sapi obtožil Oljko, da se boji vsega novega. Za sindikate je njegov predlog tipična volilna demagogija, Dini pa ga je označil za norost. Zanimivo pa je, da je Fini razdelil nekdanje demokristjane v svojem polu, saj ga je Casini podprl, Buttiglione pa je izjavil, da ga predlog niti najmanj ne prepričuje. FININVEST / PRED OBČNIM ZBOROM Načrt za boizo je pripravljen RIM - Grupa Finivest, ki je lansko poslovanje zaključila s 454, 6 milijarde lir konsolidiranega dobička, je pripravljena za borzo. Podrobnosti projekta, ki bo popeljal Berlusconijeve televizijske mreže (Canale 5, Italia 1 in Rete 4) na delniški trg, je »razkril« dnevni red skupščine delničarjev, ki ga je včeraj objavil uradni list. Občni zbor bo 22. aprila v drugem sklicanju, delničarji pa se bodo morali odločati o borzni kota-ciji rednih delnic Media-set in o vrsti kapitalskih operacij. Te predvidevajo javfio prodajno ponudbo najmanj 100 do največ 220 milijonov novih delnic po nominalni vrednosti tisoč lir in z dodatkom, ki ga bo treba še določiti. Kapitalska glavnica družbe Mediaset, ki znaša trenutno 166, 6 milijarde lir, bo najprej povišana brezplačno s kritjem iz rezervnih skladov, delničarji pa bodo za vsako delnico v lasti prejeli sedem novih. Drugo povišanje bo na plačilo, brez opcijske pravice za sedanje delničarje, kar pomeni, da bodo nove delnice ponujene v javno prodajo. S tem naj bi ustvarih pogoje za razširjenje delnic na trgu in omogočili kotacijo Mediaseta na borzi. Dokapitalizacija bi morala doseči nominalno vrednost med 100 in 220 milijardami lir, iztržek za družbo pa bo veliko večji in bo odvisen od dodatka, za katerega bo povišana nominalna vrednost vsake delnice. K temu je treba prišteti še tretje povišanje glavnice, in sicer z emisijo novih delnic, ki bodo rezervirane za zaposlene pri Mediasetu. RIM / SPU2VASTA ENCEFALOPATIJA Bolezni sta različni Nikakor ju ni mogoče povezovati RIM - Nov smrtni primer zaradi Creutzfeld-Jakobove blaznosti nekaga 60-letnika v Veroni sodi v običajno povprečje te bolezni v Italiji. Bolezen je značilna za osebe s simptomi, ki so podobni bolezni ponorelih krav, katere znanstevo ime je spužva-sta encefalopatija goveda (Bse). Obeh boleznih ne gre nikakor med seboj pomešati, strokovnjaki pa ju bodo ločeno obravnavali, dokler ne bodo z gotovostjo spoznali njunih vzrokov; doslej ni bilo niti dokazano, da se bolezen prenaša z živali na človeka. Creutzfeld-Jakobova bolezen je v Italiji prisotna že dolgo, kako pa se razvija je zabeleženo v vsedržavnem registru pri višjemu zdravstvenemu institutu. Smrtni primeri zaradi te bolezni, do katerih je prišlo v zadnjih letih, ne vzbujajo nobenega suma med strokovnjaki, ne zaradi števila prizadetih oseb (od 35 do 40 v vsej državi) in niti zaradi načina, kako se je bolezen manifestirala. V vseh primerih so glavni simptomi bili tesnoba, depresija, drget, pomanjkanje orientacije, zmeda ter postopna izguba govorice in ravnovesja. ' ŠOLSTVO / NAČRT VIDEMSKEGA SKRBNIKA »Racionalizacija« tudi v Benečiji Pod udarom osnovne šole v Srednjem, Grme-ku-Klodiču in v Sovodnjah in vrtec v Tipam' ČEDAD - Reorganizacija šolskega sistema na Videmskem bo precej hudo prizadela tudi nekatere vrtce in osnovne šole v slovenskih občinah Benečije. Na podlagi načrta o racionalizaciji šol, ki ga je izdelal videmski šolski skrbnik Valerio Giurleo, naj bi v prihodnjem šolskem letu osnovno šolo iz Srednjega pridružili šoli v Sv. Lenartu. Solo v Grmeku-Klodiču bodo pridružili šoli v Sv. Lenartu, osnovno šolo iz Sovodenj pa bodo združili s šolo v Spetru. Toliko, kar zadeva Nadiške doline. V Terskih dolinah naj bi ukinili vrtec v Tipani in Njivici (Bardo). Otroke naj bi vozili v nižino, v Cento. Dokončno odločitev o zaprtju oziroma združitvi šol naj bi sprejeli na seji pokrajinskega šolskega sveta, ki je najavljena za 29. april. Sicer pa je že v teh dneh načrt šolskega skrbnika sprožil val negodovanj in protestov. Zupan iz Sovodenj Pa-squale Petricig je izjavil, da osnovne šole ne bodo zaprli in da je to zagotovilo dobil od samega Giurlea, čeravno je v načrtu predvideno, da bodo šolo iz Sovodenj zaprli. Zupan Petricig ugotavlja, da ni razloga za tako drastično odločitev, saj se bo število šoloobveznih otrok v naslednjih letih celo povečalo od 14 na 20. Proti načrtu šolskega skrbnika so se izrekli tudi predstavniki šolskega sindikata CGIL, ki so zahtevali, naj se pri reorgani- zaciji šolskega sistema upoštevajo tudi predlogi krajevnih upraviteljev. Slo je za inovativen načrt, ki bi lahko postal »biser« in model za celotno obmejno področje. Danes je ta načrt v veliki nevarnosti, da se ne bo uresničil in da bodo morali otroci iz Barda in Tipane v nižino k pouku. Zaradi premajhnega števila otrok se je videmski šolski skrbnik odločil, da bo zaprl vrtca (in osnovni šoli) v Tipani in Njivici (Bardo), otroke pa bi vozili v Cento. Da bi se izognili temu načrtu so nekateri upravitelji predčasno predlagali realizacijo načrta večjezične šole (vrtec in osnovna šola), ki naj bi s prihodnjim letom delovala v Viskorši. V tem času bi usposobili večjo šolsko zgradbo, ki bi imela vse pogoje za sodoben pedagoški pristop, ob njej pa naj bi zrasel športni center. V središču bi uvedli nov način šolanja, ki bi za 60 odstotkov upošteval vsedržavne programe, preostali čas pa bi namenili učenju domačega terskega narečja z vizijo, da bi od njega kasneje prešli na slovenski knjižni jezik. Danes so vsi ti kvalitetni in ambiciozni načrti le še neuresničljive želje, saj se je preveč ljudi zoperstavilo temu načrtu, ker očitno niso razumeli pomembnosti takšnega načina šolanja. Rudi Pavšič TISKOVNA KONFERENCA SLOVENSKE SKUPNOSTI SSk o poštni anketi in skupnem predstavništvu Za novo izvoljeno predstavništvo kar 95,5 odstotka TRST - Izid poštne ankete o vprašanju skupnega predstavništva Slovencev v Italiji in izpopolnjena delovna izhodišča za oblikovanje Narodnega sveta Slovencev v Italiji (NSSI) so bili v središču včerajšnje tiskovne konference Slovenske skupnosti na strankinem sedežu v Trstu. Tiskovne konference so se udeležili deželni tajnik Martin Brecelj, član deželnega tajništva in komisije za poštno anketo Rafko Dolhar, tržaški pokrajinski tajnik Peter Močnik in član tržaškega pokrajinskega tajništva Lojze Tul. Na poštno anketo je odgovorilo okrog 3.600 družin, od katerih se je kar 95,5 odstotka opredelilo za DA, se pravi zato, da bi Slovenci v Italiji svoje skupno predstavništvo demokratično volili. Slovenska skupnost, je bilo poudarjeno na tiskovni konferenci, si je z anketo zadala dva temeljna cilja: predvsem razširiti med ljudi razpravo o volitvah skupnega predstavništva, pa tudi ugotoviti, kaj ljudje o tej zamisli dejansko mislijo. Dopisnice z anketnim vprašanjem so odposlali na 11.350 naslovov, odgovorila je približno ena tretjina, kar je po oceni SSK zelo spodbuden rezultat, tudi glede na »bojkot nekaterih organiziranih komponent naše skupnosti«, kot so poudarili predstavniki SSK, pa tudi glede na dejstvo, da je medtem prišlo do razpusta parlamenta in sklicanja predčasnih voli- tev, kar je pobudo o poštni anketi spravilo nekoliko v ozadje. Prav glede na zadovoljiv izid ankete je deželno vodstvo SSk v zadnjih časih izpopolnilo svoja delovna izhodišča za oblikovanje Narodnega sveta Slovencev v Italiji, kot naj bi se po predlogu SSk novo skupno predstavniško telo imenovalo. Ta izhodišča, ki jih ločeno objavljamo tu spodaj, je SSk medtem tudi uradno posredovala drugim organiziranim komponentam Slovencev v Italiji »v upanju,« kot so poudarili na včerajšnji tiskovni konferenci v Trstu, »da bo čim prej prišlo do dogovora o tem bistvenem vprašanju za nadaljnji razvoj naše skupnosti.« Deželni tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj TRST / POZIV WALDYJA CATALANA (CGIL) PITTINIJU Zaskrbljiv zastoj deželne industrije Za finansiranje razvojnih pobud bi zadostovala ena sama javna ustanova TRST - Sindikalist Waldy Catalano, ki je pri deželnem tajništvu Cgil odgovoren za probleme industrije, je pozval predsednika Deželne zveze in-dustrijcev Andrea Pittinija, naj skliče skupni sestanek, na katerem bi predstavniki delodajalcev in delojemalcev soglasno določili, katere so prednostne izbire za utrditev in razmah proizvodnega sistema v Furla-niji-Julijski krajini. »Čeprav vsi protagonisti glasno poudarjajo nujo po reprogramiranju industrijske politike v deželi, ni prišlo doslej še do nobene izmenjave mnenj med in-dustrijci in sindikalisti, zastoj pa postaja iz dneva v dan bolj zaskrbljujoč,« ugotavlja Catalano. Pit- tini je pripravljenost na dialog že izrazil, deželna uprava je prav tako že dala signal s programskimi izjavami, toda ostalo je pri tem, Ce se ne bo takoj premaknilo na bolje, se bomo po Catalano-vem zatrdilu vključili v vsedržavno in mednarodno konkurenco s preveliko zamudo. »To, da s popravki k proračunu pridobiš kakšno sredstvo več, ali pa da enkrat na mesec izdaš sporočilo za tisk, še ni industrijska politika,« pribija na račun deželne vlade sindikalist Cgil in jo obenem poziva, naj uvede prožnejšo kreditno politiko. Skratka, na deželni ravni naj obstaja ena sama, zato pa institucionalno močna javna finančna ustanova z zajetnim do- tacijskim skladom, kajti dosedanja razdrobljenost na tem področju zavira razvoj. »Seveda pa je treba premostiti protislovno opozicijo v deželnem odboru,« zaključuje Catalano. Prispevek vlade FJk avtobusnim podjetjem TRST - Deželni odbor je odobril nakazilo 1, 47 milijarde lir v korist javnih, privatnih in koncesijskih podjetij za lokalne potniške prevoze. S prispevkom bodo podjetja krila dejanske režijske stroške. Prispevki dosežejo tudi 90% izdatkov in so nujni zaradi tega, ker niso dežele s posebnim statutom več deležne dotacij iz vsedržavnega sklada za prevoze. RIM / SKLEP KASACIJSKEGA SODIŠČA Tižaški sodniki se bodo morali spet ukvarjati s primerom Grgič Grgič je bil svojčas obsojen umora gradeškega ribiča TRST - »Odločitev kasa-cijskega sodišča dokazuje, da je za Slovence še vedno problematično iskati pravico v Trstu.« To je mnenje odvetnika Bogdana Berdona po sklepu rimskih sodnikov, ki so te dni razveljavili nedavni ukrep tržaških sodnikov in jim naložili, da nadaljujejo s procesom proti Borisu Grgiču. Primer Grgič je bil pred leti v središču pozornosti, grobo ga je izkoriščala predvsem italijanska desnica. Novembra 1986 je v incidentu v Tržaškem zalivu izgubil življenje gradeški ribič Bruno Zerbin, za njegovo smrt pa so poveljnika koprskega patruljnega čolna Borisa Grgiča decembra 1990 obsodili na 15 let ječe. Grgičev odvetnik Berdon je vložil priziv, ki so ga zavrnili in prvostopenjska raz- sodba je postala polnomoC-na. Bogdan in Andrej Berdon sta zato predstavila zahtevo po reviziji procesa, ki je slonela na novih dokazih, iz katerih naj bi neizpodbitno izhajalo, da se je dogodek pripetil v jugoslovanskih (sedaj slovenskih) teritorialnih vodah, kjer je Zerbin ribaril skupaj z drugimi italijanskimi ribiči in se ni ustavil na ukaz koprske policije. Nove dokaze so med drugim predstavljali ugotovitev koprskega javnega tožilca Primoža Trebežnika, ki je prišel do zaključka, da se je dejanje odvijalo v tedaj jugoslovanskih teritorialnih vodah in da je bila uporaba orožja zakonita in v celoti v skladu s pooblastili, nadalje navtične karte, fotografije ter dokumenti, vrsta novih prič, začenši s koprskim javnim tožčil-cem in italijanskim konzulom v Kopru Felicejem Scauso, ki so mu izjemoma dovolili, da je prisostvoval obdukciji »kot neponovljivemu dejanju«. Na obravnavi pred prizivnim sodiščem, 21. septembra lani, pa je prišlo do nepričakovanega preobrata: sodniki so menili, da je zahteva po reviziji nedopustna. Utemeljitev njihovega koraka je bila že na prvi pogled kontradiktorna, sledila je nerazumljivi logiki (po eni strani so omenjali nove dokaze, ki naj bi jih predstavljale priče in drugi tehnični podatki, po drugi pa so trdili, da novi dokazi, čeprav bi bili ugodni za obrambo, niso taki, da bi lahko postavili na glavo okoliščine, ki so jih svojčas ugotovili in so osnova raz- sodbe). To kontradiktornost, po kateri so vnaprej vedeli, da novi dokazi ne morejo izpodbiti prejšnje sodbe, je že februarja letos ugotovilo samo glavno pravdništvo pri kasacij-skem sodišču, sedaj pa še samo sodišče, ki je razveljavilo odredbo tržaškega prizivnega sodišča. Slednje mora tako nadaljevati s procesom. To obenem pomeni, ugotavlja sedaj odv. Bogdan Berdon, da obstaja še vedno možnost (če bi proces v Trstu, za katerega morajo sedaj določiti nov datum, zašel na presenetljivo pot, torej da sploh ne bi upoštevali novih pričevanj in dokumentov), da se znova obrnejo do kasacije, ki bi bila v tem primeru pristojna kot drugostopenjski meritorni sodnik. Kdo naj bi volil in kdo sestavljal NSSI V celoti objavljamo izpopolnjeno verzijo delovnih izhodišč za osnovanje Narodnega sveta Slovencev v Italiji, ki so jo predstavniki Slovenske skupnosti orisali na včerajšnji tiskovni konferenci in odposlali drugim organiziranim komponentam nase manjšine. RAZLOGI Slovenska manjšina v Italiji je vse bolj razčlenjena, a tudi razpršena. Potrebno je skupno telo, ki naj omogoči enakopraven dialog v manjšini o skupnih življenjsko pomembnih vprašanjih in ki naj jo tudi zastopa kot celoto. Takšno novo predstavniško telo pa mora imeti tudi demokratično legitimacijo, mora biti torej varen izraz slovenske narodnostne skupnosti. Politični, idejni, kulturni pluralizem so zgodovinska danost in tudi bogastvo naše skupnosti, vendar je zlasti po padcu Berlinskega zidu, po demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije in po globokih političnih spremembah v Italiji mogoče tudi vzpostaviti večjo demokratično enotnost. Tako danes niso več mogoče formule, kjer velja pravica veta in kjer so predstavniške vloge zgodovinsko in dedno utemeljene, brez ozira na dejansko težo v skupnosti. Jasno pa je, da bi novo telo, ki bi se po našem predlogu imenovalo Narodni svet Slovencev v Italiji (NSSI), ne smelo ukinjati samostojne organizirnosti in pobud posameznih komponent, temveč bi črpalo svojo moč iz lastne demokratične legitimacije in iz širine soglasja, ki bi se v njem oblikovalo po demokratični poti. PRISTOJNOSTI NSSI bi zastopal Slovence v Italiji pred italijansko državo, v odnosih z oblastmi Republike Slovenije ter na mednarodni ravni. Poleg tega bi bil forum za obravnavanje problemov, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost v Italiji kot celoto. STRUKTURA Glavni organi NSSI bi bili svet, izvršni odbor in predsed- Svet bi sestavljalo 60 članov. Tretjino teh, se pravi 20 članov sveta bi volili krovni organizaciji civilne družbe (SKGZ in SSO) na svojih notranjih volitvah. Ostalih 40 pa bi volili na neposrednih vsemanjšinskih volitvah. Mandatna doba bi trajala 5 let. Svet bi iz svoje srede izvolil 8- do 10-članski izvršni odbor, le-ta pa bi v svoji sredi izbral predsednika, ki bi imel pravico imenovati enega ali več podpredsednikov. VOLITVE Volilno pravico (aktivno in pasivno) za neposredno izvolitev 40 elanov sveta bi imel, kdor bi bil polnoleten, bi užival politične pravice in bi podpisal ustanovno listino NSSI. V tej listini bi seveda moral biti naveden namen NSSI in vsaj v glavnih obrisih bi morala biti prikazana tudi njegova struktura. Rok za podpis ustanovne listine in torej za vpis v volilne sezname bi določila volilna komisija, ki bi jo sestavljali ugledni člani naše skupnosti in ki bi tudi nadzirala podpisovanje. Volitve bi potekale po proporč-nem volilnem sistemu. Zagotoviti bi vsekakor moral zastopstvo iz vseh treh pokrajin, v katerih smo Slovenci v Italiji zgodovinsko prisotni (Trst, Gorica, Videm), in z narodnostno posebno ogroženih območij. PRIPOMBA SSk meni, da bi na neposrednih vsemanjšinskih volitvah izvolili le dve tretjini članov NSSI, ker se zaveda, da bi se takšnih volitev težko udeležili zlasti manj zavedni deli manjšine, ki pa bi jih nikakor ne smeli odpisati. Ti deli praviloma prihajajo v stik z življenjem manjšine prek organizacij civilne družbe npr. na gospodarskem, športnem in prosvetnem področju. Odtod predlog, da bi tretjino sedežev NSSI rezervirali krovnima organizacijama civilne družbe. To bi tudi v znatni meri obvarovalo pred nevarnostjo, da bi vsemanjšinske volitve izpadle kot samopreštevanje. NOVICE Manifestacija društva Edinost Na Trgu Unita bo danes ob 11.30 redno mesečno protestno zborovanje društva Edinost, na njem pa bo prof. Samo Pahor ob 55. obletnici barbarskega napada na Jugoslavijo »opozoril italijanske sodržavljane,« kot je rečeno v tiskovni noti prirediteljev, »na glavni vzrok za vojno v naših krajih, katere posledice ni dostojno uporabljati za utemeljevanje kršenja temeljnih pravic slovenske manjšine.« Začetek del za razširitev pokopališča v Mačkoljah Dolinska občinska uprava sporoča, da bodo v sredo, 10. aprila, ob 10. uri pričeli z deli za razširitev pokopališča v Mačkoljah. Uradnega pričetka del se bodo udeležili dolinski župan in odborniki, predstavniki podjetja Idle Tul, ki bo opravilo dela, načrtovalec, vodja del in odgovorni občinskih tehničnih služb. Zanfagnin sprejel predstavnika Italijanov v Argentini Tržaški občinski odbornik Giorgio Zanfagnin je včeraj na občini sprejel predstavnika argentinske sekcije generalnega komiteja Italijanov v tujini, podjetnika in vidnega gospodarskega predstavnika iz Cordobe Uda M. Crozzolija. Odbornik Zanfagnin je gostu orisal glavne zmogljivosti mesta in pristanišča, nato pa z gostom proučil nekatere možnosti razvoja odnosov s Trstom, tako na gospodarskem kot na kulturnem področju preko številne deželne skupnosti v Argentini. Težave v Ul. Giulia zaradi olja na asfaltu V Ul. Giulia, v višini kasarne finančne straže, so včeraj imeli precejšnje preglavice. Del ceste je bil namreč zaprt in je promet potekal izmenično samo po eni polovici. Okrog 8.30 je namreč na vozilu, s katerim neko zasebno podjetje odnaša smeti, prišlo do okvare in je na asfalt steklo precej olja. Potrebovali so skoraj ves dan, da so asfalt počistili (prišlo je tudi osebje podjetja Ital-spurghi). Promet so normalno vzpostavili šele nekaj pred 17. uro. Pešec pod motorno kolo Nekaj po 11. uri je v Ul. Settefontane prišlo do prometne nesreče, v kateri se je.poškodoval 81-letni Loris Greco, ki so ga odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje s prognozo okrevanja v 20 dneh. Greca, ki prebiva v Ul. Sinico 38, je ranil neki motociklist. : 5 • Q naši sladoledi so pripravljeni samo z naravnimi sestavinami IJ velik senčnat vrt Q prostorno parkirišče _______JUTRI ODPRTO Ob slabem vremenu je vrt pokrit in ogrevan Ul. Eremo 259 blizu Katinare - Tel. 910342 y,rvn=5evan,e^ Na razpolago smo Vam vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah: od 8.00 do 12.30 In od 14.30 do 18.00 STAR PROBLEM / ALI JE VLADA POD PRITISKOM PODJETNIŠTVA? RAZSTAVA Premalo posluha za varnost pri delu V Furlaniji-Julijski krajini vsak deveti dan en mrtev Furlanija-Julijska krajina se nahaja na samem vrhu nezavidljive lestvice italijanskih dežel, kjer so nesreče pri delu najbolj pogoste: na vsakih 100 zaposlenih se jih pri nas ponesreči skoraj 38 (natanko 37, 9), vsedržavno povprečje pa znaša 26. In še: v zadnjih dveh letih so našteh na območju, ki se razteza od Milj do Trbiža, 54.765 ranjenih in 82 mrtvih, torej eno smrtno žrtev vsak deveti dan in povprečno 75 ranjenih vsak dan. Slabše se imajo samo v Liguriji, Dolini Aosta in Umbriji ter na Tridentinskem-Južnem Tirolskem. Ge je to cena, ki jo morajo delovni ljudje plačevati za uveljavitev “fleksibilnosti” ekonomskega modela, ki naj privede do vnovičnega gospodarskega razrasta v teh krajih, potem nekaj ni v redu. Kaj? To so jasno povedali predstavniki osrednjih treh sindikatov Cgil, Cisl in Uil na nedavni okrogli mizi v prostorih ustanove Enfap v Trstu, na kateri so bili navzoči tudi zastopniki Združenja indu-strijcev za tržaško pokrajino, organizacije indu-strijcev pod okriljem države Intersind, združenj malih industrijcev in obrtnikov, pa še strokovnjaki Službe za medicino dela iz sklopa Tržaškega zdravstvenega podjetja. Srž problema je v (ne) izvajanju državnega zakonskega odloka 626 iz leta 1994, ki vsebuje natančne predpise o varnosti pri delu in prevencij-skih ukrepih, kot tudi drugega dekreta, s katerim so bili v prvega vnešeni številni popravki. Zakonska določila zadevajo rizične industrijske panoge, kot so gradbeništvo, metalurgija, kovinsko-mehanski sektor in predelava lesa, ter kmetijske dejavnosti, spoštovanje varnostnih norm pa bi morali nadzirati inšpektorati za delo ob sodelovanju lokalnih izvedencev v medicini dela. Proizvodnja je sad bi-noma delojemalec-delo-dajalec, kakšna je njena kakovost in koliko je proizvajalni postopek (ne) varen, pa je odvisno od razmerja med njima. Ge podjetnik ne skrbi dovolj za varnost in zdravje delavca, potem ni mogoče govoriti o solidarnostnem sodelovanju, ki pa bi moralo biti bistvo dvostranskega odnosa. A ne samo to, so poudarili sindikalisti, izboljšanje delovnih razmer v varnostnem pogledu ne koristi samo zdajšnji delovni sili, temveč je potrebno tudi za mladi in bodoče rodove. Iznesli pa so tudi grenko ugotovitev, da namreč z žgočo problematiko javnost sploh ni seznanjena, in da je tudi lep del podjetništva do nje mlačen. Od tod seveda potreba po popravkih in odlog uveljavitve predpisov, zaradi katerega so sindikati zatožili vlado pri Evropski uniji, ker pač ne izpolnjuje skupnih obveznosti. Podjetja, v katerih je nevarnost nesreč najhujša, in tista, kjer je proizvodnja zdravju škodljiva, ter vsi industrijski obrati z več kot 200 uslužbenci se morajo zakonskim določilom o varnosti pri delu prilagoditi do 1. julija letos, vsi drugi pa šele do 1. januarja 1997. Zamuda je torej že štiriletna! To pa še ni vse. Družinskim podjetjem in onim, ki zaposlujejo manj kot 10 oseb, se sploh ni treba podrediti prevencijskemu programu, torej jim ni treba sestaviti preglednice s podatki o stopnji rizično-sti dela. Poleg tega je zakonodajalec še raztegnil pahljačo javnouprav-nih dejavnosti, pri katerih je dolžnost spoštovanja prevencijskih predpisov pogojena z izdajanjem dekretov o njihovem izvajanju. Sindikat zato zahteva temeljit zasuk vladne politike o delu. (dg) JUS / KOORDINACIJA ODBOROV Skrb za volitve v vseh vaseh Pismo prefektu za dvojezične volilnice na majskih volitvah V petek se je na Opčinah sestala Koordinacija odborov za ločeno upravljanje jusarskih zemljišč, ki jo sestavljajo predsedniki odborov. Razpravljala je predvsem o volitvah novih jusarskih odborov, ki bodo v nedeljo 26. maja. Volitve pa ne bodo v vseh vaseh, ampak samo pri Banih, v Barkovljah, Bazovici, Lonjerju, na Pa-dričah, na Proseku in na Opčinah. Ne bo jih torej na Kontovelu, v Gro-padi, v Trebčah in v Križu (kjer jih sicer še nikoli ni bilo). V teh vaseh so bili odbori za upravljanje jusarskih zemljišč sicer izvoljeni, zemljišča, ki so jih upravljali, pa niso podvržena ločeni upravi. Skrb Koordinacije odborov je in je vedno bila, da bi prišlo do volitev v vseh vaseh in da bi bili izvoljeni taki odbori, ki bodo nato polnopravni. Predstavniki Koordinacije odborov so že večkrat opozoril deželno upravo in prefekta, da je za tržaško pokrajino potreben zakon, ki bi dokončno razčistil vprašanje zemljišč, oziroma katera zemljišča sodijo pod ločeno upravo in katera pa ne. Po petkovem sestanku je Koordinacija odborov odposlala pismo prefektu in v vednost občinskim upravam, kjer bodo volitve, s prošnjo, da bi bile volilnice dvojezične in da bi bile majske volitve od 7. do 20. ure (in ne do 22.); volišča pa v glavnem ne bodo v šolskih poslopjih, da bi dijaki ne izgubili pouka. Volilne operacije bo vodil volilni urad, katerega predsednika bo imenoval predsednik prizivnega sodišča, skrutinatorje pa bo izžrebala občinska volilna komisija. Mandatna dona izvoljenih odborov bo trajala štiri leta. Sto podob m iz Pekinga V pasaži Tergesteo bo še danes in jutri odprta fotografska razstava »Sto podob iz Pekinga«, ki jo je uredila Graziella Vigo; na njej so razstavljene fotografije s četrte svetovne konference žensk, ki je bila lanskega septembra v kitajski prestolnici. Poleg portretov najvažnejših osebnosti, ki so se udeležile konference, od Hillary Clinton do Mary Ann Glendon in od Benazir Bhutto pa do kraljice Fabiole, so razstavljeni tudi portreti drugih afriških, evropskih, južnoameriških in seveda kitajskih žensk; razstavljeni so tudi lepi fotografski posnetki Pekinga s plapolajočimi rdečimi zastavami, posnetki otroških obrazov in vsakodnevnega življenja ter spomenikov preteklosti. Razstavo dopolnjuje neprekinjena projekcija videa »Preko Kitajskega zidu - Kitajska in ženske«, ki sta ga pripravila Nella Cirinna in Grazia Trabalza; video prikazuje tudi uradno otvoritev in delo konference. Iz tržaškega Tergestea se bo fotografska razstava preselila tudi v druge kraje dežele in nekako povezovala ciklus manifestacij »Zenske, Evropa, informacija«, ki jih prirejata italijanska mreža evropskih novinark in deželna novinarska zbornica v dogovoru s krajevnimi upravami in organizmi za promocijo enakih možnosti. Ciklus manifestacij se bo zaključil v Trstu z razpravo o ženski stvarnosti po konferenci v Pekingu in s koncertom. AIDS / POSVET V TRSTU Kugo tisočletja hočejo poraziti z gensko terapijo Ali bo injekcija genov premagala aids? Tajno orožje zoper kugo tisočletja naj bi bila genska terapija. Vbrizg zdravih genov v krvne celice seropozitivne osebe je cilj, ki ga dve leti zasledujejo raziskovalci kakih 20 laboratorijev širom po svetu, vključno z Mednarodnim centrom za genetsko in biotehnološko inženirstvo (ICGEB) v Trstu. Sadove dosedanjih poskusov bodo prvič orisali na posvetu z naslovom "Genska terapija raka, aidsa in genetskih obolenj", ki se bo začel v sredo (10. t. m.) na Pomorski postaji v Trstu in se končal v soboto, 13. aprila. To bo storila raziskovalka kitajskega porekla Flossie Wong Staal s Kalifornijske univerze v San Diegu, ki je dalj časa sodelovala z Robertom Gallom. Posvet prireja ICGEB ob sodelovanju Inštituta za mikrobiologijo v Padovi, univerze Loma Linda v Kaliforniji in Nacionalnega inštituta za alergije in kužne bolezni v Bethesdi (Maryland), sodelovalo pa bo 150 evropskih in ameriških znanstvenikov ter raziskovalcev. Med drugimi bodo poročali Kenneth Berns (predsednik Ameriške družbe za mikrobiologijo), Michael Dexter (direktor Odseka za eksperimentalno ematolo-gijo pri zavodu Patterson Institute for Cancer Research v Manchestru) in Harry L. Malech (poddi-rektor Inštituta za zdravstvo in socialne storitve v Bethesdi). Med italijanskimi izvedenci bodo nastopili Lucio Luzzatto (direktor Odseka za človeško genetiko pri Memorial Sloan Kettering Centru v New Yorku), Claudio Bordignon (šef programa za genetsko tera-pijo na milanskem San Raffaele) in direktor Laboratorija za molekularno in celično biologijo pri ICGEB Mauro Giacca. ■H UISP / VIVICITTA' V V nedeljo tekaška manifestacija V torek se bo začelo vpisovanje za 13. tekaško manifestacijo »Vivi-citta«, ki se bo odvijala po mestnih ulicah v nedeljo, 14 t.m. Manifestacija, ki jo prireja združenje Uisp, bo kot vedno doslej razdeljena v dve kategoriji. Tekmovalci se bodo pomerili na 12-kilometrski progi, ki bo speljana po mestnih in okoliških ulicah, amaterji pa na na 5-kilome-trski progi, ki bo skoraj v celoti speljana po ulicah mestnega zgodovinskega jedra. »Vivicitta« se v letošnji izvedbi povezuje z »Libero«, to je z združenjem za vzgojo zakonitosti. Nagrade za sodelovanje na manifestaciji so številne, prispevali pa so jih številni gospodarski operaterji iz mesta. Vpisovanje in vse informacije so interesentom na razpolago od torka, * 9., do sobote, 13. t.m. (od 9. do 12.30 in od 16. do 19.30) v trgovini Dimensione Šport v Ul. Milano 21; v četrtek, 11., in petek, 12. t.m. od 14. do 19.30 ter v soboto, 13., od 9. do 19.30 na sedežu Uisp na Trgu Duca degli Abruzzi 3. V nedeljo, 14. t.m.,pa bo vpisovanje možno od 9. do 10. ure na startu teka na Trgu Duca degli Abruzzi. RAZPIS / NATEČAJEV Tržaška občina bo zaposlila 32 oseb Tržaška občina je razpisala dva natečaja za skupnih 32 službenih mest: eden zadeva 24 mest funkcionarja (VII. poklicni profil), od tega 18 na upravnem in 6 na računovodskem področju, drugi pa 8 mest tehničnega izvedenca-geometra (VI. p. p. na tehnično-načrto-valnem področju). Prošnjo za udeležbo pri natečajih bo treba vložiti do 12. ure v ponedeljek, 22. aprila, in to osebno pri generalnem protokolnem uradu županstva ali pa po pošti s priporočenim pismom. Kandidati za mesto funkcionarja morajo imeti največ 41, za mesto geometra pa 40 let, razen seveda v izjemnih primerih, ki jih določa zakon. To so lahko tako italijanski državljani, kakor tudi državljani drugih članic Evropske unije. Izpolnjevati morajo seveda še vrsto pogojev kar zadeva študijski naslov oziroma dosedanje službene izkušnje. Za podrobnejše informacije o tem in za kopijo razpisa natečajev lahko zaprosijo osebje tretjega, personalnega oddelka (tel. 040/ 6754312 in 6754841), če pa želijo kopijo razpisa prejeti po pošti na dom, morajo za to pisno zaprositi Urad za natečaje, Trg Unita 4, in prošnji priložiti za 5.000 lir znamk. Ge bo število kandidatov visoko, bo potreben dodaten izbor. VELIKA NOČ / PRAZNIKI KONČNO PREGNALI ZIMO Duhovnost in tradicija spodrivata potrošništvo Za tiste, ki so ostali doma, verski obredi in krajši izleti Tiste, ki se niso odločili za daljše počitnice in se torej niso že v petek odpravili na pot, je včerajšnji topel spomladanski dan gotovo zvabil na piano. Najbrž pa se je kdo tudi v zadnjem trenutku odločil, da velikonočni »most« preživi proč od doma, morda v gorah, pri morju ali po sledeh kakšnega kulturnega ite-nererja. Skratka, prazniki so se tudi na Tržaškem začeli z lepimi vremenskimi obeti, potem ko zime zadnje čase ni in ni hotelo biti konec. Tisti, ki se niso ali se ne nameravajo odpraviti na pot, bodo tudi doma našli precej zanimivega, da jim ne bo dolgčas. O odprtih muzejih pišemo posebej, o barkovljan-ski obali, ki bo zagotovo polna sprehajalcev in ljubiteljev prvega sončenja, nima niti smisla razglabljati, saj gre za trdovratno tradicijo, zato se še enkrat ustavimo pri duhovni plati velike noči. Za vernike je to poleg božiča največji praznik v letu, obredna dejavnost pa je najbrž zanimiva tudi za nevernike, saj je posebno slovenska velikonočna tradicija zelo bogata, z zakladnico običajev, navad in tipičnih predmetov (butare, pirhi ipd). Po včerajšnjih številnih vstajenjskih procesijah in mašnih obredih z blagoslovitvijo velikonočnih jedil, bodo na današnjo velikonočno nedeljo po vseh cerkvah slovesne službe božje, ponekod pa tudi ofer. Verniki se bodo nato odpravili na praznično kosilo, s pirhi seveda, pa najbrž bolj s perutnino kot z govejim mesom. Mnogi bodo kosili kar doma, veliko pa je tudi takih, ki so rezervirali mize v restavracijah. Skoraj vsi lokali na Krasu in tudi veliko mestnih bo odprtih tako danes kot jutri, v glavnem za kosilo, v manjši meri pa tudi za večerjo. Predstavljamo si lahko, da bodo posebno natrpana gostišča na Krasu, saj bo veliko Tržačanov združilo izlete v naravo s tipičnim domačim prigrizkom. Na splošno lahko rečemo, da so se velikonočni prazniki na Tržaškem začeli zelo mirno, z razmeroma tekočim, čeprav živahnim prometom in v tradicionalnem razpoloženju, ki pa na srečo izgublja nekdanji tipično potrošniški utrip in pridobiva nazaj bolj tradiconalne in duhovne poudarke. To pa je konec koncev tudi smisel tega praznika, kot trenutka, ki v verniku utrjuje vez s skrivnostjo njegove vere, laika pa vabi k poglobitvi vase in v občečloveške vrednote. Ni torej naključje, da je solidarnost s trpečimi in svarilo pred grozotami vojne eno glavnih gesel tako verske kot laične velike noči. • Da bodo prazniki čim lepši, je na srečo poskrbelo tudi vreme, vsaj po napovedih meteorologov sodeč. Deželni meteorološki center ERSA napoveduje za danes in jutri rahlo oblačno do spremenljivo vreme, ki ga bodo poživljale le sapice. Tako naj bi se nadaljevalo tudi v torek. Na obali bo vreme bolj sončno z najnižjimi temperaturami 10 do 12 stopinj Celzija in najvišjimi, ki se bodo gibale od 14 do 17 stopinj. Hladneje so seveda v gorah, kjer ERSA opozarja na nevarnost snežnih plazov v najtoplejših urah dneva - to je tudi svarilo za smučarjee - v nižini pa bo lahko prišlo tudi do krajevnih ploh. Meteorologi dodajo, da imajo napovedi za danes 80-odstotno zanesljivost, za jutri pa 70-odstotno, kar pomeni, da za morebitni dež ali sneg ne sprejemajo odgovornosti. To seveda velja tudi za nas. Za veliko noč odprti muzeji Trst je od Dežele pravkar prejel status turističnega mesta in krajevna turistična ustanova APT se je nemudoma odzvala s podaljšanjem urnika informacijskega urada na centralni železniški postaji, ki bo dannes odprt neprekinjeno od 9.30 do 18.30. Danes in jutri bodo odprti tudi glavni tržaški muzeji in znamenitosti, včeraj pa so se spet začele krožne avtobusne turistične vožnje po Krasu, ki se bodo vrstile vsako soboto vse do 12. oktobra. Avtobus z naturalističnim vodnikom odpelje izpred Pomorske postaje ob 14.45. Od danes do 29. decembra pa bo vsako nedeljo tudi vodeni ogled mesta za pešce, ki se bo začel izpred Pomorske postaje ob 9.15. Se danes in jutri bo v pasaži Terge-steo na ogled fotografska razstava Gra-zielle Vigo »Sto podob iz Pekinga«, ki prikazuje utrinke s četrte svetovne konference žensk v kitajskem glavnem mestu, od muzejev pa bodo odprti naslednji: Miramarski park z muzejem (prvi od 8.00 do 19.00, drugi od 9.00 do 18.00) in konjušnice z razstavo Karla Teiga ( danes 10.00-22.00, jutri 10.00- 18.00) , Grad sv. Justa (9.00-19.00) in njegov muzej (samo danes 9.00-13.00), Muzej Revoltella (10.00-13.00), Rižarna (9.00-13.00), Svetilnik zmage (9.30-12.30 in 15.30-18.30), jama pri Briščkih (9.00-12.00 in 14.00-18.30), Železniški muzej (9.00-12.00). Tržaški mestni muzeji zgodovine in umetnosti so sporočili, da bo Muzej Rižarna pri Sv. Soboti do 15. maja odprt vsak dan od torka do vključno sobote od 9. do 18. ure. Enak urnik bo veljal tudi ob praznikih 25. aprila in 1. maja, v ostalih prazničnih dneh pa bo muzej odprt od 9. do 13. ure. Vstop je prost, v času odprtja pa deluje služba za infor' macije in za vodenje po muzeju. Obiskovalci si lahko ogledajo tudi dokumentarni video in zgodovinske razstave, na voljo pa jim je tudi brezplačna brošura, natisnjena v šestih jezikih. Za informacije in napoved obiskov lahko interesenti pokličejo na številko 040-310500. ŠKEDENJ / ZA SLOVENSKE IN ITALIJANSKE VERNIKE Skupni križev pot Po petkovem križevem potu po številnih okoliških vaseh in predmestnih rajonih so bile sinoči na vrsti vstajenj-ske procesije na Kontovelu, v Boljuncu, v Mackoljah, na Opčinah in Repenta-bru, medtem ko je bila v kapeli Mariji- nega doma v Slovenskem pastoralnem središču vigilija z mašo. Gornjo sliko pa smo namenili Skedenjcem, ki so imeli v petek zvečer križev pot, ki je bil - tokrat prvič - skupen za italijanske in slovenske vernike rajona (foto KROMA). V torek bo zasedal tržaški občinski svet Tržaški občinski svet se bo spet sestal v torek, 9. aprila, da bi izčrpal številna vprašanja, ki niso prišla v obravnavo na prejšnjih sejah. Dnevnemu redu pa so dodali še nekatera vprašanja, med njimi imenovanje predstavnikov tržaške občine v skupščino konzorcija tovornega postajališča pri Fernetičih. Prav tako bo občinski svet razpravljal o obnovitvi pogodbe z Avtomobilskim klubom za upravljanje parkirišč ter o spremembi pravilnika vsakolet-nea prodajnega sejma Bioest. Za Oljko je delo prvenstvena vladna obveza »Delo je prva vladna obveza Oljke«; kandidati Oljke Paolo Rumiz, Orazio Bobbio in Fulvio Camerini so to stališče obrazložili na številnih srečanjih z delavci tržaških podjetij. »Politika se je preveč oddaljila od sveta dela,« je med drugim ugotovil Paolo Rumiz, ki je dejal, da se je tega dejstva še posebej zevedel ob številnih pogovorih z delavci, ki so mnogokrat močno razočarani zaradi odsotnosti političnih voditeljev, to razočaranje pa je po Rumizovem mnenju večkrat še kako upravičeno. Orazio Bobbio pa je zagotovil, da se bodo novi ljudje pri Oljki potegovali za delo, in to za tiste, ki ga nimajo in za druge, ki se ga bojijo zgubiti. Bobbio je tudi opozoril na problem birokracije, ki zavira vsakršen razvoj, ter na nujnost davčne reforme kot osnove resničnega federalizma. Fulvio Camerini pa je govoril o pomenu strokovne priprave, še posebno za tiste delavce, ki so bili ob delovno mesto in jih je zato treba prekvalificirati. K vsemu temu je Paolo Rumiz še poudaril, da italijanska republika sloni na delu, kot je zapisano v ustavi, ki bi jo hotel Pol svoboščin enostavno likvidirati. Nasprotno pa je delo, je dejal, nosilni steber programa Oljke. Kandidati Oljke jutri na Opčinah Kandidata Oljke Paolo Rumiz in Fulvio Camerini bosta tudi danes in jutri, kljub prazniku, nadaljevala svoja srečanja z volivci. Danes bosta v Miljah, na Trgu Marconi, in sicer od 10. do 13. ure, kjer se bosta ob zvokih harmonike sestala z Miljčani. Jutri pa bosta Rumiz in Camerini na Opčinah, na križišču med Narodno in Pro-seško ulico, in to od 10. do 13. ure, medtem ko bosta popoldne srečala nedeljske izletnike: najprej pri Obelisku in nato v Glinščici pri koči Premuda. V petek v Aristonu Praznik Oljke V kinu Ariston na Drevoredu Romolo Gessi bo v petek »praznik Oljke«, na katerem bodo sodelovali trije glavni kandidati levosredinskega zavezništva v tržaških volilnih okrožjih. Orazio Bobbio, Fulvio Camerini in Paolo Rumiz se bodo ob 18.30 pogovarjali z Valeriom Fiandro o vprašanju »Cernu koristi branje?«. Pred tem, ob 16.30, bodo vrteli film »Mostovi Madison Countyja« s Clinton Eastwoodom in Meryl Streep. Po pogovoru s kandidati bo na vrsti jazz koncert skupin U.T. Ghandi Quartet in Judy Moss group kot uvod v glavno točko večera, in sicer nastop znanega komika Cocchija Ponzo-nija. Praznik Oljke se bo zaključil ob 22.30 z vrtenjem filma Alana Parkerja »The Commit-ments«. Že po sporedu je jasno, da želijo prireditelji privabiti predvsem mlado publiko: v ta namen bodo tudi vsem mladim, ki se bodo udeležili praznika (na katerem je vstop seveda prost) izročili kupon s popustom za ogled filma »Jack Frusciante e uscito dal gruppo«, ki se ukvarja predvsem z mladinsko problematiko in ki ga bodo v Aristonu vrteli od 13. aprila dalje. V torek v Dolini skupščina SKP V torek, 9. t.m., ob 20. uri bo v gledališču Prešeren v Boljuncu dolinski krožek SKP priredil javno skupščino, na kateri bosta spregovorila Stojan Spetič in kandidat SKP Jure Canciani. Pokrajinsko tajništvo SKP pa je včeraj najavilo, da bo vložilo prijavo proti aktivistom nekaterih točno določenih strank, ki ne spoštujejo pravilnika o volilnih lepakih in ki so večkrat protizakoniti prekrili lepake SKP. Javno srečanje DSL »Trst na razpotju med iluzornimi davčnimi paradiži in aktivno evropsko vlogo« je naslov javne razprave, ki jo tržaška federacija Demokratične stranke levice prireja v sredo, 10. t.m. ob 18. uri v dvoranici železniške postaje. Sodelovala bosta bivši evropski poslanec Giorgio Rossetti in deželni odbornik FJK za prevoze Giorgio Mattassi. Tržaška DSL prireja tudi vrsto srečanj poslanca Elvia Ruffina z delavci industrijskega sektorja. V torek, 9. t.m., se bo Ruffino ob 14. uri srečal z delavci škedenjske železarne, ob 17.30 pa bo imel sestanek z delavci pred sedežem DSL v Miljah (Ul. s. Giovanni 4). Dan kasneje bo podobno srečanje ob 13.30 pred Tovarno velikih motorjev. Pergolis se je sestal s Pangercem Kandidat Pakta tržaških žensk Pierpaolo Pergolis se je včeraj sestal z dolinskim Zupanom Borisom Pangercem, s katerim se je pogovoril o raznih problemih sedanjega predvolilnega trenutka, izročil pa mu je tudi osnutek projekta z imenom »Rosandra 2000«, po katerem naj bi v Glinščici ustanovili mednarodni naturalistični alpinistično-jamarski center. □ OBVESTILA SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sporoča, da vpisuje v naslednje poletne pobude: poletno središče za otroke od 3. do 14. leta v času od 10. junija do 30.avgusta 96, najkrajši čas bivanja je en teden; letovanje na Medvedjem brdu od 24. junija do 3. julija 1996 za otroke od 6. do 12. leta starosti ter od 4. do 13. julija za otroke od 12. do 17. leta starosti; letovanje v Fiesi od 1. do 10. avgusta 96 za otroke od 6. do 17. leta starosti. Letovanje v Sloveniji je vedno prijeno in koristno za utrjevanje našega jezika. Podrobnejše informacije dobite pri upravi doma, Ul. Ginnastica 72, tel. št. 573141. g!____________IZLETI SK BRDINA organizira v nedeljo, 14. t. m. avtobusni izlet in društveno tekmo na Voglu. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul.131 na Opčinah v torek, 9., sredo, 10. in četrtek, 11. t. m. od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 212859, 299573. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU prireja 17.aprila izlet v Begunje k Jožavcu, ogled Avsenikovega muzeja in nazaj grede ogled Cerkinškega jezera ob tem letnem času. Vpisovanje v torek, 9. aprila, ob 9. uri na sedežu društva v Ul. Cicerone 8, tel. št. 360324. t Zapustil nas je naš dragi Stanislav Hrovatič (ST ANO) Pogreb bo v torek, 9. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice v Ul. Pieta na repenta-brsko pokopališče. Žalostno vest sporočajo žena Marija, sin Milan z ženo Romano, hči Ivanka z možem Romanom, sestra Marija, vnuki Andrej, Egon, Tanja z Renatom, Mauro in Martina, pravnuki Erika, Tjaša in Michael ter ostalo sorodstvo Col, Repen, Postojna, 7. 4. 1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob izgubi dragega očeta, nonota in tasta Stanislava Hrovatič izrekajo iskreno sožalje prizadetim svojcem Otroški pevski zbor Zvonček, Mešani pevski zbor in Župnjiska skupnost Repentabor ZAHVALA Svojci Marije Blasine (MARA) se zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali. Gabrovec, 7. 4. 1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Iskrena zahvala vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin drage mame Judite Sosič vd. Hrovatin Svojci Opčine, 7. 4. 1996 ZAHVALA Svojci Silvestra Tavčerja se zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Opčine, 7 .4. 1996 VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 7. aprila 1996 VELIKA NOC Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 19.41 - Dolžina dneva 12.57 - Luna vzide ob 23.43 in zatone ob 8.42. Jutri, PONEDELJEK, 8. aprila 1996 VELIKI PONEDELJEK VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,2 stopinje, zraCni tlak 1019 mb naraSCa, brezvetrje, vlaga 43-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sara Malalan, Lisa Pizzo, Davide Vidmar, Anna Solagna. UMRLI SO: 55-letni Lino Dobrilla, 72-letna Dio-mira Stradi, 85-letni Primo Miorin, 81-letna Maria Bubnič, 53-letni Sergio Daniele, 46-letni Sergio Kalin, 73-letni Giuseppe Puz-zer, 85-letni Stanislao Hrovatič, 58-letni Vittorio Mo-gorovich, 51-letni Filippo Milano, 76-letna Emilia Delben, 71-letni Sergio Bratos. u LEKARNE NEDELJA, 7. aprila 1996 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Giulia 14, Ul. Costa-lunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 1, Prosek. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (tel. 572015), Ul. Costalunga 318/A (tel. 813268), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (tel. 630213). PONEDELJEK, 8. aprila 1996 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Giulia 1, Ul. Zorutti 19, Korzo Italia 14, Zavije, Zgonik (tel. 225596). ŽUPNIJA SVETEGA JERNEJA AP. - Opčine in SLOVENSKA POSVETA - Trst prirejata na Belo nedeljo, 14. t. m., ob 20. uri v župnijski cerkvi na Opčinah KONCERT velikonočnih pesmi akademskega pevskega zbora sv. Cecilija iz Ljubljane Zborovodja: Barbara Vodnik orgle: Edvard Popit Prisrčno vabljeni! Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643), Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Giulia 1, Ul. Zorutti 19, Korzo Italia 14, Zavije. ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (tel. 631661). Od TORKA, 9., do SOBOTE, 13. aprila 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Ul. Zorutti 19 (tel. 766643), Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Ul. Zorutti 19, Korzo Italia 14, Zavije. ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (tel. 631661). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. UNIPOL ASSICURAZ10NI ZAVAROVALNICA IZBIRA NA PODLAGI SELEKCIJE 2 ZAVAROVALNIŠKA AGENTA Interesenti naj pošljejo »curriculum« ali telefonirajo na: AGENZIA GENERALE UNIPOL Trg Venezia 1 TRST - Tel. 305946 KLEPARSKA DELAVNICA Furlan Andrej in Micheli Aleseandrn Montaža žlebov, obdelava pločevin, bakra, inoxa. Ulica Biancospino št. 22/2 - Opčine - Tel. 040/212904 Ul. Macchiavelli 22 Tel. Fax: 662111 Nujno iščemo stavbe in stanovanja za naše kliente brezplačne cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodajna in najemninska posredovanja želimo veselo veliko noč SLOVENSKI KLUB in ME vabita na srečanje ODNOSI MED MANJŠINO IN MATICO Spregovorili nam bodo voditelji Združene liste socialdemokratov Slovenije v torek, 9. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (ul. S. Francesco 20 - II. nadstropje) FOTO TRST 80 in FOTO SKUPINA ZAREK iz Sežane prirejata K FOTddSMfmO m. TMMPdHlI OTA 33 ob odprti meji med občinama Dolina in Hrpelje-Kozina, pod pokroviteljstvom obeh občin Vpisovanje v soboto, 13. in nedeljo, 14. t. m. od 9.30 do 19. ure v gledališču F. Prešeren v Boljuncu oz. v restavraciji Express na Kozini SPOT vabi na prikaz znamenitosti ledene celine MED PINGVINI ANTARTIKE Svoje diase in videofilme bo pokazal Franco Bersan v četrtek, 11. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. TK Tržaška knjigarna IZREDNA do 27. aprila RAZPRODAJA POPUSTI DO 50% IN SE VEC TRŽAŠKA KNJIGARNA-U1. Sv. Frančiška 20 - Trst KINO MIGNON - 16.00, 18.00, 20.05, 22.00 »Jumanji«, i. ARISTON - 15.00, 17.30, 21.00 »Casino«, r. Martin Scorsese, i. S.Stone, R.De Niro, J. Pešci, porepovedan mladini pod 14. letom. EKCELSIOR - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Toy Story«, prod. Walt Di-sney. EKCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Nome in codice Broken Arrow«. AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »lo ballo da sola«, r. Bernardo Bertolucci, i. J.Irons. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.50, 21.45 »Brave Heart«, i. Mel Gibson. NAZIONALE 2-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »City Hall«, i. Al Pacino, B.Fonda. NAZIONALE 3-16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Dead man vvalking - Condannato a morte«, r. Tim Robbins, i. S. Sarandon, S. Perm. NAZIONALE 4-15.30, 17.00. 18.30,»Babe il maiali-no coraggioso«, 20.00, 22.15, 24.00 »Ferie d’ago-sto«, i. Silvio Orlando, Sabrina Ferilli. Robin VVilliams. 'TU. UPRAVA OBČINE DOLINA vabi vinogradnike in pridelovalce olja, ki bi radi sodelovali na 40. OBČINSKI RAZSTAVI VIN in 2. OBČINSKI RAZSTAVI 0UA • ki bo v Dolini od 4. do 7. maja 1996 naj se prijavijo v občinskem tajništvu do 12. t. m. v uradnih urah ali po telefonu na St. 8329111. CAPITOL - 17.00, 19.45, 22.10 »Ragione e sentimente«, i. Emma Thompsom, Hiigh Grant. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Via da Las Vegas«, r. Mike Figgis, i. Nicholas Gage, Elisabeth Shue. LUMIERE AIACE -16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »II presidente una storia d’amore«, i. Michael Douglas, Annette Bening. M PRIREDITVE SKD TABOR OpCine - Prosvetni dom. Od 12. do 22. t. m. razstavlja akvarele MARJAN MIKLAVEC. Otvoritev razstave v petek, 12. t. m., ob 20.30. Predstavitev Polona Skodle. Sodeluje: MPZ, MePZ Primorsko - Mackolje, dirigent Tone Baloh. Vabljeni! Razstava bo odprta vsak dan od 16. do 20. ure. V PIVNICI »IH. Genera-zione« v Boljuncu bo v petek, 12. t. m., in v petek, 26. t. m., ob 21. uri koncert s skupino Bakala Blues Band, v petek, 19. t. m. pa bo nastopila skupina Sun Rise. ODPRTA MEJA 1996 Občini Dolina in Hrpelje-Kozina vabita na Odprto mejo Sobota, 13. aprila: ob 9.30 bo v Dragi promenadni koncert Pihalnega orkestra Breg; - ob 10.30 sprehod po stezi, ki pelje iz Drage do Mihel; - ob 11.30 krajši kulturni program in razne igre na meji. Sodelujejo Sole in kulturne skupine iz občin Dolina in Hrpelje-Kozina; - ob 20. uri bo v srenjski hiši na.Gročani »Literarni veder«, na katerem bodo nastopili priznani pesniki in pisatelji iz obeh strani meje in iz Istre. Sodeluje kulturno društvo Krasno polje iz GroCane. Nedelja, 14. aprila: ob 10.30 bo v občinskem gledališču v Boljuncu predstavitev knjige Livija Doriga »Od Cresa do Krasa« in degustacija olja, ki ga pridelujejo na Cresu, v Vodnjanu, Brtoni-gli, Bujah in Dolini. Oba dni bo fotografski EX TEMPORE v organizaciji fotografskih krožkov Foto Trst 80 in Zarek iz Sežane, razstava konjev, razstava lovskih trofej in rekreativno kolesarjenje. S. K. D. HFtAST - DOBERDOB vabi na tradicionalni Praznik Pomladi Ponedeljek s. aprila 1996 ob 13. uri: otvoritev praznika ob 17. uri: otvoritev likovne razstave »PORTRETI« likovnika Vladimira Lakoviča ob 19.30: ples z ansamblom »KRAŠKI KVINTET in BRACO KOREN« Petek 12. aprila 1996 ob 21. uri: tekmovanje v BRIŠKOLI gastronomske nagrade ob 21. uri: ples z ansamblom JUKE BOX Sobota 13. aprila 1996 ob 21. uri: ples z ansamblom HAPPV DAV Nedelja 14. aprila 1996 ob 15. uri: start tekme »II. POKAL POMLADI« kross tekma z gorskimi kolesi odprta vsem amaterjem; ob 14. uri podelitev štartnih številk in ogled proge ob 18.30: nagrajevanje najboljših kolesarjev »il POKALA POMLADI« ob 19.30: ples z ansamblom »KRAŠKI KVINTET in BRACO KOREN« ob 20.30: modna revija »ANNl VERDI Dl SELECTIVE TEAM« Deloval bo dobro založen buffet s pristnimi zvrstmi na žaru in domačo kapljico. VEČJI DEL PROGRAMA BO POTEKAL V POKRITEM ŠOTORU VSTOP PROST □ ČESTITKE Našemu smučarju Patricku se je pridružil bratec KEVIN. Patricku, mami Sandri in očku Dragotu iskreno Čestita SK Devin. Danes 40 let naSa ELGA slavi in vso sreCo ji klapa želi. MALI OGLASI tei. 040-361888 PODARIM ljubitelju živali psa križane pasme. Tel. St. 54397. 15.000 lir kv. m za vedno tvoja zemlja na Krasu. Tel. St. 0336/526389. PRODAM kosilnico Olimpia dizel z vozičkom, v dobrem stanju. Tel. St. 040/216940. PRODAJAMO trgovino z oblačili v Terezijanski Četrti po zelo ugodni ceni. Tel. v uradnih urah na st. 040/362660. PRODAM dvosobno stanovanje v Piranu, 76 kv.m, sončno, suho, telefon, kabelska TV, II. nad, tik ob morju. Tel. St. 0038663/728158 popoldan in zvečer. PRODAM drva za kurjavo. Tel.v veCemih urah na St. 0481/884161. PRODAM jahalno sedlo primerno za hipoterapijo prizadetih. Tel. St. 040/225468 ob uri kosila. LESTVE za vse potrebe in zahteve iz aluminija in lesa dobite pri Koršiču. Tel. St. 040/350150. ŠTEDILNIKI na drva-ostanki sezone - prodam po ugodni ceni. Tel. St. 040/54390. HlcusicU A. Marsich cementni izdelki material za gradbeništvo TRST - Drž. cesta 202 - lil. km Rocol (Callaia) anagr. št. 1683 Tel. 910806-Fax 910924 ■ BARI 73 83 70 56 16 CAGLIARI 59 7 18 2 61 FIRENCE 48 50 62 35 25 GENOVA 28 79 15 46 7 MILANO 34 1 67 53 24 NEAPELJ 79 21 67 35 73 PALERMO 34 77 76 75 46 RIM 23 35 4 15 7 TURIN 84 35 31 46 20 BENETKE 43 51 ENALOnO 46 72 22 2 X X 1X2 XI KVOTE 12 .000,-1) .000,-10 .000,- 2 X 1 X ODDAM v najem nerezi-dentom lepo opremljeno približno 100 kv. m veliko stanovanje v sedmem nadstropju pri Sv. Jakobu, krasen razgled. Tel. na St. 212457 v večernih urah. DAJEMO v najem opremljeno stanovanje ne-rezidentom v Dolini. Tel. St. 228390. PALAČE HOTEL najame vilo v okolici Vrha -Doberdoba ali Steverjana. Ponudbe poslati na Palače Hotel, Corso Italia 63, Gorica. V NAJEM oddam tro-sobno stanovanje v Gorici. Interesenti naj ponudbe in naslov pošljejo v zaprti ovojnici v upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 maggio 1, 34170 Gorica s pripisom “Trosobno stanovanje". SLAŠČIČARNA SAINT HONORE’ - Opčine zaposli dinamično in komunikativno osebo, pripravljeno na sodelovanje in razpoložljivost. Poslati “curriculum" po faksu na St. 040/213055 od 13. do 15.30. 22-LETNA knjigo-vodkinja z izkušnjo v uradniškem delu iSCe zaposlitev. Dobro znanje tujih jezikov, veSCa rabe računalnika. Tel. St. 040/220423. UNIVERZITETNA Študentka nudi privatne lekcije iz angleščine. Tel. St. 231864. KIOSK PROST MEIN ENGEL je odprt v sesljan-skem zalivu. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto v sredo in Četrtek. OSMICO ima Stubelj v Sempolaju. OSMICO je odprl Boris Škrk, Praprot 20. MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. Tel. St. 229383 - zaprto ob Četrtkih. PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Andrej Ferfolja. OSMICO ima odprto v Slivnem Frandoli. ToCi odlično belo in Črno vino. OSMICO je odprl Alojz Milic, Repen 49. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBLEST-UI. Vo!dirivo36-l. nad. Tel. 361888-Fax 768697 OPZ SLOVENSKI ŠOPEK iz Mačkolj vabi na PRIREDITEV OB 2 5-LETNICI DELOVANJA ki bo v nedeljo, 14. t. m., ob 18. uri v Srenjski hiši v Mačkolj ah KAM PO BENCIN Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Drev. D'Annunzio 44 Miramarski drev. 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Aguilinia (Milje) Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Ul. D'Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Miramarski drevored 273 NABREŽINA 129 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drev. 267/1 SESUAN -drž.c. 14 IP Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12 SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 (Barve IP) NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) KAM PO BENCIN Jutri, 8. aprila bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Forti (Naselje sv. Sergija) Istrska ul. (nasproti pokopališča) MONTESHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abbruz-zi 4/1 ESSO Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta ZGONIK drž.c. 202 IP Trg Valmaura Miramarski drev. 9 DEVIN-NABREZINA drž.c. 14 ERG PETROLI Ul. F. Severo 2/7 API Drev. Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci) SAMOSTOJNI ACI Ul. Punta del Forno 4 NOČNE ČRPALKE (self seruice) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) ŠTANDREŽ / VRSTA VLOMOV V PODJETJA V UL. SV. MIHAELA VZPI / ODPRTO PISMO Nočni pohod vlomilcev po pisarnah devetih firm Večinoma gre za slovenska podjetja - Iskali so izključno denar Zakaj je občina povsem prezrta srečanje borcev Kako je s spomeniki padlim? Policijski tehnik pri vratih skladišča Nardin (f. Bumbaca) Tatovi so včeraj ponoči uprizorili pravcati pohod po uradih raznih firm v industrijski coni v Stan-drežu. Vlomili so v poslovne prostore kar devetih firm v končnem delu Ul. sv. Mihaela. Iskali so izključno denar, saj so povsem zanemarili računalnike in drugo opremo, vključno s prenosnimi telefoni, ki so v eni od firm bili na pisalni mizi in torej tatovom lahko dosegljivi. V večini primerov niso našli ničesar oziroma so se morali zadovoljiti z drobižem, ponekod pa jim je šlo bolje, saj je bil plen izdatnejši. Tatovi so prišli na svoj račun v uradu skladišča pijač Vojka Nardina, ki so ga obiskali že drugič v enem tednu. Komaj pejšnji torek so namreč tatovi že vlomili v pisarno in odnesli nekaj več kot pol milijona lir iz blagajne. Tokrat so razbili vhodna vrata in se spravili nad vzidano jekleno blagajno. Najprej so skušali razbiti zid, da bi jo izrili, ker pa ni šlo, so jo odprli. Našli so 400 tisoč lir in zlatnino Nardi-nove hčerke v vrednosti nekaj milijonov Ur. Tatovi so obiskali še prostore podjetja Food production. Ker je lastnik iz Milana včeraj še ni bilo znano če in kaj so odnesli. Nadalje so vlomili v firmo talnih oblog Albra Aljoše in Branka Kuzmina, a nosi našli denarja. Odtod so se spravili v halo firme Policolor, kjer so našli 70 tisoč lir. V istem poslopju so vlomili v urade podjetij Estimpex in Mittelconsulting, kjer so se medna polastili manjših denarnih vstop. V prvem nadstropju je sedež firme Koroprint, kjer so se polastili majhne jeklene blagajne. V njej je bilo par milinov lir, nam je povedal podjetnik Marjan Vogrič. Končno so se tatovi spravili še v bližnje poslopje, kjer je sedež firm Robo, Agorest in nekaterih drugih. Tu so razbili vrata, niso pa prišli do denarja. Policija je včeraj temeljito pregledela prizorišča vlomov, da bi našla kako sled za' zlikovci. Domnevajo, da gre za drzne vendar ne posebno spretne tatove, saj je v obračunu njihovega pohoda večja škoda, ki so jo povzročili, kot pa vrednost plena. Goriški občinski odbor VZPI-ANPI je poslal odprto pismo županu Va-lentiju in v vednost vsem občinskim svetovalcem, v katerem sprašuje, zakaj je bila Občina povsem odsotna z 12. pokrajinskega kongresa združenja, ki je bil 23. marca na Espome-gu. Podpisniki ugotavljajo, da šteje VZPI v mestu 226 članov, ki jim je bila izbira Gorice za sedež kongresa v veliko čast. Kongresa so se poleg več kot 80 delegatov, predstavnikov sorodnih združenj Avl, Anppia in Aned, borčevskih zvez iz Nove Gorice in Ljubljane, strank in sindikatov udeležili tudi predstavniki inštitucij: osebno je bil navzoč tržiški župan, druge občine so poslale prapore in častno stražo ali vsaj pozdravno brzojavko ali pismo. Povsem odsotna je bila prav Občina Gorica, ki je gostila kongres in ki se ponaša z zlato medaljo tudi zaradi svojih 404 padlih v partizanskem boju. Njen župan ni poslal prapora in niti dveh vrstic pozdravnega sporočila. VZPI zaradi tega prosi za srečanje z Valentijem, na katerem naj bi razčistili razloge te odsotnosti. Obenem želijo vedeti za namene uprave glede popravila partizanske grobnice na glavnem pokopališču, glede vrnitve plošče ustreljenim na grajskem dvorišču na njeno mesto, za stanje glede popravila spomenika v Podgori in kako namerava uprava počastiti praznik 25. aprila. VOLITVE / POSEGI POSAMEZNIH KANDIDATOV V ospredju delo, šola, davki Bratina osvaja zahteve potrošnikov - Zamparo polemizira z Ascom Problem dela in šola sta danes tesno povezana, je na srečanju z volilci izjavil sen. Darko Bratina. Sodobna tehnologija lahko nadomesti človeka v mnogih opravilih, kar krči število delovnih mest. Treba je prekvalificirati delovno silo, pri čemer imata šola in univerza veliko vlogo. V šoli je potrebno ovrednotiti vlogo šolnikov, tako glede vsebine dela kot tudi s primernejšimi plačami. Bratina je tudi takoj osvojil predloge zveze Federconsumatori glede zaščite potrošnikov. Bratina se obvezuje, da se bo zavzel za odobritev zakona za potrošnike in uporabnike javnih storitev. Kandidat Pola svoboščin Ettore Romoli se je v Gradežu srečal s trgovci, obrtniki in hotelirji. Izpostavil je zlasti fiskalne točke v programu Pola, ki težijo k zmanjševanju in poenostavljanju davkov za navedene stroke. Romoli je v San Vitu al Torre skupaj z deželnim svetovalcem Pedronettom sodeloval pri okrogli mizi o institucionalnih vprašanih: opredelil se je za predsedniško republiko in obenem za federalizem zlasti na davčnem področju. Kandidat Zelenih Renato Fiorelli bo danes ves dan v Gradežu, kjer bodo aktivisti gibanja razdeljevah volilno gradivo v podporo Oljki v večinskem delu volitev in Usti smejočega se sonca na proporčni glasovnici. Kandidat liste Svobodni sever Adriano Zaparo obžaluje, da se je vodstvo Ascom srečalo z Bratino in Romolijem in ne z njim, ki je tudi član združenja. Sprašuje se, ali koga moti njegovo zavzemanje za prozornost v izvajanju vseh zakonskih predpisov. Zamparo nadalje spominja, da se od vedno zavzema za ohranitev goriške proste cone in je prav po ostrem sporu s poslancem Asquinijem bil prisiljen zapustiti Severno ligo. KMEČKA BANKA Povišek kapitala V torek zadnji dan za opcijo V torek, 9. aprila, je zadnji dan, ki ga imajo delničarji Kmečke banke na razpolago, da se poslužijo pravice do opcije nad novimi delnicami po znižani ceni. V izvajanju odločitev, ki so jih delničarji sprejeli na izredni skupščini ob izteku komisarske uprave, poteka namreč v tem obdobju povišek kapitala, delno z razdelitvijo brezplačnih delnic dosedanjim članom in delno z vplačilom svežega kapitala. Tega bo največ prispevala bolonjska hranilnica, ki bo po povišku razpolagala s približno tretjino glavnice, dosedanji delničarji pa imajo možnost, da kupijo določeno število delnic (2,32 za vsak dosedanji delež) po nominalni vrednosti tisoč lir. Investicija je zelo ugodna, saj je realna vrednost, po kateri je svoje deleže kupila bolonjska hranilnica, skoraj trikrat večja. Velika večina slovenskih delničarjev se je že po-služila pravice do opcije, morebitni zamudniki pa lahko to naredijo samo še v torek v urah poslovanja banke. KRVODAJAICI / SREČANJE Številna priznanja članom doberdobske sekcije Krvodajalci Tržiškega območja so v nedeljo v Šempetru ob Soči priredili vsakoletno praznovanje Dneva krvodajalstva. Srečanja so se tudi letos udeležile številne delegacije krvodajalcev iz Slovenije in Hrvaške, župani občin tržiškega območja, med temi tudi do-berdobski župan dr. Mario Lavrenčič, predstavniki številnih združenj in služb, aktivnih na področju krvodajalstva. Med včlanjenimi društvi oziroma sekcijami združenja krvodajalcev je Doberdobska sekcija med najbolj aktivnimi. Njeni člani so bili tudi tokrat deležni priznanj za številna darovanja krvi. Marino Frandolič, Alessandro Marušič in Boris Peric so prejeli zlato kolajno, Enrico Cecchini bronasto, deset elanov pa je prijelo priznanje za desetkratno darovanje krvi. Najvišje priznanje pa je prejel Berto Jelen, ki je doslej daroval dragoceno življenjsko tekočino že osemdesetkrat in ki je še zmeraj med aktivnimi krvodajalci. Po uradnem delu praznovanja so se udeleženci zbrali še na družabnosti v znanem devinskem lokalu. _ PRAZNIK / OBREDI IN URNIKI Velika noč v Gorici Priložnost za ogled Coroninijevega dvorca Zvonovi stolnice in nato drugih cerkva so danes zazvonili po dneh tišine in žalovanja, da bi vernikom oznanili Kristusovo vstajenje. Pomen ystajenja, odrešenja in iskanja božje prisotnosti v vsakodnevnem dogajanju so glavna sporočila v poslanici nadškofa Bommarca ob letošnji veliki noči. Nadškof, ki je na veliki petek vodil križev pot in sinoči molitev velikonočne vigilije, bo danes imel slovesno mašo ob 10.30 v stolnici, voščilo pa bo naslovil tudi slovenskim vernikom v cerkvi sv. Ivana. Posebno občuteno bo praznovanje v Podturnu, kjer bo ob 9. uri procesija z godbo po rajonu, po maši pa bo družabnost z razdeljevanjem pirhov. Ob veliki noči prihaja do sprememb v urnikih raznih storitev. Trgovine so danes in jutri zaprte, z izjemo cvetličarn v dopoldanskem času. Mestni av- tobusi bodo danes na vseh progah, z izjemo št. 6, vozili ob upoštevanju prazničnega voznega reda z dveurno prekinitvijo vseh voženj med 12.30 in 14.30. Avtobusi na progi št. 6 med glavno pošto in pokopališčem bodo vozili po naslednjem redu: odhodi izpred pošte ob 9.35, 10.25, 11.15, 15.25 in 16.30, izpred pokopališča pa ob 10.00, 10.50, 11.40, 16.00, 17.12. Županstvo sporoča, da bo jutri, na velikonočni ponedeljek, odprt samo urad pogrebne službein sicer od 8.30 do 10.30. Danes so pokrajinski muzeji na gradu in galerija Spazzapan v Gradišču zaprti, jutri pa bodo redno odprti. V Gradišču si je mogoče ogledati razstavo grafikov Duga, Valenbti-nija, Zeca in Zigaine. Danes in jutri (9.30-13.00 in 15.00-19.00) bo redno odprt Coroninijev dvorec in park z brezplačnimi vodenimi ogledi. Ločniški ribič ujel orjaško postrv Ločniškemu ribiču se je včeraj zjutraj res nasmehnila sreča, saj se je na njegov trnek ujela res izjemno velika postrv. Mauro Bressan, tako je ribiču ime, jo je ulovil na Soči, točnejšega kraja pa nam ni hotel zaupati. Riba tehta 16, 5 kilogramov in jo je Bressan včeraj ponosno razkazoval prijateljem, nekoliko zavistnim ribičem in seveda tudi našemu fotografu (foto Bumbaca). ŠTANDREŽ / NOV SVE2 GROB Zalka Tomšič ■ Ariana Bila je antifašistka in borka za osvoboditev Odšla je Zalka Tomšič - Ariana, nekdanja borka Kosovelove brigade. V četrtek so se od nje poleg sorodnikov, prijateljev in znancev poslovili tudi številni nekdanji soborci. Pokopali so jo v Rupi, kjer se je rodila 5. maja 1921 v kmečki družini, v kateri je bilo pet otrok. V letih pred vojno se je družina za nekaj časa preselila v Laško, kjer je bila, zlasti med delavci ladjedelnice in drugih velikih podjetij, že močno razpredena mreža ilegalnega antifašističnega gibanja. Zaradi naraščajoče nevarnosti so se Tomšičevi vrnili v Rup o, kjer so se še bolj vključili v narodnoosvobodilno gibanje. Zalka je že ob zlomu Italije stopila med borce Južnoprimorskega odreda in sodelovala v bojih na Goriški fronti septembra 1943. V Kosove- lovi brigadi je opravljala dolžnosti bolničarke. V začetku leta 1944 je bila Ariana med udeleženci pohoda v Benečijo. Na Cepovanu je obiskovala tudi tečaj za radiotelegrafiste. Bojna pot jo je zatem zanesla v razne kraje Slovenije, ob osvoboditvi, 30. aprila 1945, pa je bila med partizanskimi enotami, ki so hitele proti Trstu. Tesne tovariške vezi je s soborci ohranila vsa povojna leta. Se lani oktobra je bila na srečanju, ki ga je pripredila Skupnost borcev 19. SNOUB. Ob odprtem grobu se je od pokojne Zalke Tomšič - Ariane v imenu soborcev poslovil Ignac Stibilj. Že pred leti se je Zalka preselila iz rodnega kraja v Standrež, od koder je soprog, s katerim sta dolgo vodila trgovino jestvin v Ga-brjah. Smrtna nesreča v Jamljah V prometni nesreči v Jamljah je predsinoči izgubil življenje 70-letni domačin Carlo Pieri. Nekaj po 19. uri se je peljal z motornim kolesom po državni cesti v smeri proti Gorici. Tik preden je zavil v levo na cesto proti jezeru, ga je z volvom začel prehitevati neki goriški avtomobilist. Voznik je zadnji hip zapazil Pierijev manever in se mu je skušal izogniti, tako da se je umaknil proti levemu robu cestišča. Kljub temu je ogledalce volva oplazilo motornega kolesarja in mu povzročilo izgubo ravnotežja. Pri padcu je nesrečni Pieri udaril z glavo ob asfalt in dobil usodne poškodbe. Podlegel je nekaj minut kasneje. NOVICE GORICA / KNJIŽNICA DAMIRA FE1GLA KINO PRISPEVKI Razstava o sakralnih objektih V goriski stolnici je še do torka, 9. tm., odprta bogata razstava o sakralnih objektih na območju Sabotina. Poleg fotografij razvalin starodavnih cerkvic, reprodukcij starih slik in podob, so na ogled tudi zanimivi eksponati, ki so jih doslej hranili v župnišču in ki so jih reših iz med prvo svetovno vojno porušene cerkve. Pri pripravi razstave je sodeloval tudi novogoriški Zavod za spomeniško varstvo, za vodstvo po razstavi pa skrbi gospod Mario Muto. Ogled razstave, ki je postavljena na levem balkonu stolne cerkve je od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Praznik pomladi v Doberdobu V Doberdobu se bo jutri pričel tradicionalni Praznik pomladi, ki ga prireja društvo Hrast. Prireditve se bodo nadaljevale tudi ob koncu prihodnjega tedna. Večina prireditev bo pod šotorom, tako da vreme ne bo bistveno vplivalo na potek praznovanja. Jutri ob 17. uri bodo odprli razstavo portretov Vladimirja Lakoviča, zvečer pa bo igral Kraški kvintet. Vaški posvet v Štmavru Predsednik rajonskega sveta Silvan Primožič sklicuje v sredo ob 20.30 posvet s krajani v šoli v Štmavru. Z občinskim odbornikom za javna dela, predstavniki Briške gorske skupnosti in gozdarske uprave bo govor o tem, kako uporabiti denar za ureditev odtočnih jarkov in druga dela na tem območju. Nov asfalt za nekatere ulice Goriško županstvo obvešča, da bodo predvidoma v torek pričeli z asfaltiranjem ulic Capellaris, Levada, Buffolini, Vicenza, Bassano, IX Agosto, Brigata Ca-sale, Fatebenfratelh, Cipriani, Donizzetti. Županstvo obvešča, da gre za manjše posege (krpanje) asfaltne prevleke. Dela bodo trajala približno teden dni, promet pa bo oviran in se bo odvijal izmenično enosmerno. ORLAM DREVESNICA ORLANDO s prihodom pomladi okrasi tvoj vrt: okrasno rastlinje in grmovje, drevesa in oprema za parke Sovodnje (GO) Ul. Čase sparse 71/A (nasproti letališča) Tel. 0481/20075 MART/02 Prenovljena manufakturna trgovina GORICA - Korzo Verdi 91 Najnovejši vzorci metrskega blaga za svečane priložnosti in poroke v novi prenovljeni trgovini BETON PRESS FARRA D1SONZO - Ul. Gorizia 146 (ob državni cesti Gorica - Gradišča) - Tel. 0481-888027 ploščice sanitarije kadi za hidromasažo armature kopalniška oprema vrtna oprema ter kamini Otroci doživljali prijetne trenutke Provljične urice so jih neprisiljeno približale knjižnici - Vsak je dobil okrašeno izkaznico Otroci so tudi narisali podobe iz pravljic (foto Bumbaca) S pravljico o Malem medvedu so se zaključile pomladanske pravljične urice v Feiglovi knjižnici. Starši so spraševah, če bo še kaj takih prireditev, prisotni učitelji so ponujali nadaljno sodelovanje, otroci pa so se medtem še izživljali v skupinskem risanju na tleh. Vsi navdušeni so ob koncu zapustili mladinsko sobo posladkani s piškoti v obliki medvedka. Pobuda je gotovo uspela in pripomogla k temu, da so se otroci neprisiljeno približali knjižnici, igro in družabnost pa povezali s poslušanjem in branjem lepih pravljic. Knjižnica je tako znatno povečala število novih članov. Zanje je knjižničarka Luiza izdelala nove raznobarvne izkaznice s poosebljenimi znakci, za katere so otroci kar ponoreli. Kdor ni še dobil izkaznice, je vabljen, da odhiti v knjižnico in si izbere zase najlepši znak. Zasluga in zahvala za uspeh pomladanskih pravljičnih srečanj gre predvsem pripovedovalki Barbari Rustji, učiteljici Aleksandri Maraž in Bredi Bertalanič, ter vsem, ki so pripomogli k uresničitvi projekta. Knjižnica obvešča vse otroke in starše, da bo slovenska deželna televizija RAI oddajala pravljično urico o Žabji šoli nocoj ob 20.50. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA vabi jutri, 8. t. m. na SABOTIN Zbirališče ob 9. uri pri cerkvi v Štmavru. Hrana iz nahrbtnika. Ob povratku družabnost v prostorih nekdanje šole GORICA CORSO 16.00-18.00-20.00-22.00 »Toy story». W. Disney. TRZIC COMUNALE 15.00-18.00-21.00 »Casino«. Martin Scor-sese. H ČESTITKE Očarljiva MARJETA MA-RUSIC danes slavi. V krogu svojih dragih se veseli. Se mnogo takih lepih dni ji kla-pa iz Raštela želi. J PRIREDITVE SPDG vabi v četrtek, 11. t.m., ob 20.30 v Feiglovo knjižnico na “Popotovanje po ameriškem jugozahodu in tamkajšnjih naravnih parkih”. Barvne diapozitive bo predvajal Lojze Abram. SKD KREMENJAK vabi na predvajanje diapozitivov o kraškem podzemlju v četrtek, 11. aprila, ob 20.30 v društevnih prostorih v Jamljah. Sodeloval bo izvedenec Dario Legiša. SPDG obvešča, da je bil izlet v Polhov Gradec z vzponom 'na Grmado zaradi visokega snega preložen na 28. april. UPOKOJENCI iz Doberdoba organizirajo izlet v "Cinque Terre in San Marino od 15. do 18. maja. Informacije in vpisovanja pri Mili v Doberdobu do 4. maja. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV na Goriškem sporoča, da bo avtobus v nedeljo, 14. t.m., odpeljal ob 7.30 iz Podgore mimo gostilne Primožič, v Štandrež in Sovodnje. B ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne bencinske črpalke GORICA AGIP - Ul. d Aosta ESSO-U1. Brass IP - Ul. Lungo Isonzo ERG - Ul. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TRZIC ESSO-U1. Boito API - Ul. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito AGIP - Ul. Duca dAosta ROMKE MONTESHELL - Ul. Re-dipuglia ZAGRAJ API - Trg Garibaldi TURJAK IP - državna cesta KRMIN API - Drev. Ven. Giulia DOBERDOB CHEVRON - Palkišče V počastitev spomina drage mame Jožefe Skabar-Devetak darujeta hčerki in sin 100 tisoč lir za M1PZ Vrh sv. Mihaela, 200 tisoč lir za KSD Danica, 100 tisoč lir za balinarski odsek in 100 tisoč lir za sekcijo VZPI Vrh. Ob 3. obletnici smrti moža in očeta Davida Devetaka darujejo žena in hčerki 50 tisoč lir za sekcijo VZPI Vrh, 50 tisoč lir za sekcijo VZPI Ronke in 50 tisoč lir za balinarski odsek Vrh. Namesto cvetja na grob Zalke Tomšič-Tkalič darujeta Danilo in Nives z družinama 100 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v Standrežu. V zahvalo za priznanje, ki ga je prejel Franc Devetak, daruje žena Milenka 50 tisoč lir SKD Danica z Vrha. V spomin na drago Jožefo Škabar - Devetak daruje Jelka Cotič 50 tisoč lir za SKD Danica. Namesto cvetja na grob Zalke Tomšič daruje Srečko Pavletič 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v Rupi. Namesto cvetja na grob Nade Rojec daruje družina Berka 100 tisoč lir za KD Skala iz Gabrij. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 30. marca do 5. aprila. UMRLI SO: 92-letna upokojenka Maria Fontana vd. Mian, 82-letni upokojenec Carlo Močilnik, 86-letna upokojenka Maria Lovišček vd. Braidotti, 84-letna upokojenka Elvira Mauri vd. Zalateu, 88-letni upokojenec Milton Clausero, 87-letna upokojenka Noemi Russian vd. Marega, 93-letna upokojenka Gisella Gobet vd. Gnot, 61-letni upokojenec Ampelio Litleton, 87-letni upokojenec Candido Medeot, 85-letni upokojenec Germa-no Lescovez, 51-letna učiteljica Gigliarosa Maggi por. Ma-nia, 89-letna Cecilia Nicola vd. Rigonat, 89-letna upokojenka Ida Blason vd. Zuliani, 97-letna upokojenka Francesca Beguš, 91-letni upokojenec Giovanni Tibe-rio, 84-letna upokojenka Bernardina Collenz vd. Cappuc-do, 86-letna upokojenka Gio-vanna Laurenti vd. Michelut, 65-letni upokojenec Jelko Ferletič, 72-letna upokojenka Elisabetta Bressan vd. Rigonat, 74-letna trgovka Zalka Tomšič por. Tkalič, 89-letna upokojenka Ana Cotič vd. Gori, 87-letna upokojenka Caterina Silvestri vd. Godeas, 73-letna upokojenka Antonia Buttignon, 74-letna upokojenka Maria Falcone por. Antoniutti, 95-letna Ca-terina Cibin vd. Franco, 81-letna upokojenka Ana Braini vd. Močnik U LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZUNI, C. Italia 89, tel. 531443. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega Božidarja (Darka) Gorjana se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali " SVOJCI Gorica, 7. aprila 1996 Ob smrti dragega Jelka Ferletiča izreka iskreno sožalje Nevi in ostali družini cerkveni pevski zbor iz Doberdoba —'sprejema vpisovanja za sledeče tečaje: - Marketing za majhne podjetnike (20 ur) - Trgovinske dejavnosti (priprava za vpis v REG) (40 ur) - Varnost in higiena na delu (20 ur) Vpisovanje in informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, Tel. št. 81826. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST - GORICA KULTURNI DOM SOVODNJE PETEK, 12. aprila 1996, ob 20.30 SODELUJEJO: mešani pevski zbor društva upokojencev Koper, dekliški pevski zbor »Grlica« Budanje, moški pevski zbor »Pergula« Sv. Peter, moški pevski zbor »Kazimir Nanut« Kanal, mešani pevski zbor »Igo Gruden« Nabrežina in mešani pevski zbor »Maestral« Koper. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE KD SOVODNJE Primorska poje ’96 S. K. D. HRAST - DOBERDOB vabi na tradicionalni Praznik Pomladi Ponedeljek 8. aprila 1996 ob 13. uri: otvoritev praznika ob 17. uri: otvoritev likovne razstave »PORTRETI« likovnika Vladimira Lakoviča ob 19.30: ples z ansamblom »KRAŠKI KVINTET in BRACO KOREN« Petek 12. aprila 1996 ob 21. uri: tekmovanje v BRIŠKOL1 gastronomske nagrade ob 21. uri: ples z ansamblom JUKE BOX Sobota 13. aprila 1996 ob 21. uri: ples z ansamblom HAPPV DAY Nedelja 14. aprila 1996 ob 15. uri: start tekme »11. POKAL POMLADI« kross tekma z gorskimi kolesi odprta vsem amaterjem; ob 14. uri podelitev štartnih številk in ogled proge ob 18.30: nagrajevanje najboljših kolesarjev »II POKALA POMLADI« ob 19.30: ples z ansamblom »KRAŠKI KVINTET in BRACO KOREN« ob 20.30: modna revija »ANNI VERDI Dl SELECTIVE TEAM« Deloval bo dobro založen buffet s pristnimi zvrstmi na žaru in domačo kapljico. VEČJI DEL PROGRAMA BO POTEKAL V POKRITEM ŠOTORU VSTOP PROST Katoliška knjigama - Travnik 25 Vljudno uas vabimo na odprtje razstave slikarke Patrizie Devide Umetnico bo predstavil Joško Vetrih. Galerija Katoliške knjigarne, petek, 12. aprila 1996, ob 18. uri GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA Lojzka Bratuž Gorica v slovenski književnosti Knjiga se uvrSCa med pobude ob tisočletnici prve omembe Gorice v pisnih virih. PREDSTAVITEV bo v četrtek, 11. aprila 1996, ob 17.30 v dvorani Pokrajinskega muzeja na Goriškem gradu. Delo bosta predstavila prof. Marija ČeSCut in dr. Branko Marušič. Sodelujeta: Fanika Klanjšček in Jan Leopoli. Vabljeni. SEUL V NAJVEOJI STOPNJI PRIPRAVLJENOSTI Nevarne provokacije severnokorejske vojske Nov »sprehod« po demilitariziranem območju med državama SEUL (Reuter, dpa) - Južnokorejski predsednik Kun Jung Sam je včeraj razglasil najvisjo stopnjo pripravljenosti oboroženih sil v zadnjih petnajstih letih, ker je v petek zvečer 120 severnokorejskih vojakov za dve uri vkorakalo v demilitarizirano območje med državama. Ukaz je predsednik sprejel na izrednem zasedanju sveta za nacionalno varnost. Ze čez nekaj ur je Severna Koreja vnovič prekršila določila sporazuma o premirju. Na mejni prehod pri Panmundžonu je namreč ob 19. uri (opoldne po srednjeevropskem času) prišla nova enota 260 severnokorejskih vojakov, oboroženih s protitankovskimi raketometi in težkimi mitraljezi, ter zavzela položaje na demilitariziranem območju. Vojaki so se umaknili po treh urah in pol. Pjongjang namerava z novimi kršitvami pokazati, da so njegove grožnje o nespoštovanju premirja iz leta 1953 zelo resne. Na demilitarizirano območje ob 38. vzporedniku je sicer dovoljen vstop le po 35 pripadnikom vojaške policije iz Južne in Severne Koreje, ki so lahko'oboroženi samo z osebnim orožjem. Predsednik Kirn je v izjavi za javnost zadnje poteze severnokorejskega vodstva označil za očitne provokacije, ki pa niso v slogu dosedanjih podobnih dejanj Pjongjanga. »Naša vojska lahko zaradi svojega učinkovitega sistema in plodnega sodelova- nja z ZDA vedno ustrezno odgovori na provokacije s severa,« je Se povedal južnokorejski predsednik. Severnokorejski časniki so odločitev o prekinitvi spoštovanja premirja označili kot legitimni protiukrep in trdijo, da »Kim Jung Sam s svojo kliko nenehno izvaja vojaške manevre, usmerjene proti Severa, južni del demilitariziranega območja pa je že zasedel, da bi si ustvaril odskočno desko za invazijo. Naše ljudstvo in armada ne moreta mimo opazovati položaja, ki kaže vsa znamenja priprav na vojno. Ce bodo južnokorej-ske marionete to naredile, jih bomo odpihnili.« Včeraj se je ameriški veleposlanik v Seulu James Laney sešel z južnokorej-skim zunanjim ministrom Gong Ro Mjimgom in izrazil zaskrbljenost ZDA zaradi najnovejših zaostritev na polotoku. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva je povedal, da bo Južno Korejo 16. aprila obiskal ameriški predsednik Bill Clinton, ki se bo v Seulu ustavil na poti v Tokio. Z obiskom naj bi Clinton potrdil zavezništvo med državama in pripravljenost VVashingtona, da v primeru izbruha resne krize z vsemi silami pomaga oblastem v Seulu. Zaskrbljenost je izrazil tudi nemški zunanji minister Klaus Kinkel, ki je dejal, da bi najnovejša severnokorejska stališča nevarno poslabšati položaj ob meji med državama. »Ne sme se zgoditi, da bi bil zadnji ostanek hladne vojne na svetu vzrok za nove vojaške konflikte,« je poudaril šef nemške diplomacije. Protesti južnokorejskih študentov SEUL (Reuter) - Krsto s truplom dvajsetletnega južnoko-rejskega študenta Ro Su Soka, ki je umrl 29. marca med spopadom demonstrantov s pobcijo, so včeraj pokojnikovi kolegi že tretji dan zapored skrivah v kampusu univerze Jonsei. Medtem so množice seulskih študentov - bilo jih je veC tisoC - korakale skozi središče prestolnice in še naprej glasno zahtevale, naj se oblasti opravičijo zaradi Rojeve smrti, ter vzklikale protivladna gesla. Rojeve posmrtne ostanke bi morali že v četrtek odpeljati v Kvangju na pogreb, vendar so pripadniki študentskega gibanja v dogovoru s pokojnikovimi starši to preprečiti in izkoristili priložnost, da opozorijo javnost na policijsko nasilje. Ker bodo 11. aprila v državi volitve, bo študentska akcija nedvomno vplivala na razvoj političnih dogodkov. POZABLJENA SOMALIJA V VRTINCU NOVIH SPOPADOV NAPADI ČEČENSKIH UPORNIKOV IN RUSKIH PREDSEDNIŠKIH KANDIDATOV Zaseda za generala Aidida Evropska komisarka Emma Bonino bo odlašala s človekoljubno pomočjo MOGADIS, BARBERA (Reuter, dpa) - Kljub občasnemu streljanju s pehotnim orožjem so somalski civilisti včeraj množično zapuščali domove v prestolnici, potem ko so spopadi med silami generala Mohameda Faraha Aidida in privrženci njegovega nekdanjega zaveznika Osmana Alija Hasana Ata do petka zvečer zahtevali veC kot 80 življenj, 257 ljudi pa je bilo ranjenih. Spopadi so prvič po lanskem septembru v Moga-diš privabili celo Aidida, ki si je oporišče ustvaril v mestu Baidoa. Približno trinajst kilometrov od prestolnice so njegov konvoj v zasedi pričakali Atovi borci, tako da je komaj odnesel celo kožo. Namen njegovega obiska naj bi bila pogajanja z Atom, ki pripada istemu podklanu Habr Gedir. Do pogovorov med voditeljema, ki sta se sprla marca lani, tako ni prišlo. »Vrnite se po letu 2000. Morda bomo takrat pripravljeni ustaviti boje,« je eden od novinarjev iz porušene Somalije svetoval evropski komisarki za človekoljubne zadeve Emmi Bonino, ki je v petek zašla v središče spopadov. Tako se je med 36-urnim obiskom lahko prepričala, da gre za vse prej kot pesimistično oceno zagrenjen-ga novinarja. Boninova, ki nadzoruje denarnico Evropske unije za človekoljubno pomoč, je najvi-sji tuji predstavnik, ki je obiskal Somalijo, potem ko so pred trinajstimi meseci neslavno odšli pripadniki mirovnih sil Združenih narodov. Njen obisk države, ki je že od leta 1991 brez osrednje oblasti, je bil hud udarec za ugled samooklicanega predsednika generala Aidida. Njegovi poročniki v južnem Mogadisu so glad- ko preslišali generalove ukaze in evropski komisarki niso dovolili vstopa na območje pod njihovim nadzorom. Boninova in njeni pomočniki so obiskali tudi mesti Belet Weyne in Bar-dero, kjer je razmeroma mimo, na pravo somalsko anarhijo so naleteti v pristaniškem mestu Kismayo, v prestolnici MogadiS pa jih je pričakal najhujši klanski obračun v zadnjih mesecih. »V nekaterih delih te države sploh nihče ne vlada,« je Boninova povedala novinarjem v Barderi. »Ce bi morala Evropski komisiji svetovati, ali naj začne tradicionalni program človekoljubne pomoči, bi svetovala ‘ne še1,« je izjavila po tem, ko je njen konvoj kar dvakrat obtičal sredi spopadov blizu kismaj-skega letališča. Italijanka Emma Bonino, verižna kadilka, oblečena v jeans, ni ženska, kakršnih so vajeni Somalci. Toda zaradi dejstva, da predstavlja zadnje vlade, ki so še pripravljene ponuditi pomoč, so tradicionalistični moški, s katerimi je govorila, morati kritične pripombe zadržati zase. »Izrekamo vam dobrodošlico, ker vemo, da nas svetovna skupnost ne bo pozabila,« je izjavil klanski voditelj v Kisma-ju, z upanjem, da to drži. Večji del sveta je namreč več kot pripravljen pozabiti Somalijo in njenih šest milijonov prebivalcev. Mirovna operacija Združenih narodov se je sprevrgla v krvavo zmedo, večji del človekoljubnih projektov pa je zaradi varnostnih razlogov ustavljen. Kljub temu Evropska unija financira osnovne potrebe po hrani in zdravilih ter resno razmišlja o triletnem »rehabilitacijskem programu«, vrednem 60 milijonov dolarjev. Zakaj? Preprost odgovor je človeška solidarnost. Človekoljubne organizacije, ki so ostale v Somaliji, zavračajo možnost, da bi vsi prebivalci plačevali za grehe peščice vojskovodij. Boninova zagovarja zamisel o »takojšnji rehabilitaciji« - v nasprotju z drago strategijo pošiljanja hrane in zdravil v jamo brez dna. Po njenem mnenju bi morali evropski denar porabiti za majhne razvojne projekte v varnih delih države. Trdi, da je nesmiselno vlagati v bolnišnice, če te niso v zadostni meri preskrbljene z vodo. Bolje bi bilo cepiti milijone somalskih kamel proti različnim boleznim kot tovoriti tone in tone hrane za živali, ki bodo poginile, lakota pa bo ostala. »Vem, da tega ni v knjigah, vendar bi bila to resnična zaščita.« Težava tiči v tem, da nihče ne ve, ali bo vojni vrtinec vsrkal vase tudi mirna območja, kot je Bardera. Puške, ki jih nosijo prav vsi moški, zagotavljajo, da nevarnost Se ne bo kmalu izginila. Jelcin v politični slepi ulici MOSKVA, GROZNI (Reuter, dpa) - Ruski predsednik Boris Jelcin je vCeraj uporniškemu voditelju Džo-harju Dudajevu poslal telegram, v katerem mu zagotavlja, da so vse ruske vojaške dejavnosti v CeCeniji ustavljene. »Redne kontrole so pokazale, da zvezne sile spoštujejo moj dekret,« je izjavil Jelcin na včerajšnjem predvolilnem shodu. Kmalu po tem je agencija Inter-faks sporočila, da se boji pri Gojskem in Vedenu nadaljujejo. Uporniki naj bi obstreljevali položaje zvezne vojske, ta pa naj bi se branila z letalskimi napadi. »Ni veC vesti o tem, da se je ruska vojska kjerkoli spustila v vojaško avanturo,« je izjavil Jelcin, ki je pooblastil premiera Viktorja Cernomirdina za nadzor mirovnega načrta. »Moja komisija bo zelo natančno nadzorovala morebitne kršitve predsednikovega dekreta in njegovega načrta za rešitev krize v Čečeniji,« ga je dopolnil premier, hkrati pa je obljubil »najstrožje ukrepe za boj proti teroristom«. Prav zaradi dvoumnosti mirovnega načrta, ki so ga uporniki gladko zavrnili, so včeraj trije predsedniški kandidati združili sile in skupaj stopiti na čelo množice, ki je v središču Moskve protestirala proti vojaški operaciji v Čečeniji. »Ta vojna je nesmiselna. To je politična slepa ulica za sedanje oblasti,« je Grigorij Javlinski zaklical dva tisoč protestnikom. »Zahtevamo, da se naša domovina izvije iz te izdaje. Zahtevamo, da tiste, ki si želijo nadaljevanje konflikta, poiščejo in jim sodijo. Zahtevamo dejanja! »Javlinski, Gorbačov in Lebed, ki v tem trenutku zaostajajo za vodilnima predsedniškima kandidatoma Zjuganovim in Jelcinom, vidijo v Čečeniji priložnost, ki bi jim utegnila zagotoviti višje mesto v predvolilni dirki. Zaradi različnih političnih prepričanj in osebnih ambicij do včeraj Se niso našli skupnega jezika. To pa je končno uspelo množici, ki je včeraj glasno zahtevala konec prelivanja krvi, nosila transparente z gesli, uperjenimi proti sedanjim oblastem, in stike svojcev, padlih v čečenskem peklu. Protestnikom so se pridružili tudi znani pop glasbeniki, tako da je zborovanje spominjalo na velike demonstracije v Združenih državah Amerike v časih vietnamske vojne. Le udeležencev je bilo znatno manj, kar upravičuje včerajšnje Jelcinove trditve, naj »Rusi Se ne zamenjajo portretov na stenah svojih pisarn«. »Na volitvah bolho zmagali. Časi, ko je bila Rusija ‘imperij zla‘, se ne bodo vrnili,« je izjavil Jelcin, ki je razkril ključne točke svojega volilnega programa. Po zmagi naj bi se zavzel za revne, zaščitil družine, zagotovil mir v Čečeniji in premagal zločince. Mesečna inflacija naj bi z marčevskih treh odstotkov do konca leta padla na enega, gospodarstvo naj bi doseglo petodstotno letno rast. Reforme se bodo - »rahlo popravljene« - nadaljevale, kar bo Rusom prineslo blagostanje, obljublja Jelcin. Nato se je začelo tradicionalno posipanje s pepelom. »Nisem zadovoljen s tem, kar sem naredil v prvem mandatu,« priznava Jelcin, »vendar imam dovolj moči in volje, da bom reforme izpeljal do konca. V svojo zmago ne dvomim.« Jelcin je prepričan, da junija ne bo imel težav s tekmeci za predsedniški položaj (Reuter) SLOVENIJA Nedelja, 7. aprila 1996 Velikonočni blagoslov hrane LJUBLJANA - Velika noč je najstarejši krščanski praznik, ko se kristjani spominjajo Kristusovega vstajenja. Velikonočna sobota je namenjena blagoslovu hrane, ki jo zaužijemo v nedeljo zjutraj. Slovenci pri tem nismo izjema, zato so včeraj množice ljudi obiskale cerkve in na blagoslov prinesle značilne praznične jedi. V lepo okrašenih košaricah so bile pisanice, šunka, hren, orehova potica in kruh. V ljubljanski Frančiškanski cerkvi so obredi blagoslavljanja hrane potekali vsako polno uro. (Z. P., foto: B. R.) Sejem Alpe Adria zapira vrata LJUBLJANA (STA) - Na Gospodarskem razstavišču so se včeraj zaprla vrata sejma Alpe Adria Kulinarika, zadnjega od sejmov s skupnim naslovom Alpe Adria. Na razstavni površini osem tisoč kvadratnih metrov si je v tednu dni 30 tisoč obiskovalcev ogledalo in poskusilo dobrote 347 razstavljalcev iz sedemnajstih držav. Organizator Ljubljanski sejem je prireditev razdelil na tri področja: salon prehrane, salon gostinske opreme in opreme za hotele, penzione ter salon bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov in opreme za gospodinjstvo. Sejem so spremljale predstavitve in strokovna svetovanja. O POVOJNIH ZAPORIH IN TABORIŠČIH Na Štajerskem ni bilo madžcrskrn zapornikov Jože Pavličič, povojni javni tožilec: Cilj lažnih pričevanj je blatenje Slovenije doma in po svetu LJUBLJANA - Komisija državnega zbora za povojne množične poboje je 25. marca zaslišala dve priči - Jožefa Biroja in Mirka Kaszasa, ki sta pojasnjevala okoliščine, v katerih naj bi bdi avgusta leta 1945 internirani pripadniki madžarske narodnosti. Kmalu po tem smo prejeli pismo Jožeta Pavličiča, tedanjega javnega okrožnega tožilca, v katerem je zapisal, da so navedbe teh prič o krutih razmerah in velikem krvnem davku neresnične. Lažna grozljivka z madžarskimi otroki ima svoje očete v Ljubljani, je zapisal gospod Pavličič, s katerim smo se pred dnevi pogovarjali v Ljubljani. Kaj ste imeb v mislih s trditvijo, da ima »lažna grozljivka z madžarskimi otroki svoje očete v Ljubljani«? Menim, da sta to najeti krivi priti, da ju je najela Ljubljana. Ta Madžara nista bila nikoli na Štajerskem. Kakšni so vaši argumenti za to? Ah ste imeh kakšne sezname, podatke o teh zapornikih? Ne, nisem. To je jasno iz drugih dejstev. Prekmurci oziroma obdolženci iz Prekmurja so bili poleti leta 1945 zaprti samo v Prekmurju, in to v Murski Soboti ali pa v vasi Filovci blizu Lendave, kjer so bili zaprti nekateri znani »ma-džaroni« in elani madžarske fašistične stranke, imenovani »milaSi«. Celotno število teh zapornikov je ob mojem pregledu znaša- lo približno dvajset. Nobenih razlogov ni bilo, da bi posameznike ali večje skupine - še manj družine in njihove otroke - prepeljali na Štajersko. Za to imam še en dokaz. Vsi mostovi na Muri so bili takrat porušeni (radgonski most, Petanjci, Veržej ...), in povejte mi, kako spraviti čez Muro približno dvesto ljudi na šestnajstih tovornjakih, Ce so bili vsi mostovi porušeni?! Zato trdim, da je to lažno pričevanje, ki je bilo naročeno zato, da bi Slovenijo doma in v svetu oblatili kot najbolj krvoločno in kruto deželo v Evropi. Za takšne trditve bi morali storilci odgovarjati. Gospod Biro je v pričevanju povedal, da je bilo v taborišču StmiSCe zaprtih od osem do deset tisoC zapornikov. To je moralo biti veliko taborišče. Jože Pavličič Ta številka je absurdna. Po mojih ocenah je bilo tam približno petsto, morda nekaj več zapornikov, prav gotovo pa jih je bilo manj kot tisoC. Med njimi je bila večina žensk, in sicer zaradi lažjih kaznivih dejanj sodelovanja z okupatorjem, le malo pa je bilo moških. V taborišču Stmi-šCe so bili priprti samo Slovenci in nekaj vojvodinskih Nemcev, ki jih je zajelo vojaško poveljstvo in jih začasno odpeljalo v StmišCe. Med vojno so na tem mestu Nemci zaceli graditi tovarno glinice (današnje Kidričevo) - tam so bile delavske barake. V njih je bilo zaprtih nekaj sto zapornikov. Veste, kar zadeva številke, naj samo povem, da je gospod Pučnik lani v nekem intervjuju izjavil, da je bilo na mariborskem območju pobitih nekaj deset tisoC ljudi. V tem Času je Maribor štel samo približno 25 tisoC prebivalcev! To trditev bo moral gospod Pučnik dokazati pred sodiščem v kazenskem in civilnoodško-dninskem postopku. Kdaj ste bili prvič v Str-niscu? To je bilo konec junija ah v zaCetku julija leta 1945. Bil sem okrožni javni tožilec. Takrat so bila v Maribora že vojaška sodišča, ki so se ukvarjala z večjimi, težjimi primeri. Tožilstvo in sodišče narodne Časti sta bila ustanovljena za lažja kazniva dejanja, saj rednega civilnega sodstva še ni bilo. Kaj je poCelo sodišče narodne časti? 'rB To sodišče je odločalo, ah bodo zaporniki obsojeni na krajšo izgubo narodne Časti, kar je praktično pomenilo izgubo volilne pravice od enega do treh let. Tako je bilo tudi v Strnišem Zapornike sem seznanil, da v Jugoslaviji v prihodnje ne bomo imeli taborišč, kot so jih imeli Nemci, in da jih bodo zaslišali preiskovalci javnega tožilstva, nato pa bo v taborišče prišlo sodišče narodne Časti in razsodilo, kdo je obsojen, seveda, na nekajletno izgubo volilne pravice. Nanjo so bile obsojene predvsem ženske, ki v predvojni Jugoslaviji že tako niso imele volilne pravice. Kakšne so bile tamkajšnje bivalne razmere? Priči na Pučnikovi komisiji sta govorih o zelo krutih razmerah. Očitno so bih tam tudi otroci. Ko sem pregledal celotno taborišče, sem v večurnem pogovoru z zaporniki ugotavljal dejansko stanje v njem. Pri obhodu sem zapornike spraševal zlasti o prehrani, zdravju in higienskih razmerah. Hrana se mi je zdela zelo pomembna, saj sem tudi sam izkusil, kaj je lakota, ko so me zaprti belogardisti. Toda vsi zaporniki so izjavljali, da je hrana sicer pomanjkljiva, da pa drugih pripomb nimajo. O krutih razmerah ali umiranju zaradi griže pa ne takrat ne pozneje, ko so bili že na prostosti, ni govoril noben pripornik. Med pregledom sem na svoje veliko presenečenje na dvorišču zagledal dva otroka, stara približno osem let. Na upravi sem vprašal, kako to, in povedali so mi, da jih je bilo nekaj, približno deset, tam z materami. Ko sem se vrnil v Maribor, sem nemudoma obiskal okrožnega sekretarja, ki je bil takrat šef civilne uprave, in zahteval, da morajo otroci takoj oditi iz taborišča. Sklicati so sejo in ženske so bile zadolžene, da najdejo prostor za zaprte matere in njihove otroke. Te matere z otroki so preselili v Ormož, v stanovanjske prostore tamkajšnjega gradu, kjer so bili približno štirinajst dni - do izpustitve. Kaj pa grad Hrastovec, o katerem sta govoriti prid? Hrastovec je na pol poti med Mariborom in Lenartom. Tam so biti tedaj nekaj mesecev zaprti Nemci iz Maribora. To seveda ni bilo taborišče, marveč zapor. Zgodba o veC sto zaprtih Madžarih v Hrastovcu in njihovih otrocih pa je izmišljena, saj so bili tamkajšnji zaporhiki izključno nemške narodnosti. Jaz sicer nisem bil v Hrastovcu, ker Nemci ne morejo odgovarjati za slovensko narodno Čast. Janja Klasinc KOMENTAR Potrebujemo ministrstvo za preprečevanje birokracije Sergeja Sirca LJUBLJANA - Državni uradi se zgovarjajo, da priprava krovnih zakonov zahteva veliko Časa in truda ter da so pomembne tudi vse podrobnosti, ki so že urejene, hkrati pa se zavlačuje ravno pri malenkostih, ki bi se jih dalo urediti v nekaj minutah. Tako so na primer starši gluhih in slepih otrok ugotovili, da imajo njihovi otroci napačno napako - teh dveh vrst invalidnosti namreč ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ne priznava za zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Zato starši za te otroke ne morejo uveljavljati olajšave pri dohodnini, ki znaša kar polovico povprečne slovenske letne plače. Predstavniki zveze slepih in slabovidnih so to razlago dobili šele po štirih mesecih telefonskih klicev in dopisov. V Sloveniji še vedno nimamo integralne invalidske politike, zato tudi ni jasno, katere stvari je najprej treba urediti. Vsaka invalidska organizacija zahteva zadovoljitev svojih potreb, to pa seveda uspe tistim, ki so najbolj vztrajni in ki znajo zahteve najbolje utemeljiti. To za zdaj še ni uspelo Zvezi gluhih in naglušnih, ki si že petnajst let prizadeva, da bi ji država priznala pravico do tolmača. Nobena slovenska institucija nima razpisanega tega delovnega mesta, kaj šele zasedenega, in potrebe po njih krije sama Zveza gluhih in naglušnih, ki pa še zdaleč ne more financirati usposabljanja zadostnega števila tolmačev za znakovni jezik, ki je gluhim materin jezik. Slovenska ustava na primer določa, da mora biti državljanom ob aretaciji takoj razloženo, zakaj so jim vzeli prostost - in to v jeziku, ki ga razumejo. Ste že kdaj srečali policista, ki obvlada znakovni jezik? Zaradi pomanjkljive slovenske zakonodaje, ki je skrpana iz »jugo zakonov« in novih zakonov, ki so marsikdaj pripravljeni na hitro, brez potrebnih analiz, prihaja do takih paradoksov, ki bi bili smešni, če ne bi bili tako tragični: človek, ki je slep že od rojstva, v Sloveniji nima statusa invalida, medtem ko je slepost, do katere je prišlo na delovnem mestu, 70-odstotna invalidnost. Kdor je oslepel v vojni, je stoodstotni invalid. Zaradi tega in še drugih takih primerov je izjava državnega sekretarja iz ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da pri nas imamo klasifikacijo invalidnosti, naravnost smešna. Seveda ne bi mogli trditi, da na področju invalidskega varstva nihče nič ne dela, saj so invalidi vendarle malo pred vstopom v novo tisočletje na boljšem kot na primer v petdesetih letih. Vendar je to težko argumentirati očetu invalidnega otroka, ki seje odločil, da sina ne bo dal v zavod, ampak bodo zanj poskrbeli doma, saj je za tega mladeniča in za vse njegove vrstnike, ki živijo doma, zelo slabo poskrbljeno v primerjavi z njihovimi vrstniki v raznih zavodih za usposabljanje. In to kljub temu, da imajo starši ravno toliko oziroma še več stroškov kot zavodi, kljub nenehnim opozarjanjem z vseh strani. Ko pa bi morali pristojni svojo birokratsko počasnost in rigidnost svoje ustanove razložiti pred javnostjo, so vsi na bolniški, pomembnem sestanku ali na dopustu. Ce se že soočijo z vprašanji, pa se najraje poslužijo običajnega slovenskega izgovora: »Za to pa mi nismo pristojni, vprašajte pristojno ministrstvo.« Seveda je pristojna oseba na tem ministrstvu ravno takrat na dopustu. Starši invalidnih otrok so svoj dopust že davno porabili. Že nekaj tednov poteka na straneh Primorskega dnevnika omikana polemika o odprtosti oziroma zaprtosti slovenske manjšine, ki jo je uvedel Ace Mermolja v svoji torkovi rubriki Ogledalo. Število posegov v to razpravo je dokaz, da velja za to temo zelo veliko zanimanje in da je Mermolja naCel vprašanje, ki je v naSi manjšini nedvomno zelo aktualno, Čeprav so verjetno razlogi za to aktualnost drugačni od razlogov izpred nekaj let. Preden razložim, kaj mislim s tem stavkom, naj najprej pojasnim, da moje današnje pisanje Se zdaleC ne pomeni konca razprave, za katero srCno upam, da se bo nadaljevala v tako omikani obliki kot doslej. Vendar želim s posegom v to razpravo opozoriti na nekatere spremenjene okoliščine, zaradi katerih o tej temi ni veC mogoCe razmišljati povsem enako kot pred nekaj leti. Spremenili so se namreč tako zgodovinske okoliščine kot tudi družbeni okviri, te spremembe pa so po moji oceni posegi v to polemiko v premajhni meri vzeli v poštev. Poleg tega so se ti posegi preveč osredotoCib na en sam aspekt, to je, ah je prav, da imamo Slovenci samostojno stranko, ati pa je koristnejše vključevanje v vsedržavne italijanske stranke. To vprašanje je staro že veC kot 50 let. Pojavilo se je takoj po koncu druge svetovne vojne, ko smo morali Slovenci po dveh desetletjih fašizma oblikovati svojo politično dejavnost. Pri tem je igrala zelo pomembno vlogo razdelitev v dva tabora: levičarski tabor se je takrat opredelil za vzajemnost delavskega razreda, okviru katere naj bi bilo rešeno tudi narodnostno vprašanje, liberalni in katoliški tabor pa sta se odločila za nadaljevanje samostojne politične poti po vzorcu Edinosti iz predfašistiCnih Časov. Razprava, ati je boljša prva reši- Vrgel sem kamen.. prednjačila v volilnih kampanjah vseh teh petdeset let; vsakdo si je ustvaril svoje mnenje in se na osnovi tega mnenja tudi politično odločal, pri tem odločanju pa sta se narodnostni in socialni element pogosto prepletala. Prav tako ni mogoče trditi, da je bila skupina, ki se je opredeljevala za vključevanje v italijanske stranke, vseskozi prioritetno odprta sodelovanju z večinskim narodom, pa tudi, da je bila skupina, ki se je opredeljevala za samostojno nastopanje, vedno in dosledno za iskanje rešitev znotraj manjšine. Primer, na katerega sem postal pozoren pred kratkim med prebiranjem zadnje Dolharje-ve knjige, zadeva devinsko-na-brežinsko občino, kjer se je leta 1964 Slovenska skupnost' odločila za povezavo s Krščansko demokracijo, medtem ko je KPI vztrajala pri sestavi slovenske uprave. Vendar v politiki taka dejstva ne smejo presenečati in naj velja navedeno le kot primer, da so tudi teze o samostojnosti in o integraciji pogosto podvržene trenutnemu stanju. Morda je bilo v zadnjih posegih v polemiko zabeležiti preveč gledanja v preteklost, kot da bi vsi pozabiti, kaj se je medtem spremenilo in kje smo sedaj. Politične spremembe zadnjih let so nas namreč privedle v zanimivo stanje, v katerem se samostojna slovenska stranka Slovenska skupnost v Čedalje veCji meri povezuje z italijanskimi strankami, tako da se Bojan Brezigar zadnjih tržaških občinskih volitvah tudi odpovedala samostojnemu znaku na glasovnici in se o vprašanjih, ki zadevajo manjšino, dogovarja in sklepa sporazume z drugimi, manjšinskimi in vsedržavnimi strankami. Po drugi strani pa slovenske komponente v obeh levičarskih strankah pridobivajo Čedalje veC avtonomije ter je ena izmed teh komponent, nekoC slovenska (relativno malo vplivna) komponenta PSI, sedaj Demokratični forum, sicer majhna, vendar povsem samostojna politična komponenta in ni sestavni del katere izmed strank, ki so nastale iz razcepitve PSI. Ob teh dejstvih je torej res težko razumljivo, zakaj tolikšna polemika, saj so v današnji stvarnosti razlike izpred nekaj let zelo omiljene. MogoCe bi bilo res dobro, ko bi vsi skupaj priznali, da obstajata paC dve tolmačenji političnega udejstvovanja manjšine; vsakdo ima pravico do svojega, s tem pa ni nikakršen izdajalec. Ati je tako priznanje res tako zelo težko? Drugi aspekt dileme odprtost-za-prtost je sploSen odnos z Italijani, s kate-£ rimi živimo na p istem ozemlju. Tudi tu si 4 verjetno upravičeno lastiti primata. Ali, na primer, Pahorjeva monografija o Kosovelu v italijanščini ni izraz volje po zbližanju in po medsebojnem spoznavanju, ponujena roka sosedom? Navedel sem samo prvi primer, na katerega sem naletel in je le eden izmed tolikih, ki jih srečujemo med nasitni kulturnimi ustvarjalci v tem in v onem taboru. V italijanščini sta svoje poezije ponujala tako Marko Kravos kot Aleksij Pregare. Vprašanje zase pa je, v kolikšni meri so naši italijanski sosedje dovzetni za to ponudbo. Osebno mislim, da premalo, vendar ne izključujem, da se motim. Dokazov, da bi bilo drugače, pa seveda nimam. Vsekakor se mi zdi v današnjem trenutku neprimerno govoriti o togi zaprtosti slovenske kulture, kajti te zaprtosti resnično ne vidim, vsaj v taki meri ne, da bi se po njej delili na dva tabora. Ge je tako, o Cern je torej pisal Ace Mermolja? Predvsem je dejstvo, da se Slovenci še vedno delimo na dva tabora, odraz zgodovinske in ideološke različnosti, ki dejansko obstaja in ki je le delno povezana z obliko političnega nastopanja. Reduciranje teh razlik na pojmovanje samostojnega političnega zastopstva ati na odnose z italijanskim prebivalstvom je posploševanje problematike, ki je mnogo kompleksnejša in bi terjala poglobitev, ki bi morda omogočila ublažitev sporov, ne pa premostitev razlik. Konec koncev se ves svet deti v (najmanj) dva tabora in ni razloga, da bi biti Slovenci drugačni. Tudi s skupno in vsegaobsegajoCo stranko verjetno ne bi rešili problemov, kot jih ne bi rešiti, Ce bi biti vsi samo v italijanskih strankah, pa tudi ne, Ce bi biti vsi skupaj v eni sami italijanski stranki. Nedvomno pa je negativno dejstvo, da nismo sposobni najti skupnega jezika o nekaterih zelo pomembnih vprašanjih in nismo sposobni oblikovati skupnega telesa, pa naj bo voljeno ati imenovano, ki bi na vseh ravneh zastopalo interese, ki so skupni vsej manjšini: o šoti, velikih kulturnih ustanovah, medijih in Se o Cern ne bi smeli razmišljati vedno in samo skozi prizmo razlik. Dejstvo, da takega skupnega pristopa ni, pa v Širokih plasteh slovenskega prebivalstva povzroča nelagodje in ustvarja zmedo. To pa je za manjšino Škodljivo in, v konCni fazi, Škodljivo je tudi za vsako posamezno komponento manjšine. Ko prebiram zapis Aceta Mer-molje, pa mislim, da je njegovo počutje v veliki meri tudi odraz nelagodja, v katerem že nekaj Časa živi veCji del slovenske manjšine v Italiji. To nelagodje je zrcalo zmede, ki vlada v matični domovini: nejasna politika o odnosih z Italijo, ki jo marsikdo v Sloveniji obravnava kot sovražnika, s katerim se ne gre pogovarjati, in ne kot nasprotnika, s katerim se boš paC moral pogoditi, pa tudi nejasna politika do manjšine, kjer vsakdo vleCe na svojo stran in kjer slovenske stranke Se potencirajo delitve, namesto da bi jih skuSale ublažiti, in konCno pragozd strankarske konfrontacije, v kateri volilni interesi prevladajo nad vsem in nad vsemi: to so aspekti, ki dejansko ustvarjajo nelagodje ne samo pri Ace-tu Mermolji ampak pri velikem delu slovenske manjšine. To nelagodje je Se zlasti razširjeno med mladimi, ki zgodovine niso osebno doživljati in ne razumejo, zakaj se je treba vedno in za vsako malenkost prepirati. O tem nelagodju bi morali začeti razpravljati; spremeniti ga je treba v zavest in, zakaj ne, v kanCek ponosa. Oživiti je treba duh manifestacije na Travniku. Tako, vrgel sem ka- ,, men. Strani Primorske- * ga dnevnika so odprte za razpravo. agrar s.r.l IMPORT - EX P O RT ZASTOPSTVA TRST Ulica Valdirivo 19 Telefon (040) 631900, 631846 Fax 040/361850 DROGERIJA Vitt. Toso Succ. TRST - Trg S. Giovanni 6 Tel. 775403 ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE G. CEODECK PROIZVODNJA IN INSTALACIJE ELEKTRIČNIH NAPELJAV ZA INDUSTRIJSKE, CIVILNE IN LADIJSKE OBJEKTE KONTROLNE OMARE - SVETOVANJA - TEHNIČNI PROJEKTI PO NORMATIVAH C.E.I. PRODAJA ELEKTRO MATERIALA. URADI IN PROIZVODNJA: 34018 DOLINA - Travnik 18/4 - Tel. (040)820222-813267 - Fax (040)813267 Tehnični urad: Trg S. Giovanni 3 Tel. (040)636880 - Trgovina: Ul. Flavia 98/A - Tel. (040) 820222 ■FARGO FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 S.r.l. Tel. (040) 365424 7lx:461012 FARGO I Fax (040) 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA PRIM a: COSMETICS ITALY Vošči vsem srečne in vesele velikonočne praznike Trst ul.Travnik 10 34147 [industrijska cona) tel. 383811 fax 823193 ES EMU* A kamineti ploščice sanitarije gradbeni material TRST - Ul. Boveto 33 - Tel. 411309 Ul. dell’Uva 2 - Tel. 420071 POTOVALNI URAD Aurora Viaggi TRST - Ul: Milano 20 Tel. (040) 630261 PoMstvo atrotč Ul. S. Cilino 38 - Trst - Tel. 54390 vošči vsem znancem, prijateljem in odjemalcem tudi v matični domovini veselo veliko noč S.A.CA.T IMPORT - ENPORT nadomestni deli za vse avtomobile TRST Ul. sv. Frančiška 38 - Tel. 635388 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 PRENOVLJENI HOTEL POSTA TRST - Trg Oberdan 1 TRST (v centru mesta) ULICA CARDUCCI10 Telefon ULICA ORIANI 3 363710, 365208,365536 SADJE ZELENJAVA Dario Husu Ul. deiristria 3 ELEKTRIČNE INSTALACIJE Ambrožič Milan ROJAN - Ul. Moreri 7 Tel. 414277 »CORIUM« import-export Ul. Cellini 2 34132 TRST Tel. (040) 660160 Telex 461102 CORIUM I Fax (040) 660059 MANUFAKTURNA TRGOVINA Z BLAGOM Udovič Velika izbira moškega in ženskega blaga ter vsakovrstne konfekcije Stari trg - Piazza Vecchia 2 TRST - Trg Ponterosso 4 OGLASE ZBRAL IN UREDIL I® PUBLIESTsn Ul. Valdirivo 36 34132 TRST TEL. 040 - 7606529 FAX 040 - 768697 CthUolvpti MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ Sedež: TRST Ul. C. Ghega 2 Telefon (040) 3738 (16 linij) Telex 460140 CENTTSI Telefax 662211 - 634947 Filiale: MILAN - GORICA - FERNETIČI - RABUJEZ - PESEK ■ Carinska služba ■ zbirni promet, skladišča, aviopromet ■ pomorski in kontejnerski prevozi ■ suhozemski transport Jul infordata s. r. 1. 0¥CT VsezaAOP: ©flSEPV PERSONAl COMPUTER HV OPREMA ©flSEf PERSONAl C 0 M PI POTROSNI MATERIAL SW APLIKACIJE STORITVE OLIDATA Ul. Muggia 15 - Tržaška industrijska cona - Trst Tel. (040) 381616 — Fax (040) 381110 »La Marinella« Ribje specialitete TRST Miramarski drevored 323 Tel. (040) 410986 RAZSVETLJAVA IN RAZNOVRSTNA DARILA TRST - Trg Goldoni 8 Tel. 636600 Predlog resolucije o polomju slovenskih manjšin Obljavljamo predlog resolucije o položaju slovenskih manjšin v sosednjih državah. Predlagatelj je odbor za mednarodne odnose Državnega zbora Slovenije. V mednarodni skupnosti si Slovenija prizadeva za splošen dvig ravni zaščite avtohtonih narodnih manjšin. Republika Slovenija opozarja na škodljivost takih meddržavnih odnosov, ko poskušajo države urediti medsebojna odprta vprašanja s pritiski na avtohtone narodne manjšine. Upoštevajoč Ustavo Republike Slovenije, ki opredeljuje njen odnos do avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah kot njeno trajno in aktivno obvezo; ob polnem spoštovanju samostojnosti avtohtonih manjšin in s trdnim namenom, da Republika Slovenija pripomore k njihovemu vsestranskemu razvoju sprejema Državni zbor Republike Slovenije RESOLUCIJO o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov Republike Slovenije Predložil: Odbor za mednarodne odnose Ljubljana, 3. aprila 1996 1. poglavje Splošni del l. Območja sosednjih držav, na katerih živijo avtohtone slovenske manjšine, sestavljajo skupaj z Republiko Slovenijo skupni slovenski kulturni prostor. Avtohtone manjšine so sestavni del družb v sosednjih državah, s številnimi vezmi pa so povezane z državami slovenskega naroda. Pripadniki avtohtonih manjšin, zamejski Slovenci so državljani sosednjih držav z vsemi pravicami in obveznostmi do teh držav in so dragocen most sodelovanja in dobrega sosedstva Republike Slovenije in njenih sosednjih držav. n. V Republiki Avstriji živi avtohtona slovenska manjšina v deželah Koroški in Štajerski, v Republiki Italiji v deželi Furlaniji Julijski krajini, na Madžarskem v Porabju, v Republiki Hrvaški pa na področjih vzdolž hrvaško-slovenske državne meje, zlasti v Istri, Gorskem Kotarju in Medmurju. m. Republika Slovenija poudarja veljavnost dosedanjih mednarodno pravnih instrumentov za zaščito pravic avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah, med drugim Avstrijske državne pogodbe, Osimske pogodbe in Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski in Madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. Republika Slovenija je v skladu z načeli sukcesije v celoti nosilec pravic in obveznosti, ki izhajajo iz teh mednarodnih pogodb. Hkrati pa se zavzema tudi za sklenitev novih dvostranskih pogodbenih instrumentov, ki bi natančneje določili obveznosti pogodbenic do avtohtonih narodnih manjšin. 2. poglavje Odnos Republike Slovenije do organizacij in dejavnosti avtohtonih manjšin I. Uspešno delovanje političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih organizacij je nepogrešljiv izraz obstoja in pogoj razvoja avtohtone manjšine kot subjekta. Republika Slovenija podpira slovenske avtohtone manj Sine v zamejstvu v njihovem prizadevanju za obstoj in razvoj kot narodnih skupnosti. Republika Slovenija priznava avtonomnost in politično subjektiviteto avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah. Republika Slovenija pozdravlja prizadevanja manjšinskih političnih organizacij v posameznih sosednjih državah za demokratično izvoljeno skupno zastopstvo. Podpira tudi napore za zajamčeno zastopstvo predstavnikov avtohtonih manjšin v zakonodajnih in drugih političnih ter upravnih telesih. n. Način in obseg finančne podpore Republike Slovenije Članica Odbora za mednarodne odnose, Primorka Jadranka Sturm Kocjan manjšinskim organizacijam opredeljuje zakon in drugi pravni akti. Republika Slovenija daje podporo dejavnostim kulturnih, izobraževalnih, športnih, raziskovalnih in drugih ustanov in organizacij civilne družbe v Sloveniji, ki sodelujejo z avtohtonimi manjšinami. Tem usta- novam se omogoči vključevanje njihovih projektov v letne programe delovanja državnih organov Republike Slovenije. Republika Slovenija podpira sodelovanje med ustreznimi partnerji na lokalni ravni, ki je namenjeno krepitvi slovenskih avtohtonim manjšin. 3. poglavje Organi Republike Slovenije, pristojni za sodelovanje s slovenskimi avtohtonimi manjšinami v sosednjih državah I. Odnos med Republiko Slovenijo in slovenskimi avtohtonimi manjšinami v sosednjih državah temelji na ustavnem načelu skrbi matične države za avtohtone manjšine in enakopravnega partnerskega sodelovanja. Kriteriji za sodelovanje Republike Slovenije s posamezniki in organizacijami v zamejstvu je njihova narodna pripadnost in delovanje za obstoj in razvoj kot narodne skupnosti. n. Republika Slovenija poudarja potrebo po načrtnem in usklajenem delovanju državnih organov pri sodelovanju s slovenskimi avtohtonimi manjšinami v zamejstvu. Parlamentarne stranke si bodo prizadevale za soglasje glede temeljnih načel politike Republike Slovenije do slovenskih avtohtonih manjšin v zamejstvu. Pristojni organi Republike Slovenije naj v sodelovanje na primeren način pritegn^o tudi pomembne in reprezentativne znanstvene, kulturne in gospodarske dejavnike v Sloveniji ter slovenskih avtohtonih manjšinah. V ta namen Republika Slovenija ustanovi pri predsedniku republike posvetovalni organ. ra. Temeljno politiko sodelovanja Republike Slovenije s slovenskimi avtohtonimi manjšinami v zamejstvu določa Državni zbor. Zato ustanovi posebno delovno telo, ki naj obravnava in mu predlaga v sprejem odločitve na tem področju. Njegove pristojnosti uredi Državni zbor z odlokom. IV. Za izvajanje politike sodelovanja Republike Slovenije s slovenskimi avtohtonimi manjšinami v zamejstvu je pristojna Vlada Republike Slovenije. V ta namen je imenovan minister brez listnice, ki predlaga politiko sodelovanja s slovenskimi avtohtonimi manjšinami v zamejstvu in je odgovoren za njeno izvajanje ter za koordinacijo dejavnosti pristojnih ministrstev na tem področju. V. Vlada Republike Slovenije predloži državnemu zboru letni dokument, ki vsebuje poročilo o aktivnosti Republike Slovenije na področju sodelo--^' Evropsko unijo, vanja s slovenskimi avtohtoni- Zagonska sredstva za mi manjšinami v zamejstvu ter omenjene dejavnosti so zago- predlog pohtike za naslednje leto. Predlog mora vsebovati tudi okvire proračunskih sredstev za njegovo izvajanje. 4. poglavje Osnovna področja sodelovanja Republike Slovenije s slovenskimi avtohtonimi manjšinami v sosednjih državah I. Republika Slovenija bo zagovarjala potrebno vsebinsko prisotnost manjšinskih vprašanj v celoti odnosov s sosednjimi državami ter na multilateralni, regionalni in drugih ravneh mednarodnega sodelovanja, še posebej v okviru rednih diplomatskih in državniških stikov. Posebej poudarja pomen vključitve problematike avtohtonih manjšin v pogodbene odnose s sosednjimi državami ter na multilateralni ravni. Prednost pri tem naj ima dvostransko pogodbeno urejanje manjšinske zaščite, kot to med drugim predvideva tudi Okvirna konvencija Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin. Manjšinsko vprašanje mora biti vključeno v splošni okvir predstavitve Republike Slovenije v svetu. Posebno pozornost je potrebno posvetiti ustrezni dejavnosti diplomatsko konzularnih predstavništev s pristojnostjo na področjih, kjer manjšina živi. n. Krepitev ekonomskih moči avtohtonih manjšin Trajen in strateški interes Republike Slovenije je krepitev ekonomskega položaja avtohtonih manjšin in njihovih pripadnikov, predvsem na področju njihove avtohtone naselitve. V tem smislu je potrebno manjšinsko gospodarsko komponento vključiti tudi v dokumente o strategiji gospodarskega razvoja Slovenije, kakor tudi v projekte medregijskega in čezmejnega sodelovanja, ki jih sofinancira Evropska unija ali druge mednarodne ustanove ali organizacije. Republika Slovenija te cilje dosega tako, da z različnimi ukrepi gospodarske politike pospešuje poslovno sodelovanje manjšinskih z gospodarskimi subjekti v Sloveniji. Vlada Republike Slovenije posveča posebno pozornost položaju in ohranjanju samostojnega delovanja bančnih in hra-nilniških ustanov slovenskih avtohtonih manjšin v zamejstvu. Posebno podporo Republike Slovenije uživa zaposlovanje pripadnikov avtohtonih manjšin v slovenskih gospodarskih subjektih. To velja tudi za uvedbo začasnega režima, opravljanja storitev manjšinskih podjetij v Republiki Sloveniji v času do vstopa Slovenije v Predsednik Odbora za mednarodne odnose Državnega zbora Slovenije Borut Pahor tovljena s proračunom Republike Slovenije. Republika Slovenija ustanovi poseben sklad za gospodarsko sodelovanje s slovenskimi avtohtonimi manjšinami. ra. Šolstvo in izobraževanje Pripadniki slovenskih avtohtonih manjšin imajo pravico do šolanja v šolah vseh vrst in stopenj v Republiki Sloveniji, zato Ministrstvo za šolstvo in šport daje posebno pozornost sklepanju bilateralnih sporazumov, ki mejajo nostrifikacijo spričeval in diplom, štipendiranje pripadnikov avtohtonih manjšin, uradno uporabo učbenikov, ki so izdani v Republiki Sloveniji za manjšinsko šolstvo v zamejstvu, vldjučevanje poznavanja kulture slovenskega in sosednjih narodov v splošne šolske programe, didaktično dodatno izobraževanje učnega kadra in podobno. Vlada namenja posebno pozornost tudi razvijanju samostojnih programov štipendiranja, spodbujanju stalnih stikov med šolami v Republiki Sloveniji in manjšinskimi šolskimi ustanovami, izmenjavi dijakov ter razvijanju izvenšol-skih stikov učencev in dijakov v okviru interesnih dejavnosti. Republika Slovenija podpira športne in splošne rekreativne dejavnosti oziroma organizacije, ki sodelujejo s sorodnimi organizacijami slovenskih avtohtonih manjšin v zamejstvu. Republika Slovenija prav tako podpira manjšinske dijaške in študentske domove in zasebne manjšinske vzgojno-izobrazevalne in šolske ustanove. Republika Slovenija sprejme ustrezne ukrepe, ki bi omogočili večji vpis otrok v predšolske ustanove slovenskih manjšin v zamejstvu, ter zagotovi ustrezne pedagoge in mentorje za posebne izobraževalne aktivnosti avtohtone manjšine. IV. Znanost Republika Slovenija podpira delo znanstveno-raziskovalnih ustanov avtohtonih manjšin. Pri sklepanju in izvajanju splošnih sporazumov o znanstvenem sodelovanju vključuje raziskovalce oziroma raziskovalne ustanove slovenskih avtohtonih manjšin v zamejstvu. Ne glede na doseženi položaj znanstvenih ustanov slovenskih avtohtonih manjšin v sosednjih državah zagotavlja stalna sredstva za temeljne potrebe njihovega delovanja. Republika Slovenija vključuje znanstvene in raziskovalne potenciale slovenskih avtohtonih manjšin v sosednjih državah, ki proučujejo nacionalno vprašanje. V. Kultura Republika Slovenija želi, da se kulturna dejavnost avtohtonih manjšin in matičnega naroda vsestransko čim bolj organsko prepletata in bogatita. Slovenskim avtohtonim manjšinam v sosednjih državah je potrebno tudi omogočiti, da se s svojimi kulturnimi ustanovami in ustvarjalci vključujejo v kulturne programe slovenske države oziroma njenih kulturnih institucij ter da vse bolj postajajo dejavnik slovenske kulturne predstavitve na mednarodni ravni in povezovalni dejavnik pri vzpostavljanju kulture sožitja na območjih, kjer živijo skupaj s pripadniki večinskega naroda. Vlada Republike Slovenije naj zagotovi primeren sistem usklajevanja programov ljubiteljske kulturne dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo kulturne ustanove v Sloveniji in v slovenskih avtohtonih manjšinah v sosednjih državah. Republika Slovenija poudarja pomen medijev, posebej elektronskih, za obstoj in razvoj nacionalne zavesti pripadnikov slovenskih avtohtonih manjšin v sosednjih državah. Zato je potrebno zagotoviti sprejem televizijskih in radijskih signalov iz Republike Slovenije na območjih, kjer avtohtona manjšina živi. Potrebno je povečati obseg in kvaliteto obveščanja o avtohtoni manjšini v slovenskem medijskem prostoru. Posebno pozornost je potrebno posvetiti otroškim in mladinskim programom. Vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za kulturo naj v okviru svoje redne dejavnosti podpre izdajateljsko dejavnost manjšin in razširjenost slovenske knjige, periodike in nosilcev zvoka na območjih, kjer avtohtone manjšine živijo. VI. Prometne in telekomunikacijske zveze Ker so neovirani življenjski stiki pripadnikov avtohtonih manjšin z matico eden od pogojev za ohranjanje in razvoj avtohtonih manjšin, Republika Slovenija tudi z mednarodnimi sporazumi pospešuje dvostranske prometne, poštne in telekomunikacijske povezave z območji, kjer živijo slovenske avtohtone manjšine, in si pri tem prizadeva za pocenitev tarif na notranjo raven. COCCINELLE OPČINE Proseška Ul. 18 Tel. (040) 212720-TRST HOTEL - RESTAVRACIJA VALERIA vošči vsem veselo veliko noč OPČINE Narodna ul. 156-Tel. 211204 ZLATARSKA DELAVNICA ZLATA KAPLJICA Opčine Narodna Ul. 130 Tel. 214159 BUFFET-PIZZERIA »da RINO« IB KOSILA - VEČERJE OPČINE - Narodna ul. 65 PIZZE Tel. 213821 OPOLDNE IN ZVEČER ob nedeljah zaprto Dragulji 'X ^ mololon x OPČINE - TRST - NARODNA UL. 28 - TEL. 040/211465 pizzeria - bar - gostilna »VETO« DEBENJAK NADA in FABRIZI ERIN0 sne Peč na dn’a ob torkih zaPrto OPČINE - Proseška ulica 35 - Tel. (040) 211629 ex Daneu Edoardo Ferfoglia OPČINE - Proseška Ul. 13-Tel. 211044 Odprto ob sobotah - zaprto ob ponedeljkih ŽENSKA MODNA KONFEKCIJA mode Opčine - Ul. della Vena 3 l il gradbeni material ^iSr CELESTINO DANIELI Paolo Iscra Škerl e C. Opčine - Narodna Ul. 77; Tel./Fax: 040/213963 IZOLACIJSKI MATERIAL • SREDSTVA PROTI VLAGI VODNI IZOLATORJI • SAMOTNI MATERIAL »ODTOČNE CEVI ©Z? d.b./ [Sm Z MEDNARODNI PREVOZI TERMINAL FERNETIČI Repentabor (TRST) Tel: 040/213850 Telefax 211994 Telex 460441 CUNJA I OPERATIVNI SEDEŽ: Terminal Fernetiči Repentabor (TRST) Tel: 040/216947 mJM Fax: 040/211994 TBCIHUb S.r.l. OPERATIVNI URADI: Terminal Fernetiči Repentabor (TRST) Tel: 040/215360-215372 Fax: 040/215378 lUROCAR MEDNARODNI PREVOZI-ŠPEDICIJA darilni predmeti bomboniere s.a.s. Opčine - Narodna ulica 44/b tel. 040/213124 Obutve - usnjena galanterija Opčine Narodna Ul. 122 Tel. (040)213900 DROGERIJA - PARFUMERIJA BK2 MARKET PRALNIH PRAŠKOV BEZIN in KOMAR sne PAPIRNICA VSE ZA VRTNARSTVO OPČINE Ul. S. Pellegrino 27 Tel. 213969 NUOVA Tecnautensili N. Tretjak & C. železnina - orodje - stroji za poljedelstvo - nadomestni deli OPČINE - Proseška ulica 7 - Tel. fax: 212397 DAIMEV OPČINE - Ul. delle Peonie 3 Tel. (040)211336-213592 Fax (040)214802 PRAZNJENJE GREZNIC IN ČISTILNIH NAPRAV ČIŠČENJE ODTOČNIH KANALOV Z VODNIM PRITISKOM VZDRŽEVANJA IN POPRAVILA ČISTILNIH NAPRAV PARFUMERIJA 90 Narodna ul. 118 - Opčine Tel. 212061 SHISEIDO - CLARINS CVETLIČARNA Mara BAZOVICA Ul. Gruden 48 Tel. 226517 GRGIČ Trgovina JESTVIN ŽELEZNINA - SEMENARNA uošči usem ueselo ueliko noč Repentabor - Fernetiči 13 Audi AVTOSALON NOVI IN RABLJENI AVTOMOBILI (v sklopu združenja ANIA) GUŠTINmo A VTORIZIRANI SERVIS »BOLUNO BLU - MODRI KOLEK« mehanična delavnica avtokaroserija Opčine - Ul. Carsia 45 Tel. 214522 Fax:214565 PEKARNA MARC RUDOLF Bazovica - Kosovelova 24 Tel. 226171 - 226444 MESNICA Čufar Mario BAZOVICA Ul. I.Gruden 35 Tel. 226786 Doživeto gostovanje Tržaškega okteta v Milanu Kratko toda intenzivno doživeto gostovanje Tržaškega okteta v petek, 29. marca v Milanu, je bila za oktet izkušnja, kakršne v svojem dosedanjem nastopanju po Italiji še ni doživel. Doslej je nastopal v koncertnih dvoranah, na društvenih sedežih, v cerkvah, na tekmovanjih in festivalih, tokrat pa je bil, skupaj s tremi predstavnik sodobne slovenske »obmejne« poezije, gost zasebnega kulturnega krožka ali kluba s pomenljivim poimenovanjem »Una časa / un progetto / un’idea« z dodatkom »Dom kulture ah Kultura doma?« v stanovanju gospe Cristiane Coen in odvetnika Massima Torinija v samem središču velemesta. Kot smo lahko spoznah, se v tem klubu zbirajo in razpravljajo napredno usmerjeni razumniki različnih udejstvovanj od filozofov do pesnikov, od skladateljev do instrumentalistov, od slikarjev do pevcev itd. Sama ideatorka krožka in njegov »spintus agens«, gospa Coen, je uveljavljena pesnica in razgledana svetovljanka (rojena v Šanghaju) in posebej še pobomica neposrednih človeških stikov za spoznavanje in zbliževanje ljudi različnih kulturnih izkušenj in izvorov. Podobno velja tudi za člane krožka, s katerimi je Tržaški oktet prišel tokrat v stik na tako neposreden, zanimiv, obojestransko kulturno dopolnjeva-len način v ambientu, s poudarjenim bohemskim navdihom. Seveda je treba_takoj povedati, kako je do tega gostovanja sploh prišlo in kaj ga je spodbudilo. Ko se je lani maja predsednik Tržaškega okteta prof. Boris Pangerc, vendar v vlogi pesnika in knjižnega ljubitelja pa še ravnatelja dolinske nižje srednje šole »S. Gregorčič« mudi v Turinu na »Salonu knjige« in na natečaju »La scuola che s eri ve« predstavil brošuro ;>Ljudsko blago v Bregu«, za katero so gradivo zbrali dolinski dijaki, je prišel naključno v stik z gospo Coen. Kot je povedala gospa Coen sama, je med njima nastalo v trenutku nekakšno sozvočje, Se toliko bolj, ker sta se ujela na liniji ... pesništva. Ko sta svoje interesne okvire poglobila, je gospa Coen, morda v trenutnem navdušenju nad novim odkritjem dotlej njej neznanega slovensko-manjšinske-ga sveta, navrgla zamisel o srečanju s sodobno slovensko poezijo v njenem milanskem krožku. Boris pa ne bi bil to kar je, če ne bi takoj ugriznil v ponudbo in k poeziji dodal še njen pojiči izraz, seveda s sodelovanjem Tržaškega okteta. Dogovor je bil sklenjen in po nekaj manj kot enem letu tudi realiziran. . Sodobno slovensko pesniško ustvarjalnost ob meji sta, poleg Borisa Pangerca, predstavljala še Marko Kravos in koprska pesnica Vesna Fur-lanič-Valentinčič, Tržaškli oktet pa se je predstavil izključno s pesmimi slovenskih pesnikov in uglasbitvi slovenskih, pretežno primorskih in zamejskih avtorjev od romantike do sodobnikov. Ko je že govor o zasebnem kulturnem krožku ali klubu v »Časa Coen« na ulici Casale komaj nekaj postaj podzemske železnice od Duoma, ga moram seveda tudi opisati. Znašli smo se pred na zunaj ne preveč ugledno večnadstropno zgradbo. Bila je že skoraj deveta ura zvečer. Do četrtega nadstropja vodijo ozke stopnice (seveda tudi tesno dvigalo) v obnavljanju. Vrata v stanovanje so bila že odprta in na vhodu nas je sprejela »dama v belem«, mladostna gospa živahnih oči in naravne komunikativnosti. Boris je bil seveda prvi, izbranec med izbranci. Vstopili smo z našo enodnevno prtljago v tesne prostore, kjer smo v trenutku ustvarili nepopisno gnečo. Se sreča, da so se pevci lahko prej preoblekli v pisarni odetnika Tosi-nija na poti do ulice Casale, si- cer ne vem, kako bi to sforili v tesnih prostorih stanovanja »bele dame«. Že ob vstopu smo zadihali bohemsko ozračje ne le v neposrednosti in sproščenosti sprejema, marveč in še posebej v opremi stanovanja. Po stenah tesnih prostorov in na raznih pohištvenih podstavkih je v svojevrstnem neredu viselo in počivalo na desetine stenskih preprog različnega izvora, slik izrazitih barv in drugih predmetov, povsod so bili razvrščeni fosilni predmeti in razni umetniški izdelki, med katere-rimi monštranca itd., prostore pa so še dodatno osvetljevale goreče sveče s svojimi poplesujočimi plamenčki. Dodati moram, da so vsi ti predmeti -imeli svojo vrednost in da nikakor ni šlo za kič. Kje pa bomo peli, so se spraševali fantje in se nekoliko zaskrbljeno razgledovali po tej natrpani tesobi. No, tudi to je bilo poglavje zase. Nastop naših pesnikov in pevcev se je odvijal kar in prav tako tesno zakonski spalnici ali še bolj precizno, na zakonski postelji s starinskim baldahinom. Ko so pevci stopili na posteljo, na kateri seveda ni bilo posteljnine pač pa le preproga, so se tisti malce višji skoraj z glavo dotikali stropa. Ob dveh kolikor toliko prostih straneh stene so postavili kakih dvajset stolov. Kako se je potem v to sobo strpalo vsaj dvakrat toliko gostov, je kar mali čudež. Za nas seveda, saj so oni takih večerov vajeni. Ob našem prihodu razen gospodinje in njenega moža še ni bilo, razen dveh, treh med njimi tudi gospe, ki nas je pričakala na centralni milanski postaji, pričakovanih gostov. Prihajali so počasi tja do desete ure, ko bi v prostore ne spravil več niti šivanke. Gospa Cristiana nas je predstavljala vsakega posebej, Borisa seveda prvega (kot se spodobi). Kmalu je stekel klepet vsevprek in vmes napitki na levo in desno, potem pa se je le začelo. Uvodno besedo je (na postelji seveda) imela gostiteljica. Med nekoliko ekstravagantnim pripovedovanjem kako je spoznala Borisa in kako je prišlo do dogovora za gostovanje pa med razvijanjem svojih pogledov na smisel in človeško pomenjlji-vost spoznavanja različnih kultur in filozofskih in umetniških nagibov, je še zapela neko starinsko na novo odkrito pesem, še malo pokritizirala neodzivnost določenih milan- skih uradnih kutlumih krogov na take oblike iskanja in ustvarjena pristnih stikov (to zadnje seveda ni bilo namenjeno nam pač pa ljudem njenega kroga), nato pa stopila z odra (pardon s postelje) in preputila besedo Oktetu. Zdaj je bil na vrsti Boris. Z izbranimi besedami, tako kot to zna, je na kratko predstavil slovensko pesniško bogastvo v njegovih različnih pojavnostih od začetkov do danes, menil je, da je italijanska literatura, pesniška še posebej, med Slovenci kar reprezentativno zastopana, da pa žal iz različnih razlogov ni tako s slovensko literaturo med Italijani, čeprav nima kaj zavidati vodilnim evropskim literaturam. Posebej je še izpostavil vidik pove- zanosti med muziko in poezijo, kar mu je bilo izhodišče za predstavitev Tržaškega okteta in programa za ta »večer slovenske poezije in pesmi v hiši Coen«, kot je pisalo na sicer preprostem toda dobro informativnem vabilu. Povedal je, da so mnoge poezije od klasike do sodobnih doživele uglasbitev slovenskih skladateljev kar daje možnost za podajanje slovenske pesniške panorame tudi z glasbo. Po tem uvodu je Boris posebej podal v italijanščini vsebino vsake pesmi in še kratko predstavil avtorja pesmi in glasbe. Moram reči, da je bil tak začetek na moč prepričljiv in je takoj pritegnil pozornost prisotnih, ki se je potem stopnjevala od pesmi do pesmi ob navdušenem odobravanju in, kako naj rečem, vidnem presenečenju. Svojo predstavitev uglasbene slovenske poezije je Tržaški oktet začel, kako bi drugače, z Zdravljico v uglasbitvi klasika slovenske zborovske glasbe Ubalda Vrabca, nadaljeval z Jenkovo Kaj ptici je v uglasbitvi Damira Fajgla, mojstra nabožne glasbe, s Kettejevo Na trgu v uglasbitvi Vasilija Mirka, mojstra ljudske melodičnosti in sklenil prvi del z Gregorčičevo Planinsko rožo Gustava Ipavca. Zdaj so prišli na vrsto pesniki. Boris Pangerc je predstavil, pet, šest pesmi iz svojih zbirk, v katerih poje o svoji dolinski zemlji na tržaškem robu, o njenem odtujevanju, o brajdah in stezicah svoje mladosti, o ognjenih zubljih nad rodno vasjo, in dodal še nekaj ljubezenskih z rahlo erotično noto. Vesna Furlanič-Valen-tinčič iz Kopra je brala iz svoje zbirke »Reliefne zgodbe«, kratke stilno izpiljene utrinke in presenetila poslušalce z izvirnimi pesmimi razen v slovenščini še v italijanščini, francoščini in angleščini. Marko Kravos, Prešernov nagrajenec in sedanji predsednik slovenskega Pen-kluba, pa je iz svojih zbirk izluščil pesmi polne čustvenega razmišljanja in iskrive satire. Moram reči, da tako pozornega poslušanja in tako žive odmevnosti med poslušalci že dolgo nisem doživel. Imel sem zanesljiv občutek, da so v predstavljenem izboru iz zbirk treh obmejnih pesnikov doživljali nov svet, geografsko tako blizu pa zanje že tako oddaljen, doslej tuj ali vsaj nepoznan. Prepričan sem, da je moč upesnjene besede, res ne z melodijo izvirnega jezika a zato v zglednih prevodih v italijanščino, prav ta večer in v tej zbrani druščini zapredla novo vezivo poznavanja naše obmejne pesniške ustvarjalnosti in našega slovenstva sploh in ustvarila nov krog prijateljev. Uradni del sporeda je spet sklenil Tržaški oktet z Golarjevo Sam v uglasbitvi Danila Bučarja, z Gradnikovo Bela breza v uglasbitvi Zorka Pre- m* i lovca in sklenil z Vodopivčevimi Žabami. Ker je bilo med poslušalci-clani krožka družine Coen tudi več uglednih glasbenikov, profesorjev konservatorija in skladateljev, je Oktetovo petje naredilo nanje brez pretiravanja izreden vtis, utrjen tudi potem v prostem prepevanju, ko napetost »uradnosti« splahni in se melodije sprostijo in se utesnjeni prostor razširi v razpoloženjsko širino še v osebnih pogovorih, izpraševanjih, pojasnjevanjih in informacijah o naši narodnostni skupnosti v Italiji, njeni organiziranosti, njeni zgodovini in sedanjosti. Pri tem pa smo lahko še enkrat zaznavali kako malo je vednost o nas razširjena celo v tako naprednih intelektualnih krogib, kakršen je ta, ki nas je gostil s simpatijo in radovednostjo. Bilo je že bolj proti jutru kot ne, ko se je družba začela razhajati in se je celo neumornemu Rudiju rahlo zatresel glas v Kraguljčkih. Gostitelji so poskrbeli za naše prebitje preostalega dela noči in zgodnjega jutra na njihovih domovih. Seveda je tudi to domačenje bilo zanimivo, za vsakega od nas različno odvisno seveda od ljudi. Osebni vtisi in občutki so se tako ob skupnih dopolnjevali še z individualnimi. Mene je gostil profesor kompozicije, sam skladatelj in še koncertni izvajalec na milanskem konservatoriju prof. Giu-liano Zosi. Je Rimljan po rodu a živi in deluje že dvajset let v Milanu, sicer pa koncertira po vsej državi. Živi sam v svojem prostornem in po malem tudi bohemskem stanovanju s svojimi skladateljskimi pripomočki, klavirjem, pianolo, elektronsko napravo in med knjigami. Ob jutranji kavi sva obnovila pogovor o marsičem, največ o nas, o naših problemih pa o situaciji v Italiji in po svetu. Bodočnost demokracije v Italiji ga skrbi. Tega ni skrival. Med drugim ga je presenetilo, da imamo svoje profesionalno gledališče, Glasbeno matico s šolo in 600 gojenci, svoj dnevnik pa še to in ono in še bolj ga je presenetil mačehovski odnos države do teh inštitucij. Iz njegovih razmišljanj in pogledov je izhajala osebnost čistih in naprednih idej, človek odprtega demokratičnega duha negle-de na zagledanost v lastni svojstveni svet sodobnih zvokov. Ob slovesu mi je poklonil svojo zadnjo kaseto z naslovom »Demain encore«. V celoti je posvečena evropskemu odporništvu proti nacizmu in fašizmu. Nisem hotel vrtati v njegovo osebno ali družinsko preteklost. Odporništvo je največ lahko doživljal kot otrok, njegovo etično vrednost je gotovo osvajal z zorenjem. Ne vem nič o tem, toda prijetno mi je bilo, da me je gostil človek -umetnik s katerim mi ni bilo težko ujeti sozvočja. Verjemem, da se je podobno dogajalo tudi ostalim, pesnikom in pevcem in tudi v tem se je izpolnjevalo še eno dragoceno poslanstvo Tržaškega okteta ob njegovi 25-letnici. Jože Koren Nedelja, 7. aprila 1996 NEDELJSKE TEME Potovati po Šrilanki Potovati po Šrilanki je veliko enostavneje kot po večini ostalih azijskih dežel. Običajno vlaki niso pretirano polni, avtobusov je veliko in med njimi so celo tako imenovani “intercity” avtobusi, M se med izhodiščnim mestom in ciljem ne ustavljajo. Razen javnih prevoznih sredstev pa je na voljo tudi možnost izposoje motornega kolesa ali avtomobila z voznikom. Slednja različica je lahko nerodna, saj je marsikateremu vozniku bolj pri srcu to, da potnike spravi v kako trgovino, od katere bo iztržil provizijo kot pa to, da bi potniki videli, kar želijo. Vsekakor pa je najem vozila z voznikom varnejši, ker na Šrilanki - kot v vseh nekdanjih britanskih kolonijah - velja pravilo vožnje po levem pasu, kar nebritanske voznike prav zlahka zavede in pogosto spravi v bolnišnico. Seveda v območja, ki jih državne oblasti zaradi uporniških tamilskih tigrov ne smatrajo za vama, ni tako lahko potovati. Brez posebnega dovoljenja zasebnim prevoznim sredstvom vstop v tiste predele ni dovoljen, medtem stavbe razprostrte po vseh gričih okoli mestnega središča, kot pa na račun velikosti samega mesta. Mestno središče leži ob lepem kandyjskem ježem (na sliki zgoraj), ki na prvi pogled sploh ne izgleda umetno, čeprav ga je resnici na ljubo na mestu nek- cev, ki se na moC trudijo, da bi preglasih soseda in prej kot on prodali robo, ki jo ponujajo. Večina prodajalcev je moškega spola in tudi med kupci je videti več moških kot žensk. Ob ježem se nahaja najslavnejši šrilanški tempelj: »Balada ko javna prevozna sredstva kar naprej ustavljajo in pregledujejo do zob oboroženi policaji. Vožnja po teh območjih je baje zelo neprijetna. Kandy Drugo največje mesto Sri-lanke je Kandy. Kandy se nahaja v notranjosti otoka na 500 m nadmorske višine. Prav zaradi svoje lege je Kandy od ustanovitve leta 1592 pa do trenutka, ko so Britanci leta 1815 s pomočjo domačih plemičev ujeli zadnjega šrilanškega kralja, ostalo glavno mesto sinhalske Srilanke. To gričevnato področje je edino območje Srilanke, ki ga ne portugalski ne nizozemski kolonizatorji kljub raznim pokusom niso uspeli osvojiti. Čeprav ima le okoli 100.000 prebivalcev, je s površinskega vidika Kandy veliko mesto. Njegova »velikost« pa gre bolj na račun dejstva, da je večina hiš najveC dvonadstropnih ter da so danjih riževih polj dal zajeziti . zadnji sinhalski kralj šele pred slabima dvema stoletjema. Sredi jezera sameva štirioglati otoček popolnoma nenaravnega videza s tremi palmami, živoze-leno travo in živordečimi cvetii-cami. Ob sončnih dneh po jezera veslajo domači turisti. SredišCe Kandyja je dokaj majhno: par uric in že poznaš vsako ulico, stojnico in trgovino Glavna ulica je tista, ki od jezera vodi do avtobusne in še naprej do železniške postaje. Na tej ulici se nahajajo vse glavne banke, nekaj prestižnih trgovin in cel kup slaščičarn ter pekam. Nedaleč od glavne ulice se nahajata tudi dva nakupovalna centra s kopico majhnih trgovinic: v " enem so v glavnem naprodaj oblačila, v drugem pa vse, kar je užitnega. Trgovinice s hrano so prav posebej bogato založene: v eni sem naštela celo 23 različnih vrst riža. Nedaleč odtod je tudi prava tržnica s svežim sadjem ter zelenjavo in ribarnico. Vonjave se mešajo in prav tako glasovi kupcev in prodajal- Maligavva« ah »Tempelj zoba«, ki je ime dobil po Budinem zobu, ki ga je baje nekdo leta 543 pr.Kr. izmaknil Budi, ko je že ležal na pogrebni grmadi ter so ga nato na Srilanko uspeh pretihotapiti v Četrtem stoletju po Kr. Po prisilnem romanju, ki so ga narekovale zgodovinske razmere, zaradi katerih se je sehl iz kraja v kraj, iz templja v tempelj, je končno zob pristal v Kandyju. Tempelj, kjer je trikrat na dan za kratek trenutek možno uzreh z zlatom in'dragulji obloženo ša-tuljo, v kateri je shranjena relikvija, je dograjevalo več sinhal-skih kraljev od konca 17. do konca 18. stoletja. Ko se približuje uradna ura češcenja, se pri vhodu v tempelj nabere množica vnetih vernikov ter prav tako vnetih radovednežev s fotoaparati in videokamerami. Zaradi vojnih Časov je iz varnostnih razlogov dostop do templja možen le s sprednje strani velikega trga pred njim. Oboroženi vojaki stražarijo barikado, ki omejuje dostop z druge strani, drugi pa spet v dveh ločenih uticah pregledujejo moške oziroma ženske, ki se želijo pri-bližati templju. Pred zakorači po tempeljskih stopnicah, mora vsak obiskovalec v znak spoštovanja sezuti čevlje, ki jih lahko pusti pri posebej nameščenemu Čuvaju. V notranjosh templja se nahajajo trije oltarji. Največ ljudi se seveda gnete pred za srebrnimi vrati skritim prostorom, v katerem se nahaja zob. Izza srebrnih vrat je slišati meniško petje in glasbo. Skozi okno je napeljana vrv, ki je povezana z zvoncem na dvorišču. Občasno nevidni menih potegne zanjo in prijeten zvok se razširi po templju. Verniki se gnetejo pred mizo, postavljeno pred srebrna vrata in nanjo polagajo kupčke cvetja. Največkrat so to lotosovi cvetovi, dodatno okrašeni z majhnimi nežnimi cvetlicami (na sliki levo). Nenadoma se vrata, ki vodijo v osrednji prostor, odprejo, vrsta se pomakne naprej in vsak lahko za bežen trenutek vrže pogled na bleščečo se notranjost, nakar ga množica že porine naprej. K templju spada tudi knjižnica, ki v osmerokotnem stolpu »skriva« pomembno zbirko knjig, pisanih na bananinih listih. Najbolj živahen je seveda tempelj za Časa ti. »Kandy Esala Perahe-re«. Praznik, ki je najslavnejši šrilanški praznik nasploh, se odvija za časa polne lune med me- secema julijem in avgustom. »Esala Perahera« je edina prilika, ob kateri se vsakoletno slavni Budin zob v slavnostni procesiji na slonovem hrbtu »sprehodi« po Kandyju. Približno 6 km izven Kandyja se nahaja »Peradeniya« botanični vrt, ki ga nekateri - pa ne neupravičeno - prištevajo k najlepšim tropskim botaničnim vrtovom na svetu. Tukaj je možno videti, kako rastejo rastline, katerih dele uporabljamo za začinjanje najrazličnejših jedi. Prav zanimivo si je ogledati, kako se razvija muškatni orešček. Dokler se nahaja na drevesu, je muškatni orešček najprej videti kot nedozoreli oreh, nakar se mesnata zelena ovojnica obarva oranžno in že spominja na marelico. Pravo presenečenje pa se nahaja pod ovojnico, kjer orešCek, ki je uporaben pri kuhi, obdajata še trda rjava lupina, ki jo je pred uporabo samega oreščka treba streti, ter živordeča mehka lasasta ovojnica, ki je videti kot šop skupaj pritrjenih gumilastik in jo kuharji poznajo z imenom »muškatov cvet«. Cimet, ki ga mi uporabljamo predvsem pri kuhanju slaščic, a ga na Šrilanki dajejo celo v ribje jedi, je pravzaprav globlja plast lubja cimetov-ca. Baje so ga s Srilanke uvažali že stari Egipčani, ki so ga uporabljali za mumificiranje faraonov. Dovolj je nekoliko iranith drevesno luhje in že iz njega priveje oster vonj po vsem znani sladkasti začimbi. Druga rastlina, ki si jo je prav zanimivo ogledati, je poprovec, ki se kot bršljan divje vzpenja po deblih drugih dreves. Listi so srčaste oblike in lepe zelene barve, sama poprova zrnca pa z rastlin visijo v podolgovatih grozdih. Na vzpenjaUd rastejo tudi vanilij e vi stroki, ki so sprva videti kot tenki stročji fižolčki, kasneje pa porjavijo in zadobijo značilno aromo. Tukaj so tudi nageljnove žbice, ki v šopkih rastejo na vrhovih vejic grma, imenovanega »Eugenia caryophillata«... Nedaleč od začimb se nahaja cvetličnjak z orhidejami, kjer te velecenjene rastline uspevajo kar iz kokosovih orehov, na oglju ali čemerkoli, kar lahko zadržuje vlago. V cvetličnjaku je izredno vlažna in topla mikroklima, ki kljub lepoti razstavljenih rastlin obiskovalce kmalu nažene naprej. Skozi vrt vodijo ožje in širše poti med umetnimi jezerci, prekritimi z lotosovimi cvetovi ter med rastlinami, ki jih poznamo tudi pri nas, a so tu velike kot drevesa ali vsaj večji grmi. Tu pa tam po asfaltirani cesti pripelje počasi mimo avtomobil z obiskovalcem, ki bi te razdalje težko prehodil, sicer pa je slišati le žvrgolenje ptičkov in šumenje vetra med vrhovi nenavadno visokih palm. Botanični vrt prekriva 60 hektarjev zemlje, kar pomeni, da se še tako zagrizeni obiskovalec utrudi še preden si utegne ogledati vse, kar je na voljo. Zato se je potrebno omejiti na najprivlačnejše zvrsti. Taka atrakcija so na primer t.i. »kraljevske palme« -kokosove palme, ki rodijo sadove, tri do štirikrat večje od človeške roke ali orjaški bambus, ki zraste 15 do 20 m visoko. Največja zanimivost botaničnega vrta pa je nedvomno veC kot sto let stari primerek fikusa benja-mina, ki niti najmanj ne spominja na tukajšnjo verzijo sobne rastline. Gre za pravega orjaka (na sliki spodaj), ki s svojimi vejami prekriva 1800 kv.m. površine. Pod njegovo košato krošnjo posedajo mladi zaljubljenci in utrujeni obiskovalci, ki si raje kot v bližnji kavarni privoščijo počitek v senci živega drevesa. (Se nadaljuje) Tekst in slike Marina Furlan NEDELJSKE TEME Nedelja, 7. aprila 1996 Film Video Monitor v drugo desetletje Letošnji Film Video Monitor se bo neobičajno začel v soboto, 13. aprila zvečer s filmom »Car-men« Metoda Pevca, gostom in novinarjem pa bodo na razpolago jutranje in popoldanske projekcije za ves dan. Tradicionalnemu filmvideu se je letos pridružil intemetovski web, pregled najrazličnejših virtualnih projektov, ki jih slovenski ustvarjalci pošiljajo v svet po optičnih vlaknih. V tem smislu se bo v soboto o tvoril cyber cafe, v nedeljo pred okroglo mizo in v torek zvečer pa bo skupno »surfanje« po Internetu pod vodstvom izučenih webberjev. Ker pričakovanega filma »Felix« režiserja Boža Sprajca še ne bo na spregled, so prisotni celovečerci trije: »Radio doc« Mirana Zupaniča, »Car-men« režiserja Metoda Pevca in »Rabljeva freska« Antona Tomašiča. Film »Carmen« se dogaja v svetu ljubljanskih klošarjev, na robu družbe. Carmen je resnična junakinja, ki močno hrepeni in sovraži. Zaljubi se v Gorana, a on bo o tem samo napisal roman: Carmen. Carmen je spet mit. »Radio doc« je zgodba iz sedanje Slovenije. Nekje pri meji z Madžarsko mlada novinarka Vesna raziskuje skrivnostno smrt direktorja radijske postaje, ki so ga njegovi nekdanji partijski tovariši odstranih in domnevno umorih. V aktualistično zgodbo vdira kriminalka. »Ra- bljeva freska« se dogaja v Morju, vasi kjer se zberejo ljudje, ki jih veže preteklost »prejšnjih življenj« in v sedanjem spoznajo, da se te njihove negativne vezi lahko rešijo edinole z ljubeznijo in odpuščanjem. To spoznanje pa seveda ne prepreči, da je spopad med njimi krut in neizprosen. Od daljših igranih projektov slovenske televizije se na Monitorju prikazujeta »Striptih« Filipa Robarja-Dorina in »Poletna idila« Tuga Štiglica, ki je posnet po tekstu Vladimira Bartola. V Robarjevem filmu se tri zgodbe med seboj prepletajo: Blaža zblazni alkohol, umetnico Lidijo ljubezensko obleganje, Sabino pa Polonino varanje. Poletna idila je v bistvu odprt ljubezenski Četverokotnik in razmišljanje o večnih vprašanjih odnosa med moškim in žensko. V filmu igra tržaška igralka Lučka Počkaj, ki je tudi ena od protagonistk celovečernega filma Rabljeva freska. Ponedeljek popoldne bo posvečen dokumentarcem, ki v zemlji in ljudeh vključuje tržaški prostor. Film video Monitor se bo sklenil v torek, 16. aprila, z dolgometražnim dokumentarcem »Prerokbe ognja«. Ameriški režiser Michael Benson je skozi očala umetniškega kolektiva Neue slowenische Kunst posnel slovensko zgodovino devetdesetih let. AJD. Monitor Film- videoweb Bila je nekoč, leta 1981, v Gorici prva retrospektiva slovenskega filma »Slovenski film 1945-1981 Cinema slove-no«, ki je rodila redne premierske predstavitve slovenskih filmov v Gorici. Od leta 1986 je Film Video Monitor prestavljal v sklenjeni obliki slovenski in italijanski javnosti filmske slike na platnu in elektronske podobe na malem zaslonu, kot so se oblikovale v Sloveniji in njenem zamejstvu. Lanski 10. Film Video Monitor je področje raziskave razprl na film slovenskih izseljencev v Argentini in ZDA, nakazala pa je tudi pot v bodoče. Osnovni smisel in zanimivost malega festivala ni vec prebijanje zidu, grajenje mostu med sosedi neznanci, ampak globalna komunikacija v prostoru, v katerem so Slovenci organsko prisotni: Evropa in svet. A. D. Celostna grafična podoba »VseC mu je opazovati ljubice. Zanima ga, kaj je ti-svet tako, od daleč, previdno sto, kar ločuje podobe med odmaknjen v varnost lastne sabo, jim dodeljuje status starosti, modre vzvišenosti. magičnega, druge pa potiska Všeč mu je Cmo-belo. Priv- v temo, v pozabljanje Se pre-laci ga Film, svet Mode, po- den se dodobra vsidrajo v žalovanje. Snema podobe, go- vest. Kako ujeti trenutek?... vori o tehnikah, kot bi bile Všeč mu je opazovati svet okoli sebe, svet ki se spreminja...« Ne, ne govorim o Ulmu, neskončnih urah, dnevih in mesecih priprav, kilometrih traku, da se lahko zaviti čudežni proces, ko človeka ni več, ko niti ni več Sima, ko postane oboje isto. Govorim o podobnem procesu, ki spremlja ustvarjanje potiskanih belih površin, ki jih iz dneva v dan sprejemamo kot knjige, vabila, plakate in podobno. Govorimo o procesu komuniciranja, ki jih te bele površine, podobno kot celuloidni trak, prenašajo ‘svojim porabnikom. Govorim, in se sprašujem, kateri so tisti razlogi, ki nekatere kujejo v mite, druge v odpaden papir. Predvsem pa govorim o vizualnem komuniciranju tiskanih publikacij 10. in 11. Film Video Monitorja. Ko smo lani pripravljali v Krei lansiranje nove celostne graSčne podobe Film Video Monitorja, nas je vodilo osnovno vprašanje, kako vizualno interpretirati to, kar skupina goriskih entuzija-stov organizira že desetič svoji Ulmski publiki. Na eni strani torej neprofesionalen svet zagnanih ljubiteljev, ambicioznih mladih iz vseh vetrov zbranih ljudi, vmes predmet, sporočilo, ki je Ulm, ali bolje slovenska Ulmska in TV produkcija iz preteklega leta, in končno na drugi strani uporabnik, italijanski ambient, svet filmske kritike. Nastala je celostna podoba, katere osnovna lastnost je vizualni jezik, ki je neformalen, in gradi na efekt asocia- tivnih povezav in reakcij, gradi na strogosti, nizanju posameznih likovnih elementov, zato da doseže efekt neobvezujoče razpuščenosti in hkratne prisotnosti. Zamišljali smo si Gorico, kot bi jo videl pripovedovalec iz Sima Amarcord. Gorico, ko se bo Travnik til ljudi različnih jezikov in polti, ko bodo fasade osvetljene, ko bo čez cel grajski grič viselo razpelo simbolov, ne oznanjujoč Hollywood, pač pa svet, kjer so meje padle, kjer kraljuje človekova želja po večno lepem. Pripoved torej, kot osnovno izhodišče o desetem, in sedaj enajstem Film Video Monitorju. Bojan Maraž Avstroogrska proga na platnu LJUBLJANA-TRST-GORICA: Kinematograf 1896-1918 je razstava o prvih filmskih projekcijah na avstroogrski progi, ki se je začenjala na Dunaju, kjer so imele sedež velike filmske distribucijske hiše. V Trst in Gorico je seveda prihajal marsikateri film »iz tujine« - iz Italije. Na sintetični razstavi, ki bo združila raziskovalna prizadevanja Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja v Ljubljani, Cappelle Underground iz Trsta in goriškega Kinoateljeja bodo prikazane etape v Času in proštom, po katerih se je film izoblikoval iz sejemske ali pivovarniške radovednosti - preprostega spektakla »živih slik« v veliko industrijo in v izraz kulture in umetnosti. Prve filmske projekcije na Ljubljanskem, Tržaškem in Goriškem so bile v letu 1896, to je že v letu velike popularnosti novega izuma. Prva svetovna vojna je filmsko sceno preobrazila: naši kraji so postali žalostna prizorišča za filmske zapise, kinematografi - kolikor So preživeli bombnim napadom - so služili drugim namenom, npr. včasih, v Gorici, tudi vojaški konjušnici. Razstavo bomo predstavili na otvoritvenem večeru v soboto, 13. aprila, ob 20. uri. V zgodovinski sklop letošnjega FVM sodi tudi projekcija filma Ko sem bil mrtev / Als ich tot war iz leta 1916 nemškega režiserja Ernsta Lubitscha, ki ga poznamo predvsem po hollywoodskih elegantnih komedijah. Film, ki ga je med prvo vojno gotovo predvajal potujoči kino na soški fronti, da bi vojake »tolažil« s komičnimi dovtipi, in za katerega so se bile izgubile vse sledi, sta pred dvema letoma izsledila pri zasebniku v Novi Gorici ljubljanska filmska izvedenca Lili Nedič in Silvan Furlan. Sedaj pa je najstarejši ohranjeni Lubit-schev film. Njegova projekcija bo v ponedeljek ob 20.30. UD. FILM PETIH SLOVENIJ • FILM PETIH SLOVENU • FILM PETIH 100 let filma, 90 let slovenskega filma in 10 let Monitorja. Kinoatelje je obeležil te pomenljive obletnice z zbornikom esejev Film petih Slove-nij. Slovenski film v Času Avstroogr-ske, Kraljevine SHS, nove Jugoslavije, samostojne Slovenije in med Slovenci v zamejstvu in po svetu. Namen publikacije je bil predstaviti slovenski filmski izraz v različnih državnih strukturah. O prvi, avstroogrski Sloveniji (1905-1918), o Karolu Grossmanu, ki je v oddaljenem letu 1905 posel prve metre slovenskega filma, piše Lilijana Nedič. Drugo filmsko Slovenijo (1918-1945) so filmsko obeležili predvsem Metod in Milka Badjura ter Božidar Jakac; predstavi jih Silvan Furlan v zapisu Od kraljevskega blišCa do vojnih grozot. Tretjo Slovenijo (1945-1991), ki je filmsko najbogatejša, je obdelal elan Kinoateljeja Davorin Devetak, saj je bilo to filmsko obdobje že z retrospektivo leta 1981 in nato z vsakoletnim pregle- dom permanenten predmet opazovanja Film Video Monitorja. Svoje razmišljanje je prispeval tudi urednik revije Hollywood Reporter za vzhodno Evropo Ron Holloway. O slovenskem filmu v samostojni Sloveniji razmišlja eden najbolj informiranih filmskih kritikov Miha Brun. Kritično grenke so tudi besede ustvarjalca in producenta Filipa Robarja - Dorina. In peta Slovenija, tam preko meja? Joseph Valencie, zgodovinar iz Clevelanda je predstavil Slovence na Ameriškem ekranu; Irene Mislej, raziskovalka slovenskega izseljenstva pa argentinsko režiserko slovenskega rodu Lito Stantic. Kratki filmi Aljoše Žerjala, zastopajo zamejsko filmsko ustvarjalnost. Drugi del publikacije obsega razmišljanja ob desetletnici. »V desetih letih filmvideo »monitoriranja« je vsakoletno goriško srečanje lahko sočasno, skoraj seizmografsko, beležilo spremembe, ki so že pred političnimi na novo določale kulturno struktu- ro v srednji Evropi in na ozemlju Balkana.« Tako v uvodu sen. Darko Bratina, predsednik Kinoateljeja. Film •Video Monitor kot observatorij družbenopolitičnih sprememb in razburljive polpretekle zgodovine. O svojem videnju, spoznavanju, zaznavanju, občutenju, spominjaju pišejo: Sandro Scandolara, filmski kritik in zgodovinar, Davorin Devetak, Alberto Pešce, kritik dnevnika Giornale di Brescia in zvesti spremljevalec vseh dosedanjih izdaj, Giacomo Gambetti, glavni urednik filmske revije Lumiere iz Rima, Beppe Valperga, filmski kritik pri dnevniku Gazzetta del Popolo v Torinu, Tone Frelih, direktor Filmskega sklada Republike Slovenije, Toni Tršar, urednik Dokuemtamega programa TV Slovenije, v pogovoru z Alešem Doktoričem in Nadjo Velušček pa je svoje iskrive misli izrazil eden izmed zgodovinskih animatorjev Kinoateljeja, režiser Jože Babic. Nadja Velušček slaščičarna iSaiul Opčine - Proseška ul. 2 - Tel. (040) 213055 ob nedeljah odprto od 8.00 do 13.00 zaprto ob ponedeljkih DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH Alpinska Ulica 95 Tel. 211054 Vošči vsem odjemalcem veselo veliko noč IMPORT - EXPORT MESNICA Albin Bak PADRICE 116 Tel. 226184 CVETLIČARNA Jamna ISTRSKA ULICA 10 Tel. 763856 semena - cvetje - cvetlični okrasi Trst - Ul. Maovaz 46 (naselje) sv. Sergio) Tel. (040) 280596 preureditev električnih instalacij Up® • instalacije in adaptacije električnih S.n.c. ŽIVEC S. & C. napeljav e izdelovanje in popravila Obrtna cona - svetlobnih napisov Dolina 507/4 Tel. 228091 - 228389 - Fax: 228389 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA BUKAVEC Domače pince, potice, titole PROSEK 160-Tel. 225220 HOTEL Veselo veliko noč voščita vsem odjemalcem in prijateljem RESTAURANT družini Lovrečič in Cergol TOTOCALCIO TOTI P LA COMBUSTIBILE ENALOTTO TRIS DOMJO 38 SUPERMARKET Gostilna yE|! SONIA desparDOMIO Guido Jez & C. S.n.c. Domjo 157 - Tel. 826541 PRODAJA RIB »Pri Vodnjaku « DOMJO 47 OB SOBOTAH NON STOP Tel. 820229 VELIK PARKIRNI PROSTOR Jezero 9 - Tel. 228211 ŽELEZNINA IN DOMAČE POTREBŠČINE ©nBDotgo Stefano & Barbara Sardo Prosek, 195 Tel. 225396 ČEVLJI TORBICE NABREŽINA 79 CENTER - TEL. 201209 SEMENARNA Zorn Erik Semena-Kmečko orodje Gnojila- Antiparazitarna sredstva Cvetlične vaze - Gomolji in rastline ter sadno drevje PROSEK 160 CVETLIČARNA NADJA Prosek 131 Telefon 225450 Društvena gostilna Gabrovec Najemnici SAVINA in ANA Tel. 229168 Gostilna ŽELEZNINA GUŠTIN Terčon ZGONIK-Tel. 229123 oo&či Paola in Tamara želita vsem gostom vesele praznike uese/e/j/szzruAe NABREŽINA 124 domača kuhinja • pizze iz krušne peči Tel. 200122 AVTOKAROSERIJA Colja - Kante SAMATORCA 53 Telefon 229377 SPAR (J)service Maida KRIZ 135 Tel. 220717 TRGOVINA Kosmina Sergij TV, HI-FI, GOSPODINJSKI STROJI TUDI ZA VGRADNJO Trgovina je član “ECO ITALIA” NABREŽINA CENTER - TEL. 200123 GENERALI Assicurazioni Generali S.p.A. Nabrežina 97 - Tel. / Fax 200580 Urnik: od ponedeljka do četrtka 15.30 -18.30 petek 9.00 -13.00 Agenta: Paolo KoSuta in Giuliano Umani Anuška bomboniere poročni seznami razna darila Nabrežina 149 [fj^Jplich & C. s.n.c. • TALNE IN STENSKE KERAMIČNE PLOSCICE • SANITARIJE NABREŽINA Kamnolomi 35/c Tel. in fax (040) 200371 ŽELEZNINA TRGOVINA IN DROGERIJA OTROŠKIH OBLAČIL Terčon IN SPODNJEGA PERILA SESLJAN 27/A Tel. 299220 NABREŽINA 143 GOSTILNA Grilanc Salež 59 - Tel. 229126 zaprto ob ponedeljkih in torkih Klobuk dol pred manjšinci Švicarji so priznali državljansko pravico retoromanščini kot izredno ranljivemu jeziku Na nedavnem vsedržavnem referendumu v Švici (10. marca) sta bili državljanom zastavljeni tudi dve vprašanji, ki se nanašata na odnose med posameznimi govornimi skupinami v konfederaciji. Pri prvem je šlo za to, da bi celotno švicarsko prebivalstvo (državljani) potrdilo sklep o odcepitvi ene občine, kjer je večinski govorni jezik francoščina, od kantona Bern, kjer je sicer večinski govorni jezik nemščina. Ta občina naj bi se nato priključila h kantonu Jura, kjer je uradni jezik francoščina. Odgovor državljanov je bil pozitiven, s Čimer so potrdili sklep prizadete občine in odločitev predhodno izvedenega referenduma v kantonu Bern. Posebno vprašanje pa se je nanašalo na predlagano razveljavitev 116. člena zvezne ustave, ki naj bi ga po novem dopolnili in razširili tako, da bi se glasil: 1. nacionalni jeziki Švice so nemški, francoski, italijanski in reto-romanski; 2. konfederacija in kantoni spodbujajo medsebojno razumevanje in izmenjavo med jezikovnimi skupnostmi; 3. konfederacija podpira ukrepe kantonov Graubiinden in Ticino za ohranitev in razvoj retoroman-skega in italijanskega jezika; 4. uradni jeziki zvezne države so nemški, francoski in italijanski. RetoromanšCina je uradni jezik v razmerjih med zvezno državo in retoromanskimi državljani. Posameznosti določa zakon. Novosti v tem členu so kar tri, in sicer obveza zvezne države in kantonov, da pospešujejo medsebojno razumevanje in izmenjavo med jezikovnimi skupinami, obveza zvezne države, da podpira ukrepe obeh prizadetih kantonov, ter uvedba retoromanšCine kot jezika v razmerjih med zvezno državo in retoromansko govorečimi državljani. S tako preoblikovanim 116. Členom je zvezna država prišla do ustavnega temelja za dodelitev posebnih denarnih sredstev za pospeševanje italijanščine in retoromanšCine, kar bo pomenilo povečanje materialne podpore zvezne države za ohranitev obeh jezikov v prizadetih kantonih. Predlagano besedilo je kompromis med zvezno vlado, ki je predlagala bolj zavezujočo vsebino tega člena v prid italijanščini in retoromanščini, in parlamentarno večino, ki se je zavzemala za ohlapnejše določilo in na koncu privolila v spremembo, ki je bila kot referendumsko vprašanje predstavljena v dokončno odločitev državljanom. Jezik, ki je vseskozi izgubljal svoj teren V Švici veljajo štirje priznani jeziki: nemščina (v zvezi z njo je vec težav), francoščina, italijanščina in retoromanšCina. Prvi trije imajo status uradnega zveznega jezika, retoromanšCina pa ima status nacionalnega, ne pa tudi uradnega zveznega jezika. V praksi to pomeni, da zvezna država ne zagotavlja prevajanja in tiskanja celotne zvezne zakonodaje v retoromanščini in tudi ne simultanega prevajanja n,a zasedanjih dveh zborov zveznega parlamenta. RetoromanšCina pa ima status enega od uradnih jezikov v delu kantona Graubiinden. RetoromanšCina je bila povzdignjena na raven Četrtega nacionalnega jezika leta 1938. Po vojni se je pojavil predlog, da bi tudi »schvvizer deutsch« razglasili za peti nacionalni jezik, vendar ni bil sprejet. Zanimivo je, da je svoj Cas kot ne povsem neresen predlog veljal tudi ta, da bi angleščino razglasili kot občevalni jezik v Švici. Danes velja, da je retoromanšCina materni jezik 40 do 50 tisoč oseb, ki so poseljene v dolinah kantona Graubiinden. Njihovi najbližji sorodniki v jeziko- vnem pomenu sta dve jezikovni skupini v Italiji: ena so Ladini, ki prebivajo na južnem Tirolskem in jih je približno dvanajst tisoC, druga, bolj oddaljena skupina pa so Furlani, ki živijo v neposredni bližini naše zahodne meje. Ime Ladini kaže na jezikovni izvor prvih. To so potomci prebivalcev v Alpah, ki so nekoC govorili popačeno latinščino. Bili so romanizirani, verjetno Kelti, ki so se od 4. stoletja naprej pod pritiskom germanskih plemen Langobardov in Alemanov umikali na težko dostopna alpska območja. Švicarski Retoromani živijo v loCenih dolinah in govorijo pet različnih narečij, iz katerih doslej ni nastal enoten jezik. Prvo pisano besedilo v enem od teh narečij izhaja iz leta 1611, toda šele leta 1980 so se predstavniki teh govornih skupnosti dogovorili za skupno pisavo »rumantch grischun«. Niso pa se domenili za skupne jezikovne norme. Na radiu in televiziji uporabljajo poleg posameznih narečij tudi mešanico narečij, ki pa ni vpeljana kot jezikovna norma. To je tudi eden od razlogov, zakaj se ta jezik s težavo ohranja. Analize obdobja med letoma 1880 in 1990 pokažejo, da je retoromanšCina vseskozi izgubljala svoj teren, in da območja, ki so bila pred 100 leti še reto-romanska, vse bolj postajajo nemško govoreča. RetoromanšCina je postala manjšinski jezik, ne le v kantonu Gra-ubiinden, marveč tudi v delih kantona, ki so bili nekoC skorajda v celoti retoromanški. Leta 1990 je približno en odstotek celotnega domačega prebivalstva Švice (brez tujcev) za svoj materni jezik opredelil reto-romanšCino. Letos je bilo takšnih 66.400 oseb. Polovica je živela zunaj večinsko retoroman-skega območja. Istega leta je samo ena šestina prebivalstva (30 tisoč oseb) kantona Graubiinden navedla retoromanšCino kot svoj glavni jezik. Približno četrtina prebivalstva pa je odgovorila, da je retoromanšCina njihov poglavitni jezik v družini, pri delu in v gospodarskih dejavnostih. Mladi množično opuščajo retoromanščino Ožje območje, kjer so Retoromani še vedno v večini, tvori 72 občin, ki pa so zelo majhne in štejejo vsega skupaj 26.300 prebivalcev. Te občine niso povsem strnjene, marveč so spet razdeljene na štiri skupine. Središče retoromanske Švice je Engadin. Ko so te prebivalce leta 1990 vprašali, kateri jezik govorijo in kako ga uporabljajo, so ugotovili, da samo polovica prebivalcev v tem nekdanjem osrčju retoromanšCine govori retoromansko v družini in da tudi v tem osrčju retoromanšCino vse bolj izriva nemščina. Večina tistih, ki doma govorijo samo retoromansko, so le še starejše osebe. RetoromanšCino množično opuščajo mladi. V veliki večini v jezikovno mešanih družin uporabljajo nemščino. Se posebno slabo se reto-romanscina ohranja na delovnih mestih. Vodilni gospodarstveniki in predstavniki svobodnih poklicev v veliki večini kot svoj poglavitni jezik navajajo nemščino. RetoromanšCino v glavnem poučujejo v osnovni Soli. Bolj ko se raven šolanja zvišuje, vse več je nemščine. Bolj industrializirana in pretežno nemško govoreča območja ponujajo veC možnosti za zaposlitev, posameznih poklicev pa sploh ni mogoče opravljati na podeželskem retoromanskem območju. Zato se številni Retoromani izseljujejo iz svojega tradicionalnega območja v nemško govorno okolje, kjer se postopoma asimilirajo. Tisti, ki se priseljujejo na retoromansko govorno območje, so ah nemško govoreči Švicarji ali tujci; med slednjimi je veliko začasnih delavcev (podobni procesi potekajo tudi na italijanskih govornih območjih). Tako se je delež retoromansko govorečih prebivalcev v zadnjem stoletju z dveh odstotkov znižal na en odstotek, italijansko govorečih je pet odstotkov, francosko govorečih je 17 do 18 odstotkov prebivalcev, vsi drugi govorijo nemško. Zelo zanimivo je dejstvo, da Retoromani veljajo za potomce najstarejših jezikovnih skupin na območju današnje Švice. Udeležba državljanov na referendumu, ki je odloCal o pomembnih vprašanjih obeh manjšinskih jezikov, je bila dokaj pičla. Na območju države je volilo nekaj manj kot 30 odstotkov volilnih upravičenčev. Najvišja udeležba je bila v Schaffhausenu (62, 5 odstotka), ker je to edini kanton, kjer je udeležba na referendumu obvezna, najnižja pa je bila v kantonu Valais (17, 4 odstotka). Celo v prizadetem kantonu Gra-ubunden se je udeležilo referenduma samo 29, 5 odstotka volilnih upravičenčev, kar je mogoče razlagati tako, da v kantonu ni soglasja o tem, kako naj bi v praksi dodatno podporo zvezne države sploh uresničili, katere ukrepe naj bi podprli in kako bi kodificirali en jezik oziroma eno različico retoromanšCine iz obstoječih različnih narečij. No, večina tistih, ki se je referenduma udeležila, je na zastavljeno vprašanje odgovorila pritrdilno (76, 1 odstotka). Najbolj so zvezni predlog podprli v kantonu Ženeva (85, 8 odstotka), v prizadetem kantonu Gra-ubiinden pa ga je podprlo 68, 3 odstotka udeležencev. To pomeni, da bo zvezna vlada lahko denarni prispevek za ohranitev in razvoj obeh manjšinskih jezikov s sedanjih sedem milijonov zvišala na 15 milijonov švicarskih frankov. Pritrdilni odgovor tudi pomeni, da so Švicarji znova izkazali solidarnost in spoštovanje do manjšinskih jezikov, da so priznali državljansko pravico retoromanščini kot zelo ranljivemu jeziku in hkrati znova potrdili kulturno mnogoterost in nacionalno enotnost. Zlasti v kulturnih in intelektualnih krogih so zelo ponosni na izid referenduma. Darja Lavtižar £ Sk.e«*lavai dragulj ama VioMi TRST - Ul. Battisti 2 Tel. 7606012 Gostilna gradbeni Terčon A. in Clarici A. ■ material SESLJAN 27/A - TEL. (040) 299259 GRUDEN Tipična kraška kuhinja Sempolaj 49 Tel. (040) 200151 zaprto ob ponedeljkih in torkih PEKARNA IN SLAŠČIČARNA sladoled domače proizvodnje LEGIŠA SESLJAN 41 Tel. 299147 Sladoled Tel. 299580 Valentino Bratina draguljar TR2IC Ul. IX. junij 74 - Tel. (0481) 790051 Kolesa najboljših znamk oblačila - oprema nadomestni deli BICVCLE • DEALER > SESLJAN Sesljan 54/D - TRST Tel. (040) 291233 pupls H POHIŠTVO H Sesljan 59/B Tel. 299269 /zb/ra modernega, stilnega in rustikalnega pohištva MACELLERIA CARSICA COMMERCIALE ČARNI TR2IC - UL. Timavo 15 Nabrežina center 144 TEL. (0481) 410574 Tel. (040) 200020 POHIŠTVO AR (OBALENO NAČRTOVANJE POHIŠTVA PO MERI Devin Tel. 208559 POČITNICE V NARAVI »SUBIDA« - Monte Subida, 22 Krmin - Telefon (0481)60531 p r i srcu 'nam je Hiša r rešitve dobite pri nas To je tradicija. Za majhne in velike nakupe, za majhna in velika dela, za vsakršno potrebo tvoje družine. lahko vedno računaš na velikega soseda ! Zadružni kredit. CREDIT0 C00PERATIV0 ZADRUŽNI KREDITNE BANKE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE NEDELJSKE TEME Nedelja, 7. aprila 1996 Primorski izseljenec v daljni Argentini Naš primorski rojak Rudi GuStin, ki je dolga leta preživel v Argentini, je izrazil željo, da bi Primorski dnevnik objavil njegove spomine. Želji rade volje ustrežemo, obenem pa ponatiskujemo intervju z Rudijem Guštinom, ki ga je revija za Slovence po svetu Rodna gruda objavila 7. julija lansko leto. Intervju je zapisal novinar Oskar Molek Ko sem že pred lansko leto po radijski oddaji Slovenski keotikc omenil, da je - kar nas je še starejših primorskih naseljencev - naša dolžnost, da naredimo vse, kar moremo, da ne gre v pozabo vse kulturno in drugo delovanje prejšnje stare slovenske emigracije. Mislim na razna slovenska društva, ki so tisti čas delovala z raznimi odseki: pevskimi zbori, z dramatiko, in tudi pisanjem in tiskanjem različnih Časopisov, revij in tudi po možnosti uCenjem slovenskega jezika. Za to so se žrtvovale šolske sestre na Paternalu, gospa Emilja Bajt, v društvu »Nas Dom« v Villa Devoto in učitelj Vlado Krmec v društvu Zarja. Od leta 1925' so tukaj v Buenos Airesu obstajala in delovala številna slovenska društva in sicer: Ljudski Oder, Slovensko društvo Prosveta, kasneje pod imenom Slovenski Dom, v Villa Devoto Naš Dom in društvo Ivan Cankar v Saavedri, pa društvi Tabor na Paternalu in krožek Miramar tudi v bUžinini Patemala. V tem krožku so bib povečini pevci s Kontovela in okobce Trsta. Zgoraj omenjena društva so delovala samostojno vsaka zase. Ob stoletnici rojstva pesnika Simona Gregorčiča (1844 - 1944) pa smo želeb skupno praznovati to obletnico. Vsa društva so takoj z navdušenjem sprejela to zamisel. Sestal se je pripravljalni odbor, pod vodstvom Franca Kurinčiča ter s predsedniki društev: Emil Semolič, Stanislav Baretto, Viktor Černe in Jože Bašič, Ivan Kacin in Franc Birsa, v njem pa so bili tudi predstavniki tiskanja oziroma pisanja razne reklame in tudi ob izdaji knjige o življenju in s poezijami Simona Gregorčiča. Poleg teh je bilo Se 12 odbornikov, ki so opravljali razne funkcije. Važno pa vsekakor je, da imenujem pevovodje in kapelnike, ki so sodelovab pri Gregorčičevi proslavi. To so bili Franc Trebše, Jakob Krebelj, Josip Samec, Bernard Cibic, Ciril Kren in Miro Merkuža. S pripravami partitur in pisanjem not je sodeloval tudi pevovodja Ciril Jekše. Nastopili so pevski zbori vseh društev. Proslava stoletnice rojstva Simona Gregorčiča je bila vebcastna manifestacija slovenskega izseljenstva v Buenos Airesu. V nabito polni najvecji dvorani Principe Jorge, se je zbralo ogromno ljudstva, ki je nazadnje zapelo v združeni pevski zbor; bilo jih je okob 150, ki so pod vodstvom Franceta Trebše zapeb »Nazaj v planinski raj«. Voditelji oziroma režiserji so bili Edvard Kralj, Zoro Kralj, Mirko Babuder, Anton Milost, Slavko Škof in Josip Samec, Franc GomilšCek, Pepca Kodelja in Rudi GuStin. Tudi o drugih slovenskih društvih moram povedati, da so bib zelo aktivni. V društvu Ivan Cankar v Saavedri je bil režiser Rudob Svagel. Slovensko društvo Prosveta, kasneje pod imenom Slovenski Dom, je uprizorilo tudi vec iger: Anfisa, Razvalina življenja, Domen, Ce sta dva, Pohujšanje v Dolini, Briljantni nakit, Gospa Kordula, Sovražnik žensk, Skampolo, Trije vaški svetniki, Cigani, Kraljestvo Palčkov, Moš Uniforme, Srce in denar, Desti brat in Prisega o polnoči. Te igre in drame ter še druge odrske predstave, katerih imena se ne spomnim so bile repri-zorjene v društvu Slovenski Dom in v Taboru. Režiserji pa so bili Pepi Živec, dr. Viktor Kjuder in Miro Merkuža. Društvo Naš Dom v Viba Devoto je tudi uprizorilo nekaj iger pod vodstvom gospe Emilje Bajt, in sicer: LutMn rojstni dan, Tri sestre, Sluga dveh gospodov, Zenska Republika in Snubači. Najvažnejša pa je bila spevoigra Srce in denar, pri kateri so delovati z režijo Boris Zlobec in drugi mladi. Orkester in zbor pa je vodil Josip Samec. Društvo Slovenska Krajina, sestavljeno večinoma iz Prekmurcev, je tudi svojCas delovalo v Avellanedi in uprizorilo nekaj burk ter je imelo tudi pevski zbor pod vodstvom Cirila Krena. Ob raznih prireditvah so tudi deklamirah mnogo poezij naših pesnikov in odlomkov del pisateljev. Ker sem že omenil delovanje voditeljev raznih odrskih predstav, moram tudi omeniti imena dirigentov vseh pevskih zborov, to so bili: Ciril Jekše, Jakob Krebelj, Ubald Vrabec, Franc Trebše, Bernard Cibic, Viktor Saksida, Radko Rajner, Miro Merkuža, Josip Samec in Ciril Kren, ki Se danes poučuje in dirigira pevski zbor v društvu Triglav. Moram tudi omeniti, da je zelo znani dirigent in pevovodja Rudolf Kubik, čeravno ni bil slovenskega rodu, tudi uCil in vodil slovenske pesmi v društvu Ljudski Oder. To se je dogajalo, kadar so slovenski pevci peli skupno s pevci iz Furlanije. Pri pisanju, urejanju in tiskanju raznih slovenskih publikacij, moram omeniti sledeče: Franc Stoka, Ivan Kacin, Andrej Škrbec, Stanislav Baretto, dr. Viktor Kjuder, Viktor Černe, Slavko Škof, Franc Birsa, Albert DraSCek in njegov brat Pepi, Anton Prijon in Se drugi sodelavci katerih imena se za sedaj ne spomnim. Za sedaj je moja misel in namen, da se spomnimo kolikor je mogoCe vseh odrskih predstav v prej omenjenih društvih. Prvo je začelo delovati društvo Ljudski Oder že leta 1925. Prva predstava je bila igra ah drama Domen. Sledile so razne burke, potem Zupanova Micka, pri kateri sem jaz prvič stopil na oder. Sledile so: Valeja, Divji in nedeljski lovci, Veriga, Razvalina življenja, Nižava, Kamolom, Rokovnjači, dve drami spisane v izseljeništ-vu: Prokleta last in Zakon ne pozna milosti. Nadalje so sledile: Golgota Hinkeman, Kajn in Sad greha; od našega najveCjega pisatelja Ivana Cankarja se je predstavilo tri sledeče drame: Jakop Ruda, Kralj na Betajnovi ter Halpec Jernej in njegova pravica. Sledile so: Majda ah Vrnitev, Deseti Brat, Morje, Velika Puntarija in tudi drama Leva Tolstoja Vstajenje (Resureccionl. Na sloredu sta bili tudi dve veseloigro: Micki je treba moža in Moč uniforme; pri tej igri in pri Rokovnjačih je orkester in petje vodil Josip Samec. Rudi Guštin Slovenija - »planinski raj« vseh Slovencev Niso Se potihniti vsi odmevi velike proslave 150-letnice rojstva Simona Gregorčiča, katere del je bil tudi v Argentini in na kateri so se rojaki poklonili spominu velikega Števila primorskih izseljencev, ki so se pred faSitiCnim nasiljem umaknili iz matične domovine. Med Slovenci v Argentini so Se živi Številni spomini. Tako se je zgodbo, da sva se v pravi poletni vročini, bilo je skoraj 41 stopinj, srečala z Rudijem Guštinom, zavednim primorskim rojakom, ki se je v 20. letih naselil v Argentini. Za srečanje sva se dogovorila predvsem z namenom, da bi mi kaj veC povedal o tej obletnici in zlasti kaj o sebi ter o primorski izseljenski skupnosti ter da bi po svojih močeh nekaj prispeval k zgodovini slovenskega izseljenstva. Rudi GuStin je živa priča bogatega kulturnega delovanja primorskih izseljencev. Skupaj z ženo, Albino Zigo-novo, še skoraj 70 let živita na tem zahodnem bregu Srebrne reke. Rudi je bil rojen v aprilu 1911 v Velikem Re-pnu, v »obljubljeno deželo«, Argentino, pa se je priselil leta 1928. Tu je spoznal Albino, doma iz Rene pri Gorici, in kmalu sta se poročila. Rodila se jima je hci Suzana in družinsko življenje je potekalo med delom, sodelovanjem v skupnosti in med razmišljanjem o nekem projektu, ki se je uresničil leta 1948, ko so z ladjo »Partizanko« odpotovati v Ljubljano, predvsem zato, da bi se strokovno izpopolnjeval v tovarni Litostroj. Rudi je bil namreč po poklicu strugar in kovinski rezkar. Tam se je rodil sin Dušan in po nekaj letih so se vrnili v Argentino. Oba njegova otroka Se danes odlično govorita slovensko, na kar sta starša seveda zelo ponosna. Rudi Guštin je prava podoba velikodušnega in odkritosrčnega človeka, ki vedno nosi s seboj ponos na rojstno domovino, o kateri se je vedno pripravljen pogovarjati. Njegovi spomini na številna doživetja so vedno zanimivi in poučni. Rudi rad pripoveduje o njih. (ponatis iz Rodne Grude - Julij 1995) Zakaj so se primorski izseljenci izseliti ravno v Argentino in ne kam drugam? sem ga vprašal. »Glavni vzrok za izseljevanje primorskih Slovencev je bilo pomanjkanje dela, kar je bilo še posebej Čutiti ob prihodu fašistov na oblast v Italiji. Tako ko so leta 1923 prevzeti oblast, so zaceli pritiskati na nas. Prepovedati so nam vse kulturno delovanje in delavske organizacije, ustanoviti pa so svoje »do-polavoro«. Nekatere naše ljudi, ki so imeli državne službe, so poslati v južno Italijo. K nam pa so poslali učitelje, ki niso znali slovenskega jezika, da bi s tem uničili naš Šolski sistem. Zaradi tega smo lahko govoriti slovensko samo v domačem okolju. In Se to le pogojno! Vse to nas je potiskalo v izseljevanje, ki se je začelo že leta 1925. Biti smo na prepihu političnih interesov drugih narodov: rodili smo se pod Avstrijo cesarja Franca Jožefa, v Argentino smo prišli z italijanskimi potnimi tisti, zato so nas nekateri imeti za Italijane.« Kako ste se vživeti v Argentino? »Po prihodu v Argentino se je za nas začelo novo življenje, na katerega smo se biti prisiljeni privaditi. Garati smo podnevi in pogosto tudi ponoči. Argentinci so nas kmalu poznali po naši pridnosti. Prvo zbirališče naših ljudi je bilo na Paternalu v gostilni »Pri Oskarju«. Tam si vedno srečal rojaka, ki ti je bil pripravljen pomagati na začetku.« Kako se je v tistih prvih desetletjih začelo slovensko kulturno življenje? »O tem našem delovanju je bilo že veliko napisanega, res pa je, da lahko tudi sam dodam se marsikaj. Vse nase delovanje je izhajalo iz nas samih. Morali smo si pomagati kot rojaki v tuji deželi. Tako so nastajale ideje o združevanju na podlagi narodne zavesti. Sam sem se vključil v društvo »Ljudski oder«, ki je bilo tu ustanovljeno že leta 1925. To društvo je bilo najbolj aktivno v najširšem smislu. Ob tem vprašanju bi rad poudaril, da je danes naša dolžnost nikakor ne smemo dopustiti, da bi slo v pozabo vse kulturno in drugo delovanje stare slovenske emigracije. Tu mislim na številna slovenska društva, ki so delovala z raznimi odseki - pevskimi zbori, dramskimi skupinami, izhajali so Številni Časopisi in revije, delovale so šole, v katerih so poučevali slovenščino. Tako so nastajali stebri, na katerih sloni zgodovina slovenskega izseljenstva. Glede na naše delovanje bi rad dodal še nekaj zanimivega, kar je povezano s tem, kar sem rekel prej. Takrat namreč nismo od nikogar iz domovine prejeti nobene pomoči, ne moralne ne materialne. Biti smo daleč od takratnega jugoslovanskega poslaništva, saj nas tudi oni niso imeti za »svoje«. Saj vemo, da je Jugoslavija nastala komaj leta 1918, takrat pa vanjo nismo biti vključeni primorski Slovenci. Mislim, da ni treba posebej poudarjati, da smo biti Primorci kljub temu, da smo bili na prepihu zgodovinskih sprememb in v izolaciji, vedno zavedni Slovenci in zvesti našim koreni- Lansko gostovanje pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine in prireditev pod geslom »Primorci k Primorcem« je imelo obeležje zgodovinskega pomena, ki je tesno povezano s primorsko zvestobo slovenstvu. Kaj bi lahko dodali k tem praznovanjem? »Najprej bi se morali spomniti dogodka, ki se je zgodil leta 1944, torej pred 50 leti. Takrat smo se združili vsi, vsa društva skupaj. Združila nas je pesem »Nazaj v planinski raj« in ostala Takrat, še v času vojne vihre, smo primorski Slovenci zbrati dovolj moti, da smo se poklonili spominu »Goriškega slavčka«, obenem pa zahtevali tudi povojno združitev vseh slovenskih pok- rajin v eni državi. Lani je prišlo do novega zgodovinskega trenutka: takrat smo v društvu Triglav zapeti isto pesem, pomembno pa je, da je bila zapeta pod vodstvom našega dirigenta Cirila Krena, sodeloval pa je zbor našega društva in tudi mešani mladinski pevski zbor iz San Justa pod vodstvom Andreja Selana. Na tej prireditvi smo prvič sodelovali z nekim društvom povojne emigracije, kar je velik dosežek, in tudi z zborom Srečko Kosovel iz Ajdovščine. Skratka: domovina ter stara in povojna emigracija smo skupaj počastili velikega pesnika ob 150-letnici njegovega rojstva. To so dogodki, ki bodo za vedno ostali v zgodovini slovenskega izseljenstva v Argentini. Osebno mi je zelo ljubo, da sem bil priča obeh zgodovinskih dogodkov.« Najbrž res ni naključje, da je do teh dogodkov prišlo ob 150-letnici Simona Gregorčiča... »Simon Gregorčič je Primorcem vedno pomenil pojem, tako kot pesnik kot tudi kot duhovnik. Njegove pesmi so vsem segle do srca. Mnogi Primorci in tudi Slovenci iz drugih krajev jih znajo mnoge na pamet. Dokaz za to je, da so ga primorski ljudje poimenovati »Goriški slavček«. Mnogi so z njegovimi pesmirni v srcu odšli tudi v svet, tudi v Argentino. Gregorčičeva pesem pa je slovenske fante spremljala tudi kot italijanske vojake v Abesiniji, Albaniji in še kje. Zato je ta pesnik tako pomemben za vse nas. Reti pa moram tudi to, da je prav Gregorčičeva pesem pomagala mnogim Primorcem premagati fašistično tiranijo. Gregorčič je bil v mnogih pesmih tudi prerok, saj je s »Sočo« napovedal krvave bitke 1. svetovne vojne ob tej lepi reki.« Prej sva omenila tudi društvo Triglav, zato bi vas vprašal, kako ocenjujete premike, do katerih je v društvu prišlo po letu 1991? »Nekateri ljudje niso dojeli, kaj se je doma dogajalo v zadnjih letih. O tem bom rekel, kar mi je nekoč rekel neki prijatelj: Tam so kot palačinke, ki jih obračajo po svoji volji. Preprost odgovor na to bi bil: Ce se ne bi obračale, bi se zažgale. Mislim, da smo Slovenci pravično lastniki svoje usode in to smo dokazali tudi na plebiscitu leta 1990. Kaj smo mi tukaj? Naš izvor je slovenski in na tej narodni podlagi bomo dograjevati našo zgodovino. Mislim, da bodo s Časom tudi ti ljudje vse skupaj premislili in se ponovno pridružili društvu, ki je sad in trud več generacij Slovencev, predvsem Primorcev.« Kako gledate na sedanjo Slovenijo, kjer se je v zadnjih letih marsikaj spremenilo, še vedno pa obstajajo določeni zgodovinski problemi? »Na to bom odgovoril zelo na kratko. Vsak odgovor pa bi lahko dvignil veliko prahu. Te žalostne zgodovine, ki jo imamo, ni mogoCe popraviti. Nasprotno - potrebno je, da Cimprej pridemo do odpuščanja in sprave, ker drugega izhoda preprosto ni. Besede, ki sta jih leta 1991 v Kočevskem Rogu izrekla predsednik KuCan in nadškof Šuštar, naj veljajo kot izhodišče te žalostne zgodovine.« Ali to velja tudi za nas? »Tu smo narediti že ogromne korake in moCno napredovati. Naučili smo se, da je treba iskati stične točke pri stvareh, ki nas družijo. Ne dvomim, da ta misel preveva vse Slovence dobre volje v Argentini. To je bilo dokazano tudi sprireditvijo v lanskem letu, saj je vendar Slovenija - »Planinski raj« vseh Slovencev!« Rudiju Guštinu sem se ob koncu prisrčno zahvalil za odkrit pogovor in mu zaželel še veliko srečnih let in zdravja v svojem družinskem krogu ter v krogu svojih ljubih Primorcev. V teh dneh je proslavil že 84. rojstni dan. Pogovarjal se je Oskar Molek Vesele velikonočne praznike ti želijo tvoje banke ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Sedež: Opčine Ul. Ricreatorio 2 Tel. 21491 Podružnice: Trst - Trg Liberta 5 Nabrežina - Trg sv. Roka 106 Sesljan - Sesljan 44 Bazovica - Ul. Gruden 23 ZADRUŽNA KREDITNA BANKA DOBERDOB Sedež: Doberdob Ul. Roma 23 Tel. 0481/78063 Podružnice: Ronke Ul. G. D’Annunzio 96/A Tel. 0481/474160 ZADRUŽNA KREDITNA BANKA V SOVODNJAH Sedež: Sovodnje ob Soči Prvomajska 75 Tel. 0481/882155 Podružnice: Štandrež Ul. del Carso 73/A Tel. 0481/520832 hotel nanut GORICA Tržaška 118 Tel. 20595 TOMŠIČ s.r.l. electronic systems Sovodnje ob Soči Prvomajska 33 Tel. 0481 -591111; fax 0481 -882542 kolesa in d X nadomestni deli E R M O E. CUK N J^£/ J Lastnika: Cefarin in Saksida Vinoagraria GORICA Vižintin Trg Cavour9-Tel. 535019 Gorica -Travnik 6 v Tel. 0481/535395 J Uvoz in izvoz stekla, strojev in proizvodov za steklarstvo IMSA lmpex s.r.š. 34070 Sovodnje ob Soči - Gorica - Itaiia Ul. Čase Sparse, 78 Tel. (0481) 521383 - Fax (0481) 521388 r i mmm Stanislao Marta Koren & C. S.n.c. ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI-ELEKTRO, VODOVODNI IN SANITARNI MATERIAL GORICA-Ul, Mattioli 11 Tel. 0481/533271 GOSTILNA Primožič domača kuhinja in briška vina GORICA - Drevored XX. septembra 138 Tel. (0481)82117 vb vdiif0: 'Ničiti0' Elettrotermo sanitaria WALTER SOSOL GORICA - Travnik 21 - Tel. (0481) 535516 Inštalacije centralnih kurjav na ku- rilno olje, metan in plin Vse potrebščine za centralno kurjavo - Prodaja črpalk ss ZLATARNA - URARNA odi$9 7 Ul. Carducci, 49 -GORICA Tel. (0481) 535657 1’Agraria Sergij Zavadlav * semena, sadike in vsi pripomočki za vrtnarstvo * krma in oprema za domače živali GORICA Ul. Trieste 18 Tel. (0481)520898 RAZVIJANJE IN TISK BARVNIH FOTOGRAFIJ SERVIS V 30. MINUTAH NA PAPIRJU KODAK GORICA Korzo Itaiia 41 Tel. (0481) 533124 MN □ vse za amatersko in poklicno fotografijo □ foto servis » poroke itd □ video servis TRGOVINA JESTVIN Povšič Emil GORICA-Ul. Trieste 261 Tel. (0481)21193 Gostilna pri Mirotu • domača kuhinja # pristna vina go- riškega okoliša SOVODNJE Prvomajska ul. 92 Tel. 882017 Meri Kosič TORBICE, DEŽNIKI, KOVČKI IN USNJENI IZDELKI GORICA - Raštel 27 Tel. (0481) 33790 GORICA VSE ZA ŠPORT I2«sri Ul. Raštel, 19 Tel. 531884 fax: 534470 TRGOVINI OBUTVE Ul. Raštel-Tel. 535162 Ul. Oberdan 7 - Tel. 535520 Ul. Raštel8-Tel.33465 NARDIN VOJKO Zastopnik za Goriško mineralnih vod RADENSKA in ROGAŠKA piva UNION in FORST Ul. Sv Mihaela 324 - Tel. (0481)21065 Štandrež (GO) VRH SV. MIHAELA 48 Sovodnje (Gorica) - Tel. (0481) 882005 - 882488 KRAŠKE SPECIALITETE IN DpBRA VINA IZ NAŠE DEŽELE Mario Mucci & C. s.n.c. kleparstvo proizvodnja in inštalacija ŠTANDREŽ Ul. Gregorčič 20/2 - Tel. (0481) 21828 TISKARNA, KNJIGOVEZNICA, FOTOSTAVEK, OFFSET GRAFICA GORIZIANA S.N.C. Ul. A. Gregorčič 18 - Gorica (Štandrež) Tel. (0481) 22116 - Fax (0481) 22079 OGLASE ZBRAL FSUBLIESTsn Ul. Vaidirivo 36 34132 TRST TEL. 040 - 361888 FAX 040 - 768697 KMETIJSTVO Nedelja, 7. aprila 1995 KMEČKA ZVEZA / IZ OBŠIRNE RAZPRAVE NA NEDAVNEM OBČNEM ZBORU Veliko priznanja za razvejano delo stanovske organizacije Razpravljala so KZ priznali nepogrešljivo vlogo v tržaškem kmetijstvu Na obenem zboru Kmečke zveze, ki je bil 31. marca v Prosvetnem domu na Opčinah, sta poročili predsednika Alojza Debelisa in tajnika Edija Bukavca izzvali tehtno razpravo, v katero je poseglo približno petnajst članov in gostov. Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin je čestital Kmečki zvezi, ker se uspešno prilagaja času in se vedno bolj uveljavlja kot specializirana organizacija; tudi po zaslugi strokovnega dela Kmečke zveze postaja tržaško kmetijstvo vse bolj visoko specializirano in se, na primer, v vinarstvu in oljkarstvu uvršča v sam italjanski vrh, kar je tako za pridelovalce kot za samo organizacijo in njeno strokovno službo veliko zadoščenje; na Deželi se bo v kratkem začela razprava o parkih in seveda tudi o kraškem parku. Stališča Kmečke zveze o tem so jasna, vendar do parka ne kaže imeti negativnega odnosa, seveda ob spoštovanju ljudi, ki v njem živijo in njihovih tradicionalnih dejavnosti. Vprašanje Zadružne kraške mlekarne in Zadružnega hleva je treba rešiti, saj imata veliko socialno vlogo. Deželni zakon št. 16/91 o motiviranostih za sinhrotron je treba spremeniti, sicer se nekatere stvari ne bodo premaknile, ker je zakon zapleten in za to ni politične volje. Potreben je realističen pristop, vsega ne bomo mogli doseči. Delovanje Kmečke zveze je pomembno tudi za utrjevanje kulture miru, prijateljstva in sodelovanja. Dr. Degenhardt, načelnik pokrajinskega kmetijskega nadzomištva, je pozdravil občni zbor v imenu odsotnega deželnega odbornika za kmetijstvo Zoppolata in poudaril, da je tako deželni upravi kot še posebej kmetijskemu nadzomištu kmetijstvo pri srcu in da želi prispevati k zadovoljevanju njegovih potreb. Izpostavil je kakovostne dosežke v vinarstvu in oljkarstvu in se zadržal pri urejanju kvot mleka, vprašanju, ki upravičeno zbuja pri govedorejcih zaskrbljenost, dejal pa je, da ima iz Rima zagotovila, da bo problem pozitivno rešen. Kar zadeva integriran razvoj kmetijstva je mnogo odvisno od ekonomskih virov, važno pa se je opirati na lastne sile in iskati pomoč pri raznih ustanovah. Predsednik SKGZ Klavdij Palčič se je ozrl na splošni družbeni in politični položaj pri nas, posebej na pritiske, katerim je podvržena slovenska narodna skupnost in njene gospodarske strukture, kar postavlja manjšino v vlogo talca v odnosih med sosednima državama. V tem oziru je vznemirljivo vpletanje tajnih služb. Kljub temu je izrazil upanje, da bo na podlagi treznih ocen in tudi na podlagi izidov bližnjih volitev mogoče dokazati, da je možno živeti Člani novega Glavnega sveta Kmečke zveze Ivan Antonie, Anton Bole, Miloš Carli, Jožko Colja, Alojz Debeliš, Marcello Debeliš, Paolo Ferfoglia, Silvano Ferluga, Edi Glavina, Mario Gregorič, Igor Grgič, Alfonz GuStin, Stanko Hrovatin, Adriano Kalc, Edi Kante, Giusto Kariš, Mario Kosmač, Boris Košuta, Alojz KriZmanCie, Silvano KrizmanCic, Boris Lomha, Lucijan Malalan, Jordan Mihalič, Andrej Milic, Dušan Milic, Rado Milic, Walter Milic, Walter Orel, Aleksij Ostrouška, Robi Ota, Emo Parovel, Jože Pernarčič, David Petaros, Raja Petaros, Emil Puric, Giuseppe Scheriani, Robi Smotlak, Walter Stanissa, Miran Starc, Radovan Semec, Boris Škrk, Remigio Tuli, Miro Žigon. Člani nadzornega odbora Marcello Cok, Zvonko Ostrouška, Josip Stoper; namestnika: Marino Albi, Danilo Starc. Člani razsodišča Leo Kralj, Alojz Markovič, Srečko Orel, Slavoljub Stoka, Lucijan Volk. skupaj v strpnosti in spoštovanju. Izrekel je priznanje Kmečki zvezi za njeno uspešno delovanje v korist kmečkega stanu in vse skupnosti. Dante Savorgnan, deželni predsednik zveze kmetov Italije CIA je izpostavil delovanje in programe te stanovske organizacije, ki dela vedno bolj specializirano v korist kmetov. Usmerjamo se v svobodno podjetniško kmetijstvo, nujna pa je reforma kmetijske politike. Članstvo v Evropski uniji ne sme onemogočati razvoja italijanskega kmetijstva, zato mora EU postati bolj demokratična, več teže mora dobiti evropski parlament, ki lahko bolj neposredno zastopa zahteve in potrebe različnih stvarnosti. CIA, je dejal Savorgnan, nudi Kmečki zvezi največjo možno pomoč pri reševanju specifičnih problemov tržaškega ozemlja in slovenske narodne skupnosti na njem. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih je poudaril, da je geslo občnega zbora »Reforme za svobodno in prosto kmetijstvo« izziv tudi za Slovenijo. Zdaj še ne vemo, kakšen bo razvoj stopanja Slovenije v Evropsko unijo, važne pa so regionalne politike, saj centralizirane ne morejo reševati lokalnih danosti. Zavedamo se posledic in nevarnosti, ki bi jo taka centralizirana politika lahko imela za Slovenijo. Frelih se je nato zadržal pri težavah, ki jih zadružništvo preživlja tudi v Sloveniji in ki jih skušajo reševati prek Zveze kreditnih služb in Kmetijske zveze bank, da bi premostili težave pri prodaji pridelkov, ki jih je težko izvažati. Na koncu si je želel večjega pretoka znanja skozi regionalni razvoj in sodelovanja sploh. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Ciril Smrkolj je dejal, da je njegova organizacija mlada in se mora zato še veliko naučiti. Včlanjena je v Evropsko zvezo kmetov, izkušnje članov EU pa ji lahko zelo koristijo, saj bo vstop Slovenije v EU prinesel za njeno kmetijstvo velike probleme. Dr. Peter Močnik, pokrajinski presednik Slovenske skupnosti, je izrekel Kmečki zvezi priznanje za njeno delo v korist razvoja našega kmetijstva in vse skupnosti, česar tudi v bodoče ne bo manjkalo. Kot tržaški občinski svetovalec in predsednik urbanistične komisije je obravanaval regulacijski načrt tržaške občine in izrazil veliko zaskrbljenost nad stališčem deželnega tehničnega odbora in izjavami pristojnega odbornika Puiattija, ki je izjavil, da je varianta k tržaškemu regulacijskemu načrtu nevarna za okolje in da ugovori in popravki k njemu niso sprejemljivi in bodo zato verjetno tudi zavrnjeni. Močnik je poudaril, da so taka stališča v ostrem nasprotju z interesi tržaškega kmetijstva. Predsednik Deželne zveze zadrug Zanutti je menil, da bi morale kmečke stanovske organizacije izdelati enoten predlog, tudi skupaj s Slovenijo, glede kraškega parka, ki naj gre v smeri zaščite in vzdrževanje naravnega ravnovesja. Glede Zadružne kraške mlekarne je menil, da jo je treba rešiti, če pa to ne bi bilo mogoče, da je treba rešiti vsaj živinorejce iz kritičnega položaja. Vito Rupert, direktor zveze neposrednih obdelovalcev Coldiretti, je pozitivno ocenil sodelovanje med stanovskimi organiza- cijami. Glede kraškega parka je izrazil zaskrbljenost spričo sedanjih »zaščitnih« norm vseh vrst, ki se med seboj prekrivajo in omejujejo vlogo ljudi, ki v parku živijo, v prvi vrsti kmetov. Zaradi tega je stališče kmetov do parka razumljivo negativno, saj obstaja nevarnost dodatnih norm, ki bodo kmetijstvo Se bolj zadušile in ga obsodile na propad. Predsednik Kmečke zveze za goriško pokrajino Ivan Humar se je Kmečki zvezi iz Trsta zahvalil za pomoč pri oživljanju organizacije na Goriškem, saj je problematika obeh zvez enaka in je zato skupno delovanje nujno. Zavzel pa se je tudi za čimprejšnjo ustanovitev Kmečke zveze na deželni ravni. Predsednik Zadružne kraške mlekarne Dario Zidarič je ponovil svojo ugotovitev, da bo mlekarno mogoče rešiti pod tremi pogoji: ob pozitivnem delovanju zadruge, ob uresničevanju nekaterih zakonov ob podpiranju mlekarskega zadružništva in če bo prišlo do reprogramiranja kreditov zadruge pri bankah. Zal se je izpolnil samo prvi pogoj, državni zakon o mlekarskem zadružništvu je ostal neoperativen, re-programacija kreditov se ni uresničila zaradi znanih dogodkov in ker za to ni bilo izrecne dobre volje. Fabio Krevatin je v imenu jusarskih odborov napovedal bližnje volitve v te odbore in poudaril potrebo po specifičnem deželnem zakonu, ki naj uredi jusar-sko normativo. VValter Orel je menil, da so perspektive za razvoj cvetličarstva dobre, pridelek je iskan in trg z njim ni zasičen. Namesto konku- rence med vrtnarji bi bilo potrebno skupno nastopanje na tržišču. VVatler Stanissa je postavil poudarek na pomen kvalitete pridelkov glede na spreminjanje tržišča. Gre za racionalizacijo dela, pri čemer pa je nujno treba omejiti birokracijo, ki je največkrat absurdna, kar jemlje pridelovalcem voljo, da bi še delali. Kmečki zvezi je izrekel priznanje za njena prizadevanja, da se kmetijskemu sektorju zmanjšajo dušeča bremena. Robi Ota se je zavzel predvsem za vključitev vse tržaške pokrajine v Kraško gorsko skupnost, saj so pogoji za obdelovanje v Bregu še slabši kot v nekaterih drugih višinskih predelih. Predlagal je, da se ta zahteva vključi v sklepno resolucijo občnega zbora. Rado Milič, ki je zastopal zgoniško občinsko upravu, se je odpovedal diskusijskemu posegu, v pisni obliki pa je obravnaval pomen strokovnega pristopa, za kar je Kmečki zvezi in njeni strokovni službi izrazil priznanje. Opozoril je na pomanjkljivosti na tr-Ziškem območju in se zavzel se je za čimvečjo kakovost pridlekov, ki jamči tudi višjo ceno. Za dosego kakovosti se je treba stalno izpopolnjevati in slediti hitrim spremembam. V nadaljevanju je izpostavil pomen kmečkega turizma in se zavzel za skupno organiziranost ponudbe. Na koncu je povabil kmetovalce k sodelovanju na letošnji razstavi vin in drugih pridelkov zgoniške občine, ki bo na pobudo Eokrasa v Briški jami 100 metrov pod zemljo. Razpravo zapisal J.K. NOVICE Še negotovost v zvezi s kvotami mleka Žgoče vprašanje kvot mleka je spet v ospredju. Na Kmečki zvezi pričakujejo v najkrajšem času izid novega biltena AIMA, ki naj bi končno uredil kvote mleka, kajti prejšnji bilteni so žal navajali kvote, ki so bile v velikem številu primerov zgrešene, se pravi take, ki jih govedorejci niso pričakovali glede na proizvodno stanje svojih hlevov. Dopolnilno besedilo k zakonu št. 468 je dopuščalo, da se ta problem uredi s samoizjavo pred javnim funkcionarjem, kar pomeni, da bi tako bile proizvajalcu dokončno določene kvote, ki mu pripadajo. Gre seveda pretežno za tisti del mleka, ki ga govedorejec proda na domu, kajti del, oddan mlekarni, je dokumentiran z ustreznimi listinami. Nov državni dekret o kvotah mleka pa ne priznava več veljavnosti samoizjave in bo po vsej verjetnosti razveljavil kvote v neposredni prodaji, kar bo za tržaške govedorejce občuten problem, saj je takih situacij pri nas okrog trideset. Vse stanovske organizacije so se temu uprle in bodo skušale doseči od vlade, da se ta državni dekret prekliče oziroma popravi in da se dokončno na pravičen način reši vprašanje kvot mleka. Na Tržaškem je namreč v tem oziru situacija povsem jasna, kajti Kmečka zveza in Zveza neposrednih obdelovalcev sta za svoje člane s sodelovanjem Pokrajinskega nadzomištva za kmetijstvo predložili na Deželo vso zahtevano dokumentacijo, kar je bilo možno glede na razmeroma majhno število hlevov. Dežela je to dokumentacijo poslala v Rim na AIMO, ki je prek svojega funkcionarja tudi obljubila, da bo v primem Trsta vse pozitivno rešeno. Zaradi novega dekreta pa je zdaj spet vse pod vprašajem, vsaj dokler ne bo objavljen nov uradni bilten AIMA. (-en) Izlet na Vinitaly v Verono Kmečka zveza skupaj z drugimi stanovskimi organizacijami tudi letos prireja tradicionalni izlet na sejem vina Vinitaly 96 v Verono. K stroškom ekskurzije bo nekaj prispeveda tudi tržaška Trgovinska zbornica. Izlet bo 15. aprila z avtobusom, prijave za udeležbo pa sprejemajo na sedežih stanovskih organizacij do oddaje prostih mest. V programu izleta je vodeni ogled sejma, obisk ene od kmetij v okolici Verone in ob vračanju večerja na turistični kmetiji pri Padovi. NASVETI / OLJKA SE MED SADNIM DREVJEM ZADNJA PREBUJA U Napočil je pravi čas za obrezovanje oljke V tem času zaključujemo obrezovanje trte in sadnega drevja, medtem ko se obrezovanja oljke še nismo lotili. To je namreč časovno zadnja vrsta, na kateri opravimo zimsko rez. Izmed sadnih vrst, ki uspevajo v naših krajih, je oljka najbolj občutljiva rastlina za mraz, brsti pa se prebujajo razmeroma pozno, zato bo mirovala še nekaj tednov. Z obrezovanjem bomo torej začeli sedaj in bomo z njim nadaljevali še ves mesec. Oglejmo si splošna navodila za obrezovanje te sredozemske kulture. Glavni namen zimskega obrezovanje oljke in vseh drugih sadnih dreves je vzpostavljanje pravilnega ravnotežja med rastjo in rodnostjo rastline. Zato mora biti obrezovanje mladih rastlin zelo skromno, omejiti se mora le na vzpostavljanje vzgojne oblike. Rastlina pač reagira na ta poseg tako, da tvori nove poganjke, hranilne snovi črpa iz korenin, ki se v mladi rastlini morajo še okrepiti. Rastlino v polni rodnosti srednje obrezujemo, odstra- nimo odvečne veje, redčimo krošnjo in predolge veje skrajšamo. Starejša je oljka, bolj drastično obrezujemo. Na ta način spodbujamo rast in s tem proizvodnjo Ustja. Bebca, kot tudi nekatere toskanske sorte (npr. leccino), je nagnjena k izmenični rodnosti. Z obrezovanjem lahko vsaj delno omejimo to fiziološko značilnost. Po letu nizke rodnosti moramo več obrezovati, po letu visoke rodnosti pa obrezujemo čimmanj. Na splošno je pri obrezovanju zelo važno, da poznamo rodni les. Pri oljki bo letos rodil tisti les, ki je zrasel lani. Svetloba je zelo pomembna za dobro rodnost oljke, zato moramo krošnjo redčiti posebno v notranjosti. Dobro prezračenje je pomembno tudi za preprečitev raznih bolezni, v krajih, ki so močno izpostavljeni burji, pa bo vetru bolje kljubovala. Izrojene ogrodne veje odrežemo precej blizu baze. Tam je namreč nekak obroč, v katerem se nahajo nekatere biokemične spojine, ki nekoliko branijo rastlino pred paraziti. Za vse veje, ki jih skrajšamo ali odstranimo, pa velja, da jih odrežemo vedno ob odcepitvi naslednje veje ali brsta. Velika napaka je, če pustimo gol kos veje, brez Ustov, vej ali brstov na koncu. Kos lesa ostane brez hranilnih snovi, počasi se posuši in odmre. Tak les je večkrat tarča raznih mikoroorga-nizmov in jazedalcev, ki lahko prizadenejo drevo. Pri redčenju odrežemo po možnosti navpične veje, katere v glavnem ne rodijo. Po odstranitvi večjih vej je najbolje, da premažemo rane s cepil-no smolo. Oljka namreč vsebuje malo taninov in polifenolov. To so snovi, ki branijo rane tako, da oksidirajo. Res je, da obrezovanje zahteva predvsem veliko praktičnega znanja, vendar upamo, da bodo opisana osnovna pravila v pomoč mladim, a tudi bolj izkušenim oljkarjem. dr. Magda Sturman Obvestilo za vinogradnike o vinih DOC Vinogradniki, ki hočejo prodajati svoje vino pod oznako DOC, morajo, kot smo že pisali, to vino dati najprej v pregled ocenjevalni komisiji. Vino mora skozi dve preizkušnji: najprej na analizo, da se preveri, ali je njegova vsebnost v skladu s pravilnikom DOC, nato pa na or-ganoleptsko preizkušnjo, s katera komisija preveri, ali imajo vina značilnosti, ki so tipične za razne sorte in ali so v skladu s pravilnikom DOC (vonj, barva, kislina itd). Za analize je poverjena Trgovinska zbornica in so zato v preteklih dneh njeni pooblaščenci zbirali vzorce v spremstvu tehnika Kmečke zveze. Kmečka zveza vabi dane, ki so prijavili svoje vino kot DOC, da dajo vino analizirati preden gre v prodajo, kajti brez analize in odobritve komisije teh vin ne morejo prodajati z oznako DOC, ampak le kot navadno namizno vino, seveda po njegovi predhodni deidasifikaciji. ______GLASBA, VEČPREDSTAVNO KOMUNICIRANJE, DIGITALNI PODPIS IN VSE O BANČNIŠTVU_ Odslej tudi poslovne transakcije SAP AG se bo pri pripravi skupnega vmesnika oprl na Microsoftove izdelke za Internetovo okolje SAP AG, vodilni dobavitelj poslovnih aplikacij odjemalec-strežnik je sporočil, da bo z Microsoftom in organizacijami za pripravo standardov razvil skupni vmesnik za poslovne transakcije prek Interneta. SAP se bo pri tem oprl na Microsoftove izdelke za delo v Internetovem okolju, kot so Microsoft Internet Information server, trgovski strežnik (v pripravi), Internet Explorer in multimedijske tehnologije ActiveX. Standardizirani vmesnik BAPI (busi-ness application programming interface) bo omogočal zanesljivo delovanje občutljivih (angl. Mission-critical) poslovnih sistemov prek Interneta in njihovo medsebojno povezovanje. Vmesnik BAPI in Microsoftove tehnologije za Internet bo SAP vključil tudi v svoje sisteme R/3, namenjene interaktivni afektronski trgovini s transakcijami v realnem Času. SAP bo nove možnosti sistemov R/3 predstavil že na letošnjem računalniškem sejmu CeBIT. America Online in Microsoft partnerja NajveCji svetovni priključni servis America Online (AOL) in Microsoft sta objavila daljnosežno tehnološko in strateško parnerstvo. Po sklenjenem sporazumu bo AOL vdelal Microsoftov pregledovalnik Internet Explorer v odje-malski softver za vec kot pet milijonov svojih uporabnikov. Microsoft pa bo omogočil uporabnikom operacijskega sistema Okna 95 preprost dostop do servisa America Online prek mape na namizju Windows 95. Podjetji bosta sodelovali tudi na marketinškem in tehnološkem področju. AOL bo vključil v svoj odjemalski softver (za operacijske sisteme Windows 95, VVindovvs 3.1 in Macintosh) tretjo končno različico pregledovalnika Internet Explorer, ki bo izšla poleti. Sočasno bo Microsoft omogočil dostop do AOL prek Oken 95 oziroma prihodnjih različic VVindovvs. AOL namerava izkoristiti tudi prednosti Microsoftovih novih tehnologij ActiveX, ki prinašajo na Internet novo generacijo večpredstavnosti, Ko je lani Urad vlade za informiranje objavil informativni razpis za zbiranje zamisli o promociji Slovenije, jim je Inštitut predlagal, naj brezplačno prevzamejo njihove strani WWW ter jih naprej vzdržujejo in dopolnjujejo sami - obsežnost projekta je namreč že presegla kadrovske in finančne zmožnosti inštituta. Borut Suklje, direktor Urada za informiranje, je povedal, da je urad pobudo sprejel in tako je nastala skupina Mat’ Kurja, ki je od novembra pripravljala vse potrebno za prenos predstavitve: vsebinsko in vključno z animacijo, 3-D navidezno resničnostjo in videom. Glasbeni sampler za VVindovvs 95 Po letu in pol sodelovanja z znanimi glasbeniki in njihovimi založniškimi hišami je Microsoft izdal glasbeno-večpredstavni CD z imenom Microsoft Musič Sampler for VVindovvs 95: An Enchanced CD. Plošča je narejena v formatu izboljšani CD oziroma CD Extra (razvila sta ga Sony in Phillips v sodelovanju z Microsoftom), ki povezuje glasbo z veCpredstavnostjo in ga podpirajo tudi Okna 95. Microsoft Musič Sampler vsebuje 430 multi-medijskih elementov, med njimi 114 zvočnih in 11 videozapisov, 178 fotografij in 82 prikazov CD-ovitkov. Na plošči so zastopani glasbeniki različnih usmeritev. Soun-dgarden, John Coltrane, Sergej Prokofjev, Mary Chapin Carpenter, Sarah McLachlan, Ali Parka Toure in Ry Cooder, Pat Metheny Group, Sky Cries Mary in Randy Nevvman. V zbirki najdemo tudi dvojezična besedila, intervjuje, 40-minutno predstavitev formalno reorganizacijo prispevkov ter seznamov slovenskih informacijskih virov, orodja za iskanje, dodatne dokumente s posodobljenimi informacijami o Sloveniji in novo grafično podobo. Enajstega marca je bila nova podoba Slovenije htth:/www.uvi.si./slo/ pripravljena za predstavitev na Internetu. »Urad za informiranje ima tako strateške kot operativne naloge,« dodaja Suklje. »Med prve spada opredelitev celostne podobe državotvorno-identifikacijskega sporočila ter izbor ciljnih držav rock musicala Randyja Nevvmana Faust in kot novost v formatu CD extra, neposreden dostop s klikom miške do naslovov WWW na Internetu, povezanih z vsebino na plošči. Večpredstavno komuniciranje Intel in Microsoft sta objavila odprto podlago za video, glasovno in podatkovno komuniciranje prek Interneta. Uporabniki bodo lahko komunicirali med seboj ne glede na svojo računalniško opremo. Pri Microsoftu sodijo, da bodo večpredstavne možnosti komuniciranja prek Interneta z novo implementacijo postale vsakdanje. Implementacija vključuje standarde zveze International Tele-communication Union (-ITU) in specifikacije skupine Engineering Task Force (IETF). Svojo podporo novi komunikacijski podlagi, ki bo izšla še letos, je že objavilo več kot sto vodilnih služb s področja komunikacij. Microsoft bo nove komunikacijske zmožnosti vključil v prihodnje izdaje operacijskega sistema Windows. »Digitalni podpis« proti virusom in poneverbam Več kot 40 podjetij je podprlo Microsoftovo ponudbo za preverjanje identitete in celovitosti softvera, naloženega z Interneta, imenovano »digitalni podpis« (angl. Digital Signature). Ta naj bi uporabniku zagotovila, da je prejeti softver brez virusov ali drugih nezaželenih dodatkov in sprememb. V okviru programa »digitalni podpis« prejmejo razvijalci digitalna identifikacijska potrdila, ki jih nato s taj- za izvajanje projektno-promocijskih dejavnosti.« Prek Interneta bo mogoče dnevno sporočati oziroma prebirati informacije politične, kulturne in gospodarske narave. Pri oblikovanju nove podobe Slovenije na Internetu so se na uradu opirali na dve publikaciji - Odkrite Slovenijo in Slovenija za vse - te informacije so nato prilagodili za uporabo na Internetu. Suklje je poudaril pomen Centra vlade za informatiko, ki deluje znotraj vlade in je poskrbel za tehnično-tehnolo-ško usposobljenost urada pri uresničevanju projekta. Naslovno stran Slovenije na Internetu predstavlja v narodno nošo oblečena kokoš, nato pa so področja razdeljena na informacije o državi, interaktivni zemljevid Slovenije ter vire. Irena Pirman nopisom vključijo v svoje programe, preden so ti na voljo prek Interneta. Microsoft in podjetje Vi-risign sta predlagala vrsto postopkov za identifikacijo razvijalcev softvera in formate digitalnih potrdil in podpisov. V sodelovanju s konzorcijem VVorld Wide Weba "za standarde (W3C) naj bi »digitalni podpis« postal standard za vsa računalniška okolja v Internetu. Microsoftova revija MIND Med nedavno konferenco profesionalnih Microsofotovih razvijalcev na temo »razvoj aplikacij za Internet« v San Franciscu je Microsoft predstavil novo revijo za softverske razvijalce, imenovano MIND (Microsoft Interactive Developer). MIND bo ponujal poglobljene tehnične članke o interaktivnih razvojnih izdelkih in orodjih za Internet. Razvijalcem bo na vpogled Microsoftova tehnologija za Internet in intranete, veCpredsta-vnost, navidezno resničnost, igre, interaktivno televizijo in drugo. MIND bo na voljo naročnikom in v prosti prodaji. Prva številka prinaša članke o Microsoftovi strategiji do Interneta ter o izdelkih, kot so Internet Control Pack in Internet Information server. Do septembra bo MIND izšel dvakrat (spomladanska in poletna številka), nato pa bo izhajal mesečno. MIND je na ogled na naslovu htpp://www.microsoft.-com/mind/. O bančništvu prek Interneta Na Microsofotovem sedežu v Redmondu se je zbralo dvesto bankirjev in razvijalcev rešitev v bančništvu ter pregledalo Microsoftove tehnološke rešitve za finančne storitve prek Interneta in Microsofo-tovega finančnega orga- nizatorja Money. Microsoft je pri tem objavil specifikacijo OFC (-Open Financial Connectivity), ki omogoča preprosto neposredno povezavo med bankami in njihovimi strankami. Specifikacija OFC omogoča bankam in drugim finančnim posrednikom izdelavo lastnih neposrednih povezav s programom Microsoft Money z uporabo Internetove tehnologije. Money bo za povezavo s strežniki bank uporabljal specifikacijo OFC s standardnima In-ternetovima protokoloma HTPP ali TCP/IP ter varnostnima protokoloma PCT in SSL. Specifikacijo OFC je mogoče dobiti brezplačno na htpp://www.microsoft- com/industry/bank. Microsoft je bankirje seznanil tudi z razvojem nove tehnologije, ki bo omogočala varno poslovanje z bankami v VVorld VVide Webu tudi prek pregledovalnikov za Internet. Uporabniki bodo lahko tako pre- proste finančne transakcije opravili kar prek pregledovalnika, zahtevnejše pa s programi, kakršen je na primer Microsoft Money. Tele-banCništvo prek pregledovalnikov za WWW naj bi bilo na voljo do konca leta. Svetovna turneja Microsofta in Hevvlett-Packarda Microsoft in Hewlett-Packard sta objavila skupno turnejo po 32 svetovnih mestih, na katerih bosta predstavila rešitve za Internet oziroma intranet za podjetja in ustanove. Turneja se bo začela 2. aprila v VVashingtonu. Microsoft in Hevvlett-Packard bo- sta predstavila zlasti delovanje zbirke integriranih strežniških aplikacij Microsoft Bank Office, vključno s strežniki Microsoft Exchange Server, s Hevvlett-Packardovimi strežniki Net Servers v okviru družine Intercon-nected VVorkgroup. Microsoft Internet Explorer 3.0 v beta različici Skoraj takoj po izidu končne različice spletnega (angl. WWW) pregledovalnika Interier Explorer 2.0 je Microsoft objavil beta različico Internet Explorerja 3.0 za razvijalce. Microsoft Internet Explorer 3.0 je prvi Internetov odjemalec, ki vključuje tehnologije ActiveX za interaktivne aplikacije in vsebino na Internetu. Te tehnologije bodo omogočile, da bodo spletne strani tako bogate in interaktivne kot akcijske igre ali multimedijske enciklopedije. Microsoft Internet Explorer 3.0 podpira najnoveše specifikacije jezika HTML za tabele, objekte, skripta in predloge kot tudi druge razširjene specifikacije v razvojnih sistemih, kot so jezik Java, JavaScript, Visual Basic in Visual Basic, Scripting Edition. Microsoft Internet Explorer 3.0 bo razvijalcem in avtorjem ponudil nove možnosti tudi za družino tehnologij ActiveX (ActiveX Tec-hnoligies), vključno s kontrolami ActiveX in vmesnikoma Active VRML API in ActiveMovie API. Več informacij o tem je na naslovih http://www.microsoft,-com/internet/pdsnews.-htm oziroma http://-www.microsoft.com/ie/-news. Med drugimi novostmi v pregledovalniku Internet Explorer 3.0 so prilagodljiva orodna vrstica, izboljšana iskanje in pomoč, pregledovanje Spleta (angl. Web) prek tipkovnice in »svetova- lec za vsebino« (Content Advisor), ki bo na osnovi sistema za ocenjevanje vsebine PICS pomagal staršem določiti, do česa imajo lahko dostop njihovi otroci. Beta različica Internet Explorerja 3.0 bo širše dostopna aprila, končna različica pa sredi leta. VVORLD W1DE WEB / SLOVENIJA NA INTERNETU Hitri pas informacijske avtoceste Slovenijo na Internetu predstavlja v narodno nošo oblečena kokoš LJUBLJANA - Slovenija je na VVorld VVide VVeb (WWW), hitri pas informacijske avtoceste, zapeljala med prvimi. Dvajsetega novembra leta 1993 so v Su-perračunalniškem centru na Inštitutu Jožef Stefan pripravili prvo, prek Interneta dosegljivo večpredstavno predstavitev Slovenije. Isti mesec so našteli 665 virtualnih obiskov, januarja letos pa več kot 173 tisoC virtualnih obiskov iz tujine. ŠPORT Nedelja, 7. aprila 1996 NOGOMET / V 29. KOLU ITALIJANSKE A LIGE Po zmagi v mestnem derbiju Juventus spet bližji Milanu Capellovo moštvo igralo brez gola proti Laziu - Sest golov Fiorentine, štiri interja - Zenga rešil Sampdorio - Udinese nezasluženo izgubil v Rimu Tako je Baiano dosegel prvi gol za Fiorentino na domači tekmi proti Padovi (Foto AP) V 29. kolu najvisje italijanske nogometne lige je Milan igral proti Laziu le neodločeno 0:0, vsi njegovi neposredni zasledovalci pa so bili uspeSni, tako da ima zdaj Juventus samo sest točk zaostanka za Milančani. Juventus je zmagal na zadnjih petih tekmah, v zadnjih osmih pa je osvojil kar 22 točk. Razpleta se tudi na dnu. Piacenza je v Cagliariju dosegla dragoceno točko, zadnja Štiri moštva na začasnem vrstnem redu, med temi tudi Florjančičev Cremonese, pa so izgubila in so zdaj že skoraj dokončno obsojena na izpad v drugo ligo. Milanov in Laziov napad sta med najboljšima v ligi, a tokrat gledalci na stadionu Meazza v Milanu niso videli nobenega gola. Moštvi sta igrali povprečno, rezultat je povsem realen, zadovoljil pa ni nikogar. »Smo v slabi formi. Verjamem, da bomo osvojili naslov prvaka, a bojim se, da ne bo lahko,« je priznal Dejan SaviCevič, vratar Lazia Luca Marchegiani pa je dejal, da so mu Laziovi konkurenti v boju za uvrstitev v pokal UEFA z zmagami pokvarili veselje ob osvojitvi točke v Milanu. Na dveh igriščih je skupno padlo kar šestnajst od šestindvajset golov, kolikor jih je bilo v tem krogu. Fiorentina je Padovi nasula šest zadetkov, iz lastne mreže pa štirikrat pobrala žogo. Argentinec Batistuta je po štirih krogih suše potešil svojo žejo z dvema zadetkoma, s katerima je na vrhu lestvice najboljših strelcev dosegel Prottija in Signorija. Za Fiorentrino je uvodni zadetek dosegel Baiano, uspešni pa so bili še Rob-biati, Banchelli in Rui Costa. Za Padovo sta po dva gola dosegla Hrvat Vlao-viC in Amoruso, zaporedje zadetkov 3:0, 3:1, 4:3, 6:3 pa kaže, da zmaga Fiorentine ni bila nikoli pod vprašajem. Pot do izdatne Interje-ve zmage v Cremoni je z lepim golom v podaljšku prvega polčasa odprl Anglež Paul Inče. V drugem delu tekme je Cremonese pritisnil. Tentoni je že v 50. minuti izenačil, toda kmalu zatem je Argentinec Zanetti preigral pol obrambe gostiteljev in postavil izid 2:1. Milančani so imeli v protinapadu lahko delo. Med strelce sta se vpisala še Pistoni in vedno razpoloženi Bran-ca, začasni 3:2 pa je spet postavil Tentoni. Mestni derbi se za Juventus ni pričel najbolje. Prvi je namreč povedel Torino z Rimljanom Riz-zitellijem (33), ki je Juven-tusu v dveh sezonah zabil že pet golov. Lippijevi igralci, ki edini še branijo Čast italijanskega nogometa na evropski sceni, so v drugem delu tekme takoj pritisnili na plin, že v 48. minuti pa jim je z avtogolom na pomoč priskočil branilec Torina Sogliano. KoCni 2:1 je s krasno potezo postavil Vialli. Boškov z Napolijem vse bolj tone. Tokrat je izgubil na gostovanju v Parmi. Edini zadetek na srečanju je že v 15. minuti dosegel branilec Apolloni po prostem strelu Zole. Parma je zadnje pol ure igrala samo z devetimi možmi zaradi izključitve Di Chiare in samega Apollonija, temu navkljub pa ni Napoli pripravil nobene priložnosti za zadetek! Sampdoria je povečala svoje možnosti v boju za nastop v pokalu UEFA in hkrati pokopala Bari. Po dolgočasnem prvem polčasu sta gole za Geno-vežane dosegla Maniero in kapetan Mancini, vmes pa je Sampdoriina vrata z lepim posegom rešil Wal-ter Zenga, ki se je po težki poškodbi na kolenu v moštvo vrnil po sedmih mesecih in pol. Vicenza je z zmago proti Atalanti z golom Rossija v 67. min. potrdila, da je navecje presenečenje v ligi, saj je štarta-la s skromnimi ambicijami. Roma je z goloma Del Vecchia in Carboneja odpravila Udinese, ki je Častni zadetek dosegel z lepim strelom Marina. Vi-demCani so pokazali boljši koncept igre, a Bierhoff je bil v napadu preveč osamljen, na drugi strani pa je Del Vecchio nadigral Helvega. Videmski navijači se lahko tolažijo (ali res?) z vestjo, da je klub za prihodnje leto najel 20-letnega egiptovskega napadalca Galala Ibrahima, Clanak kairskega moštva Zamalek. V sredo bodo odigrali tekme 26. kola, ki je bilo na sporedu 17. marca, a so ga odločili zaradi stavke nogometašev. TOTOCALCIO PRAVILNA NAPOVED: X-2-1 - X-1 -1 -1 - 2-1 -1 -X-X-X DOBITKI 13 točk: 1.527.000 lir; 12 točk: 87.700 lir TOTOGOL PRAVILNA KOMBINACIJA: 2 - 3 - 6 - 8 - 12-16-19-27 DOBITKI 8 točk: 153.141.000 lir; 7 točk: 953.900 lir; 6 točk: 30.700 lir A LIGA IZIDI 29. KOLA Cagliari - Piacenza 0:0 Cremonese - Inter 2:4 Fiorentina - Padova 7:3 Milan - Lazio 0:0 Parma - Napoli 1:0 Roma - Udinese 2:1 Sampdoria - Bari 2:0 Torino - Juventus 1:2 Vicenza - Atalanta 1:0 LESTVICA Milan 60 28 17 9 2 46 17 Juventus 54 28 16 6 6 49 26 Fiorentina 53 28 15 8 5 49 29 Inter 47 28 13 8 7 39 23 Parma 46 28 12 10 6 36 26 Roma 45 28 12 9 7 37 27 Lazio 43 28 12 7 9 51 33 Sampdoria 41 28 11 8 9 46 41 Vicenza 41 28 11 8 9 30 30 Udinese 34 28 9 7 12 33 39 Cagliari 34 28 9 7 12 28 40 Atalanta 33 28 9 6 13 30 43 Napoli 32 28 7 11 10 23 34 Piacenza 29 28 7 8 13 26 46 Cremonese 25 28 5 10 13 34 44 Torino 25 28 5 10 13 26 40 Bari 22 28 5 . 7 16 38 59 Padova 21 28 6 3 19 34 58 PRIHODNJE KOLO (10.4) Atalanta - Bari, Cagliari - Milan, Inter -Sampdoria, Juventus - Udinese, Lazio - Fiorentina, Napoli - Torino, Padova -Roma, Parma - Cremonese, Piacenza - Vicenza. B LIGA IZIDI 29. KOLA Avellino - Ancona 0:0; Brescia - Foggia 0:1; Cessna - Lucchese 1:2; Chievo - Palermo 1:1; Co-senza - Pistoiese 2:0; F. Andria - Verona 0:0; Perugia - Reggina 2:1; Pescara - Genoa 1:0, Saler-nitana - Reggiana 1:0; Venezia - Bologna 1:1 VRSTNI RED Verona 49, Salernitana 46, Perugia in Reggiana 43, Cessna, Bologna in Lucchese 42, Pescara 41, Cosenza 40, Venezia in Palermo 39, Chievo in Genoa 37, Fideli Andria 36, Ancona 35, Avellino 34, Brescia 33, Reggina in Foggia 32, Pistoiese 25. PRIHODNJE KOLO Ancona - Pescara, Bologna - Foggia, Fidelis Andria - Chievo, Genoa - Brescia, Lucchese - venezia, Perugia - Cosenza, Pistoiese - Palermo, Reggiana - Avellino, Reggina - Salernitana, Verona - Cessna. KOŠARKA / SINOČI V 4. KROGU 2. FAZE ITALIJANSKE Al IN A2 LIGE lllycaffe tudi v Sieni ostal praznih rok Goriški Brescialat izgubil po podaljšku Cx Siena - Mvcafib 79:73 (39:38) CX SIENA: Bagnoli, Mian, Anchisi 12, Vidih 16, lacopmi 15, Pistelh, Mills 14, Algerini, Sartori 3, Turner 19. ILLVCAFFE’ TRST: Tonut 27, Guerra 11, VVilliams 17, Zamberlan 2, Pol Bodetto 2, Piazza 10, Crudup 4, Gori, Giaconi, Gironi. SODNIKA: Pallonetto (Neaeplj) in Capurso (Piša). PM: Cx 21:27, Illy 10:21. 'TRI TOČKE: Cx 6:18 (Anchisi 2:2, Vidli 1:7, lacopini 2:5, Sartori 1:3, Turner 0:1); Illy 7:17 (Tonut 3:6, Guerra 1:1, VVilliams 1:4, Zamberlan 0:2, Piazza 2:4). GLEDALCEV: 2.500. STENA - Tudi iz Siene se tržaški II-lycaffe vrača praznih rok in tako še naprej zaseda zadnje mesto na lestvici, ki seveda pelje v A2 ligo. Tržačani so na sinočnji tekmi skozi vse srečanje držah korak z gostitelji, večji del prvega polčasa so bili celo boljši. V drugem polčasu pa so nekoliko popustih, tako da so morah prepustiti zmago domačemu moštvu. Daleč najboljši v tržaški vrstah je bil kapetan Alberto Tonut, ki je dosegel tudi 27 točk. Benetton iz Trevisa je v Bologni dobil včerajšnji derbi 4. kroga druge faze italijanske Al lige z Bucklerjem. Gostje so bih, z odličnim VVilliamson na čelu, boljši skozi vse srečanje. Državni prvaki so v začetku drugega polčasa zmanjšali zasotanek na eno samo točko (46:47), pet minut pred koncem srečanja pa na 4 (67:71). Več pa niso zmogli in Benetton je tako povsem zasluženo zmagal. DaleC najboljši na igrišCu je bil Američan VVilliams, ki je dal kar 47 točk (9:16 pri metu za dva, 5:8 za tri), dokaj dobro je igral tudi RebraCa (12 točk in veC skokov). Pri poražencih je bil najboljši strelec VVoolridge (20 točk), slabše je tokrat zaigral hrvaški as Komazec, ki je dal »le« 15 točk in tudi precej grešil. Kaže, da bolonjski moštvi včeraj nista imeli sreče. Izgubil je namreč tudi Teamasystem v Forhju. Zmagoviti koš je domaCe moštvo Olitalie doseglo prav ob zvoku sirene. Do ve- likega presenečenje je prišlo v Milanu, kjer je Mash zasluženo premagal domači Stefanel, ki je verjetno izgubil izredno priložnost, da bi si zagotovil mesto med prvimi štirimi na lestvici. IZIDI 30. KOLA: Buckler - Benetton 73:87, Cagiva - Madigan 79.80, Nuova Tirrena - Scavolini 121:96, Stefanel - Mash 69:74, Cx Siena - II-lycaffe 79:73, Viola - Teorematour 81:69, Olitalia - Teamsystem 72:71. VRSTNI RED: Buckler Bologna in Teamsystem Bologna 42, Cagiva Vare-se in Benetton Treviso 38, Stefanel Milan 36, Nuova Tirrena Rim 34, Sca-volini Pesaro 32, Madigan Siena in Viola Reggio Calabria 30, Olitalia Forh in Mash Verona 28, Cx Siena 24, Teorematour Milan 10, Illycaffe Trst 8. PRIHODNJE KOLO (11.4. ob 20.30): Teamsystem - Cagiva, Nuova Tirrena - Olitalia, Stefanel - Viola, Madigan - Scavolini, Mash - Buckler, Cx Siena - Benetton, Illycaffe - Teorematour. A2 LIGA Brescialat - Turboair 90:95 (35:49, 78:78) BRESCIALAT GORICA: Conti, Fu-magalli 25, Borsi 3, Davis 29, Sfiligoi 6, Milesi 11, Foschini 2, Mian 12, Gi-lardi 2, Coco. TURBOAIR FABRIANO - Gnecchi 6, Capone 35, De Cadia 8, Pedroth 5, Lulli 13, Coltellascci 2, Stoks 26, Ro-rato, Zecca, Monzecchi. SODNIKA: Lamonica (Pescara) in Nardecchia (Latina). PM: Brescialat 10:12, Turboair 13:18. TRI TOČKE: Brescialat 6:24, Turboair 6:20. GLEDALCEV: 2.800. GORICA - Goriškemu Brescialatu je bil usoden predvsem prvi polčas, saj so Davis in soigralci izredno slabo branih in dopustih gostom, da so dali skoraj 50 točk. V nadaljevanju so sicer popravili svojo igro in tudi izsilili podaljšek, gostje pa so bili v na-dalnjih petih minutah prisebnejši in tudi zasluženo zmagali. Pri gostih se je odlično izkazal Ca- paone, ki je bil s 35 točkami tudi najboljši strelec srečanja, medtem ko so pri goriškemu moštvu vsi (razen Fu-magallija) igrali pod svojimi sposobnostmi. IZIDI 30. KOLA: Polti - Panapesca 78:67, Reggiana - Gasetti 99:92, Brescialat - Turboair 90:95, II Menestrel-lo - Juve Caserta 91:79, Koncret - Jco-plashc 84:89, Reyer - Floor 78:65, B. Sardegna - Auriga 89:68. VRSTNI RED: Polti Cantu 46, Reyer Benetke 40, Juve Caserta 38, Koncret Rimini 34, Panapesca Mon-tecatini, Reggiana Reggio Emilia in Jcoplastic Neapelj 32, Floor Padova in Brescialat Gorica 28, Gasetti Imola 26, Turboair Fabriano 24, Banco Sardegna Sassari 22, II Menestrello Mo-dena 20, Auriga Trapani 18. PRIHODNJE KOLO (14.4. ob 18.30): Polti - Floor, Panapesca - Reggiana, Koncret - Gasetti, Jcoplastic - D menestrello, Brescialat - Auriga, Banco Sardegna - Juve Caserta, Turboair -Reyer. ŠPORT Nedelja, 7. aprila 1996 NOVICE Novi možje na pole-positionih SENTUL - V lepem vremenu je bil včeraj na edinem indonezijskem dirkališču še zadnji kvalifikacijski trening pred davišnjo drugo motociklistično veliko nagrado v letošnjem svetovnem prvenstvu. V razredu do 500 ccm je Avstralec Michael Doohan dosegel najboljši čas na 3, 965 kilometra dolgem dirkališču, ki leži 60 kilometrov jugovzhodno od Jakarte, in je danes zjutraj že 29. zapored štartal iz prve vrste. Prav v zadnjem krogu je štrene na vrhu pomešal Italijan Loris Capirossi z Vamaho. V obeh nižjih razredih je tudi prišlo do sprememb na pole-positionu. V četrtlitrskem razredu je Biag-gija prehitel Harada, v razredu do 125 ccm pa je bil najtiitrejši Aoki. Chicago z zanesljivimi koraki NEW YORK - Ekipa Charlotte Homets je v poklicni košarkarski ligi NBA na domačem igrišču izgubila proti Chicago Bulls z 92:126. Michael Jordan je v 28 minutah dosegel 24 točk, štiri manj je prispeval Hrvat Toni Kukoč, Scottie Pippen pa je bil z 28 najboljši strelec. Vlado Divac pa je četrtič v poklicni karieri trikrat dosegel dvojne številke. Ob 10 koših je tolikokrat tudi uspešno skočil in za dodatek nanizal kar 13 podaj. Los Angeles Lakers so tudi po njegovi zaslugi premagali Vancouver Grizzlies s 104:94. Izidi petkovih tekem: Charlotte - Chicago 92:126, Philadelphia - Detroit 87:108, New Jersey - Atlanta 70:82, Milvvaukee -New York 79:86, San Antonio - VVashington 84:104, Denver - Portland 91:97, Utah - Minnesota 99:103, Seattle - Phoenbc 130:121, po dveh podaljških, Los Angeles - Vancouver 104:94, Sacra-mento - Houston 96:91. Velikonočni Športel Kot običajno, boste tudi jutri ob 22.30 na TV Koper -Capodistria lahko spremljali oddajo o zamejskem Športu Sportel. Gostje v studiu bodo zamejski lovci, združeni v Društvu lovcev Doberdob, v kotičku Slovenija Šport pa se bodo predstavili balinarji. Tokratni daljši prispevek zadeva delovanje in pomen jadralnih klubov Capa in Sirena in Širše prisotnosti Slovencev ob morju. TENIS / ČETRTFINALE DAVISOVEGA POKALA Švedi in Francozi že v polfinalu V Rimu in Pragi po dveh dneh 2:1 Veselja Nargisa in Gaudenzia po včerajšnji zmagi KALKUTA - Švedska teniška reprezentanca je v četrtfinalu svetovne skupine Davisovega pokala v Kalkuti premagala Indijo. Švedi vodijo s 3:0 in so se že uvrstili v polfinale, kjer se bodo pomerili z zmagovalcem dvoboja med Češko in ZDA. V igri parov sta Jonas Bjork-man in Nicklas Kulti ugnala Leanderja Paesa in Mahesha Bhupathija s 6:7 (4:7), 6:3, 6:4 in 6:1, zato zadnja dva posamična današnja dvoboja ne odločata več o ničemer. V petek sta vodstvo Švedski priigrala Bjorkman in Thomas Engvist. V polfinale so se že uvrstili tudi Francozi, ki že vodijo s 3:0 v dvobojih, saj sta Guy Forget in Amaud Boet-sch v igri dvojic ugnala Borisa Beckerja in Marca-Kevina Gollnerja s 7:6 (8:6), 6:4 in 7:6 (9:7). Negotovo pa je še v Pragi in Rimu, kjer je rezultat 2:1. V igri dvojic sta Ceha Petr Korda in Danieli Vacek premagala Američana Patricka McEnroeja in Patricka Galbraitha s 6:2, 6:3 in 6:3. Tudi v Rimu je bila uspešnejša domača dvojica An-drea Gaudenzi - Diego Nar- giso, ki je odpravila Južnoa-fričana Wayna in Ellisa Fer-reiro s 5:7, 3:6, 6:3, 7:6 in 6:2. Izidi, Kalkuta: Indija -Švedska 0:3 (Paes - Bjorkman 6:1, 4:6, 7:5, 3:6, 5:7, Bhupathi - Engvist 7:6 (7:5), 6:7 (3:7), 1:6, 1:6, Bhupathi-Paes - Bjorkman-Kulti 7:6 (7:4), 3:6, 4:6, 1:6); Praga: Češka - ZDA 2:1 (Korda -Martin 2:6, 4:6, 5:7; Vacek -VVashington 4:6, 6:3, 6:4, 5:7, 6:4, Korda-Vacek - P. McEnroe-Galbraith 6:2, 6:3, 6:3; Limoges: Francija -Nemčija 3:0 (Boetsch -Dreekmann 4:6, 6:4, 3:6, 7:6 (7:2), 6:3, Pioline - Prinosil 6:0, 6:7 (7:9), 6:4, 6:3, Forget-Boetsch - Becker-Gollner 7:6 (8:6), 6:4, 7:6 (9:7)); Rim: Italija - Južna Afrika 2:1 (Furlan - Ondruska 4:6, 4:6, 4:6, Gaudenzi - W. Ferreira 5:7, 6:3, 2:6, 7:5, 6:1, Gaudenzi-Nargiso - W. Ferreira-E. Ferreira 5:7, 3:6, 6:3, 7:6 (9:7), 6:2). r FORMULA 1 / VN ARGENTINE n Ob Hillu v prvi vrsti tudi Schumacher Anglež bo trinajstič v karieri štartal z najboljšim časom BUENOS AIRES - Vodilni v svetovnem prvenstvu dirkačev formule 1 Damon Hill bo danes na VN Argentine v Buenos Airesu trinajstič v karieri štartal s prvega mesta. VVilliamsov dirkač je čas 1:30.346 dosegel le tri minute pred koncem treninga. To je Hillov drugi zaporedni pole-position in tretji na zadnjih štirih dirkah. Hill, ki se bo danes potegoval za tretjo zaporedno zmago, bo v prvi vrsti štartal skupaj s svetovnim prvakom Michaelom Schumacherjem. Nemec je včeraj pokazal najboljšo predstavo letos. Vsi dirkači so se pritoževali nad progo, čeprav so se pri-preditelji trudili, da bi jo čez noč dobro pripravili. Večina voznikov je menila, da so bili njihovi napori zaman, saj so progo še bolj pokvarili. Nekateri so celo opozoriti, da bi njihova »popravila« lahko bila nevarna za dirko. Izidi in štartni vrstni red: 1. Hill (VB, Wil-liams) 1:30.346 (169.707 km/h), 2. Schumacher (Nem, Ferrari) 1:30.598, 3. Villeneuve (Kan, Wil-liams) 1:30.907, 4. Aleši (Fra, Benetton) 1:31.038, 5. Berger (Avt, Benetton) 1:31.262, 6. Barrichello (Bra, Jordan) 1:31.404, 7. Verstappen (Niz, Footvvork) 1:31.615, 8. Hakkinen (Fin, McLaren) 1:31.801, 9. Coulthard (VB, McLaren) 1:32.001, 10. Irvine (VB, Ferrari) 1:32.058, 11. Frentzen (Nem, Sauber) 1:32.130, 12. Panis (Fra, Ligier) 1:32.177, 13. Katajama (Jap, Tyrrell) 1:32.407,14. Margues (Bra, Minardi) 1:32.502, 15. Brundle (VB, Jordan) 1:32.696, Salo (Fin, Tyrrell) 1:32.903, 17. Herbert (VB, Sauber) 1:33.256, 18. Diniz (Bra, Ligiera) 1:33.424, 19. Lamy (Por, Minardi) 1:33.727, 20. Rosset (Bra, Footvvork) 1:33.752, 21. Badoer (Ita, Forti) 1:34.830, 22. Montermini (Ita, Forti) 1:35.651. Koncesionar Ferrucci. Koncentracija vrednot. FKRRITCC Jpn Lancia bedra 96 avtomobil meseca z novimi 16 ventilnimi motorji Lancia Y i^anuia i na ogled kompletna 12 barvna „paleta avtomobilov. 2e 30 let je Ferrucci sinonim zadovoljnih avtomobilistov. To potrjuje ne samo prestižna znamka Lancia ampak tudi naši klienti. Leta 1994 je bil koncesionar Ferrucci absolutno med najboljšimi v Italiji glede naklonjenosti klientov kot servisnih uslug. Ta uspeh nas sili, da nadaljujemo na enak način kot do- slej. Zato sporočamo, da je naša prodajna služba na razpolago tudi ob sobotah, da vam predstavi vse modele avtomobilov Lancia. Se več: če želite pridejo naši uslužbenci na vaš dom in lahko preizkusite na cesti avtomobil, katerega nameravate kupiti. Tako lahko najbolje ocenite vse lastnosti avtomobila. FERRUCCI Koncesionar Lancia Ulica Flavia 55 - Trst tel. 040/381010 ■slEhA- - KOTALKANJE Poletovka Daša Hrovatin v Renčah odlična dmga Bliža se čas začetka deželnih faz Pred dnevi je bil v RenCah na Novogoriškem že 4. mednarodni mladinski pokal KK RenCe v umetnostnem koMkanju. Na tem tekmovanju, ki je bil namenjen tekmovalcem in tekmovalkam do 10. leta starosti, so z dobrimi rezultati nastopile tudi nekatere Poletove kotalkarice. Odlično se je v kategoriji začetnic odrezala Daša Hrovatin, ki je med osemnajstimi tekmovalkami z dobrim nastopom pristala na 2. mestu. V kategoriji najmlajsih je bila od poletovk s sedmim mestom najboljša Mateja Piccini, prijetno pa je presenetila Irina Počkar (10. mesto), za katero je bil to prvi nastop sploh. V naši deželi je hkrati napočil čas dežekuh faz tekmovanj. Prihodnji konec tedna (20. in 21. aprila) bo na vrsti deželna faza za začetnice (za Polet bodo nastopile DaSa Hrovatin, Chiara Pasian, Mateja Milič in Mateja Piccini), 5. maja bodo nastopile tekmovalke v deželni A kategoriji (Maja Ber-zi), 11. maja pa narasčajnice (Tanja Romano) PLAVANJE / V TRSTU Plavalci PK Bor trikrat stopili na zmagovalni oder Dosegli so jih M. Lissiach, I. Langello in D. Pettirosso Na 10. trofeji Primavera v Trstu za začetnike A in B kategorije so mladi Borovi plavalci dosegli nekaj lepih individualnih uveljavitev. Nastopilo je deset društev in nase dežele, Veneta in Hrvaške. Tekme so se odvijale na razdalji 100 metrov, za vsako disciplino pa je smel barve posameznih klubov braniti en sam tekmovalec. Obračun PK Bor Folijaplast je res dober. Naše društvo je osvojilo eno srebrno in dve bronasti kolajni, vseh deset plavalcev pa je izboljšalo svoje osebne rekorde. Najboljši rezultat je na razdalji 100 m hrbtno za plavalce letnika 1986 dosegel Martin Lissiach, ki je s časom 1:34, 4 pristal na drugem mestu, na zmagovalni oder pa sta kot tretja stopila Ivan Langella (prsno letnik 1986, čas l:48m) in Danjel Pettirosso (prsno letnik 1984 -1:33,1). Kot rečeno, so se dobro odrezali tudi ostali borovci, čeprav niso segli po kolajno. Nastopih so Se Oskar Perosa (hrbtno 1983 - 1:30, 3), Alejandra Glavina (hrbtno 1984 - 1:26, 6), Marko Coletta (prsno 1984 -1:52, 9), AljoSa Kala (prsno 1985 - 1:48, 3), Alen Scroccaro (prosto 1984 -1:39, 6), Ivan Zupan (prosto 1985 - 1:49, 5), Alen Mahne-Kalin (prosto 1986 -1:40,4). Zaradi številčno preskromnega izbora tekmovalcev se nas klub ni mogel potegovati za društveno lestvico. Pokal je osvojila Triestina. H ROLKANJE Mtiične priprave kriške Mladine za skorajšnja tekmovanja V Pradamanu (20. tm.) tekma za deželne naslove Rolkarji Mladine bodo s tem tednom začeli vadbo na prostem, saj jih že 20. t.m. čaka prva tekma v Pradamanu, ki bo veljala kot dežekio prvenstvo v vseh kategorijah. Naše društvo bo sodelovalo tudi pri organizaciji tekme in se je bo seveda polnoštevilno udeležilo, na tej prireditvi, ki bo mnednarodnrega značaja, bodo sodelovali tudi predstavniki iz Slovenije in Hrvaške, ki pa bodo tekmo-vali izven konkurence. Kriško društvo pa se mrzlično pripravlja na mednarodno tekmo Grand Frix, ki bo 12. maja v Križu in ki je do-selj vselej zabeležila velik uspeh tako glede organizacije kot kakovostne udeležbe. Naj omenimo še, da je društvo dobilo novega profesionalnega trenerja Rupnika iz Slovenije, kateremu bo pomagal David Bogateč, ki je ves ta čas pridno in požrtvovalno delal z mladimi rolkarji, pri tem še sam treniral, saj so tekmovanja pred vrati in David si želi, da bi se za naporne in pomembne preizkušnje čimbolje pripravil. ____BALINANJE Konec tedna v Tržiču veliki turnir s kar 90 dvojicami Nastopila bodo vsa naša društva Po velikončnih praznikih se bo balinarska sezona v naši dežeh začela z velikim in tradicionalnim turnirjem za C kategorijo, ki ga prireja društvo Fincantieri in na katerem bo nastopilo približno 90 dvojic s tržaške in goriške pokrajine. Velikega celodnevega turnirja v Tržiču se bodo seveda udeležila tudi vsa naša društva, ki so članice UBI. Konec meseca se bo začelo prvenstvo C lige za tržaško pokrajino, na katerem bo v štirih skupinah nastopilo 15 ekip, od teh pet naših. Skupine pa so naslednje: SKUPINA 1: Muggia Bocce, Zarja, Borgo Lauro, Monopoli. SKUPINA 2: Gaja, San Luigi, Aurisina-Nabrežina, Edi Mobili. SKUPINA 3: Ponzianina, Maddalena, Sokol, Arac. SKUPINA 4: San Giovanni, Stop Moda, Polet. Zmagovalci v štirih skupinah se bodo pomerili med seboj v polfinalu (1:3 in 2:4). ZmAgovalec v finalnem srečanju se bo uvrstil za deželno prvenstvo. Obvestila SPOT prireja v ponedeljek, 8. aprila velikonočni izlet na Matajur. Odhod z osebnimi avtomobili z Oberdankovega trga ob 8. mi Informacije daje Franc Ar-mani (tel. 51360), Id izlet tudi vodi. ZSSDI skbcuje v četrtek, 18. t m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah izredni občni zbor. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev organov občnega zbora in sprejetje novega Statuta. SKD HRAST Športni odsek Doberdob vabi na 2. pokal pomladi - Kross tekma z gorskimi kolesi, ki bo dne 14. aprila, ob 15. uri v Doberdobu. Za informacije telefonirajte na St (0481) 78130 ali 78268. SK DEVIN priredi v nedeljo, 14. t.m., X. Pohod »Memorial Mirko Škabar« iz Praprota do Repna. Odhod od 8.30 do 10.00. SKBRDINA organizira v nedeljo, 14. t.m., avtobusni izlet in društveno tekmo na Voglu. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseska ul. 131- Opčine, v torek, 9., sredo, 10. in četrtek, 11. t.m. od 19. do 20. ure. Informacije na tel. St. 212859,299573. PROMOCIJSKA LIGA Dober spored za Juventino Kdor je pred nekaj tedni napovedoval, da je Ju-ventina izmed peterice ekip, ki so se tedaj borile za napredovanje v promocijsko ligo, še v najboljšem položaju, lahko zdaj vnovči stavljeno pijačo. Standrežci so štiri kola pred koncem skupaj s Sta-ranzanom na vrhu lestvice, vodilni dvojici pa s točkama zaostanka sledi Rivignano. Ne samo: Ju-ventina bo v zadnjih štirih kolih igrala najprej proti Rudi in Fiumicellu, ki sta že obsojeni na izpad, nato pa proti San Canzianu in Maraneseju, ki životarita na sredini lestvice. Precej zahtevnejši izpiti čakajo tako Staranzano (že naslednji teden proti Mossi) kot Rivignano, kateremu bi prav v zadnjem kolu lahko vrgle polena pod noge Sovodnje. Le-te s porazom v derbiju in Mossa, ki je zgubila s Ponziano, so dokončno izgubile upanje, da bi se še potegovale za prvi dve mesti. Minulo kolo je torej bilo prava odskočna deska za Juventinine ambicije. »Ker smo že tu, bomo seveda poskusili vse, da napredujemo. Je pa ta naša uvrstitev precej nepričakovana. V primerjavi z lansko sezono smo ekipo precej spremenili in pomladih, več priložnosti pa so dobili tudi mladinci. Nov je bil tudi trener in tako resnično nismo vedeli, kam lahko ciljamo. Imeli smo srečo, da so bih nakupi nekaterih mladih igralcev zaderi, predvsem pa je k uspehu ekipe pripomogel trener Franco Zuppichini, ki je znal med igralci ustvariti res odličen prijateljski odnos.« Očitno je mrzlica zajela celotno okolje, kajti takega vzdušja, ki je vladal na derbiju v Sovodnjah, ob robu naših nogometnih igrišč že dolgo let ni bilo. Publika je bila na višini večine tekem meddeželne ah celo C2 hge... »Seveda smo zelo veseli, da navijači v velikem številu, in to ne sarrio na tokratnem derbiju, sledijo Juventini. Upamo, da se bo ob letošnjem uspehu marsikatera oseba pri-bližala društvu tudi na organizacijski ravni, saj sloni breme na majhnem številu ljudi in sveže moči bi bile več kot dobrodošle.« Kakorkoli že, v pričakovanju nadaljevanja prvenstva po velikonočnem premoru, mini-Totocalcio možnosti za osvojitev prvega ali drugega mesta (ki pelje k dodatnemu srečanju z drugouvrščeno A skupine): Juventina 40, Staranzano 35 in Rivignano 25 odstotkov. (dk) 1. AMATERSKA LIGA / PRI PRIMORJU IN ZARJI ZA ZDAJ PREVLADUJE PREVIDNOST Bi napredovanje prineslo tudi združeno ekipo? Na tej poti je veliko ovir, načelne pripravljenosti ne manjka Veselje Alena Sardoča, Petra Štoke, Valterja Crevatina in Deana Štolfe po enem golu Primorja Srdit boj za napredovanje Amaterska nogometna prvenstva se bližajo k svoji sklepni fazi. Se nikoli kot letos ni bilo toliko moštev slovenskih društev v boju za najvišja mesta: in to v skoraj vseh ligah. Tokrat smo se nekoliko po-dorbneje seznanili s tem, kaj se dogaja v zakulisju pri juventini. Primorju in Zarji, ki so najblizji prestižnemu kakovostnemu skoku v elitno oziroma promocijsko ligo. O Zarji in Primorju, ki zasedata prvi dve mesti v 1. amaterski ligi, se veliko govori. Ker njuno napredovanje še ni gotovo (nasprotno, Basaldella je po zadnjem kolu samo tri točke od Primorja in brez možnosti ni niti Vesna) prevelike evforije še ni, pač pa se kar precej razglablja o tem, če bo dvojno napredovanje »obrodilo« združeno ekipo. Zamisel je sicer aktualna že več let, toda do te poteze še ni prišlo. Letos pa se o morebitnem združevanju moči tudi na članskem področju še toliko bolj šušlja, ker bi se sodelovanje na mladinskem področju moralo »preseliti« v kategorijo mladincev, ki jo svojemu imenu navkljub lahko bolj smatramo za odskočno desko v svet članov kot pa cilj udejstvovanja na mladinskem področju. Število napredovanj tudi letos odvisno od razpleta v državni amaterski ligi V nogometnih amaterskih ligah bodo po velikonočnem počitku igrali še zadnje prvenstvene tekme. V promocijski ligi, v 1. in 3. amaterski ligi (goriška skupina) bodo na vrsti še štiri kola, v 2. in 3. amaterski ligi (tržaška skupina) pa . samo še dve koli. Naj spomnimo, da bodo v nedeljo 21. aprila zaradi parlamentarnih vohtev počivali, kolo pa bodo nadoknaditi v četrtek 25. aprila. Tudi letos je število napredovanj in izpadov odvisno od števila ekip iz naše dežele, ki bodo izpadle iz D skupine državnega prvenstva amaterjev (Cam-pionato Nazionale Dilettanti). V tem prvenstvu igrajo 4 ekipe iz Furlanije-Jutij-ske krajine: Palmanova, Pro Gorizia, Sanvitese in Sevegliano. Trenutno preti nevarnost izpada le Seveglianu, ki ima tri kola pred koncem resnici na ljubo malo možnosti, da se reši. Deželna nogometna federacija je že pred začetkom prvenstev objavila vse možne variante, tj.: noben izpad, 1 izpad, 2 izpada, 3 izpadi ali pa 4 izpadi deželnih ekip iz D.P.A. Poglejmo podrobneje prvo in drugo možnost, saj ostale, glede na trenutno situacijo, ne pridejo v poštev. 1. možnost (noben izpad deželnih ekip ob koncu sezone 1995/96) Iz promocijske lige (2 skupini) napredujeta prvo in drugo uvrščena ekipa (skupno 4). Zadnje tri ekipe izpadejo (skupno 6). Iz 1. amaterske lige (3 skupine) napredujejo prve in druge uvrščene, tretje uvrščene pa igrajo dodatna srečanja, a le ena napreduje (7). Zadnje tri ekipe izpadejo (9). Iz 2. amaterske lige (5 skupin) napreduje prvo in drugo uvrščena (10). Zadnji dve ekipi izpadeta (10). Iz 3. amaterske lige (7 skupin) napre- dujejo prve uvrščene, drage uvrščene pa igrajo dodatno srečanja in kar 4 ekipe napredujejo (11). 2. možnost (1 izpad iz D.P.A. ob koncu sezone 1995/96): iz promocijske lige napredujeta prvo uvrščeni, drugo uvrščeni pa igrata med seboj in zmagovalec napreduje (3). Zadnje tri ekipe izpadejo (6). Iz 1. amaterske lige napredujejo prve in druge uvrščene (6). Zadnje tri ekipe izpadejo (9). Iz 2. amaterske lige napredujejo prve uvrščene, druge uvrščene pa igrajo dodatna srečanja in 4 ekipe napredujejo (9) . Zadnji dve ekipi izpadeta (10). Iz 3. amaterske lige napredujejo prve uvrščene, druge uvrščene pa igrajo dodatna srečanja in 3 ekipe napredujejo (10) . V oklepaju skupno število ekip, ki napredujejo oz. izpadejo. (E.B.) Bodo morda v prihodnji sezoni naši nogometni privrženci gledali tudi združeno ekipo? Miri jan Žagar (predsednik Zarje): »Sam sem zagovornik in svojčas eden izmed pobudnikov teh tez, ki zgledajo na prvi pogled enostavne, a v resnici niso. Zdaj smo recimo oboji na tem, da napredujemo v promocijsko ligo, kar bi bil za naš nogomet zgodovinski uspeh in zato si mnogi odborniki in vaščani želijo, da ostane pri tem. Tu mislim predvsem na tiste, ki so zelo navezani na matično društvo in so obenem duša njegovega delovanja.« Dario Kante (predsednik Primorja); »O tem je prerano govoriti, tudi ker še ni gotovo, ali bomo oboji napredovali. Glede na dosedanji potek prvenstva smo pri Primorju zelo zadovoljni, saj smo v člansko ekipo vključili veliko mladincev in tako pomladili ekipo. Na združevanje smo mi pripravljeni, pa čeprav bi naš interes bil pri tem še najmanjši. To velja tudi za mladinsko dejavnost, vendar glede na doslej dosežene rezultate smo s sodelovanjem zelo zadovoljni.« Kakšne so težave praktične narave za sestavitev združene ekipe? M. Žagar: »Težav je kar precej. Pod katerim imenom bi nastopala ekipa? Verjetno bi bilo potrebno novo ime. Idealno bi bilo imeti pod istim imenom ekipe vseh mladinskih kategorij. Toda kaj bi se zgodilo s sedaj obstoječimi društvi? Nemogoče si je zamisliti, da bi Zarja in Primorje izginila v prid združeni ekipi. Nena- zadnje bi združena ekipa pobrala veliko publike matičnim društvom. Prav glede publike smo v zadnjih časih itak zabeležili padec. Nedeljski popoldan je za mlade manj vabljiv kot recimo Jadranova tekma v sobotnih večernih urah, po kateri lahko gredo še kam. Seveda bi bile tudi dobre plati: zmanjšanje stroškov in predvsem večja kakovost.« Bi tvegal napoved za naslednjo sezono? D. Kante: »Naslednjo sezono bomo začeli načrtovati čez dva tedna, ko bo položaj na lestvici jasnejši. Za igranje v promocijskem prvenstvu je vsekakor obvezno imeti ekipo mladincev (ali pa je treba zvezi plačati visoko globo, op.ur.) in tu je verjetno glavni problem pri sodelovanju na mladinski ravni, saj bo ob koncu sezone veliko število naraščajnikov prestopilo v višjo starostno kategorijo. Pri Primorju težav s sestavo ekipe mladincev nimamo, če pa bomo res igrah v višji ligi bi se verjetno celo opredelili za deželno prvenstvo. Naš cilj pa bo kot vedno ostal postopno vključevanje mladih v člansko vrsto.« Telegrafska napoved za zadnja štiri kola... M. Žagar: »Upam, da napredujemo tako mi kot Primorje, čeprav se moramo varovati Basaldelle, v boj za drugo mesto pa lahko poseže tudi Vesna.« D. Kante: »Minimalni cilj je zdaj napredovanje, seveda upam, da bomo na koncu pred Zarjo. Basaldella nas lahko še ogrozi, Vesna pa ne verjamem.« D. Križman Nedelja, 7. aprila 1996 NAPOVEDI PRIREDITEV GLEDALIŠČA FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: »Giovanna d’Arco al rogo« (Ivana Orleanska na grmadi) Arthurja Honeggerja v gledališču Rossetti. Gledališče Rossetti V torek, 9. aprila, ob 20.30 (red C) predstava v koprodukciji gledališča Verdi in Stalnega gledališča F-JK: »Giovanna D’Arco al rogo« (Ivana Orleanska na grmadi) Arthurja Honeggerja. Režija Antonio Calenda, dirigent Ju-lian Kovatchev. Predstava v abonmaju: odrezek št. 2 - red prva sobota. Ponovitve: v sredo, 10.4., ob 20.30 (red E); Četrtek, 11.4., ob 20.30 (red F); petek, 12.4., ob 20.30 (red H); sobota, 13.4., ob 20.30 (red L); nedelja, 14.4., ob 16. uri (red G). Predprodaja vstopnic je v teku pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063). V teku je tudi predprodaja vstopnic za naslednji predstavi, ki sta: G. Testori »Edipus» (16. in 17.t.m.) in E. E. Schmidt »II visitato-re» (od 18. do 28. t.m.). Gledališče Cristallo - La Contrada Od 13. do 28. aprila bo na sporedu predstava »Galina vecia« z Ariello Reggio in Oraziom Bobbio. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče v sredo, 10. aprila, ob 19.30 ponovitev musi-cala »Anatevka«. V torek, 9.4., ob 19.30 ponovitev operete »Dolores« Dieterja Kaufmanna, režija Olivier Tambosi. Pri Joklnu - Društvo pisateljev in KD Pri Joklnu v Četrtek, 18.4., ob 19.30 literarni večer »Slovenska beseda današnjih dni«. VeCer bo popestril kvartet bratov Smrtnik. RADIŠE LEDINICE Kulturni dom - SPD »Jepa-Baško jezero« jutri, 8.4., ob 20. uri vigredni koncert s ple-som.Igral bo ansambel Melos. LOBNIK Pri ŽležiCu jutri, 8.4. ob 18. uri dia predavanje »Naravne znamenitosti ameriškega jugovzhoda«. ŽENTJAKOB V ROŽU Kulturni dom v torek, 9.4., ob 20. uri informacijsko srečanje »Železnica skozi Rož«. ŽELEZNA KAPLA Na pokopališču: v nedeljo, 14.4., ob 11. uri spominska svečanost ob obletnici smrti narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta. Kulturni spored bodo oblikovali Lovski pevski zbor in recitatorji. RAZNE PRIREDITVE FURLANUA-JULIJSKA KRAJINA BOLJUNEC 14. t. m., ob 10.30 predstavili knjigo Livia Občinsko gledališče France Prešeren Doriga »Od Cresa do Krasa«. V okviru »Odprte meje 1996«, ki bo v soboto, 13. in v nedeljo, 14. t. m. bodo v nedeljo, GLASBA TRST Stolnica Sv. Justa Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1995/96 V Četrtek, 18. aprila, bo ob 20.30 na sporedu zadnji koncert abonmajske sezone GM: M. Bizjak (orgle) in S. Slokar (Celo). Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 15. aprila, ob 20.30 koncert VViirttembergisches Kammerorchester Heilbronn, solist M. An dre (trobenta). Gledališče Miela XXVII Koncertna sezona Glasbene mladine Italije V Četrtek, 11. aprila, ob 20.30 izredni dobrodelni koncert za A.N.Fa.Mi.V v sodelovanju z Lions Club. Nastopili bosta Giovanna Costa (sopran) in Luca Sari (klavir). Na programu Schubert, Strauss, Wolf, VVagner, Liszt, Verdi, Rossini, Donizetti, Zanettovich. Univerza - Avla Magna (Trg Evropa) V ponedeljek, 15. aprila, ob 18. uri koncert »Glasba v Avli Magni«. Nastopil bo »Trio lu-lius«. RAZSTAVE TRST Konjušnica miramarskega gradu: do 23. junija je na ogled razstava »Karel Teige. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«. Občinska umetnostna galerija na Trgu Unita: do 11. t. m. je na ogled fotografska razstava »Mladi v Trstu«. Muzej Revoltella: na ogled je ena najlepsih kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabot-tiju. Muzej Rižarne pri Sv. Soboti: bo do 15. maja od torka do sobote odprt od 9. do 18. ure; 25. t. m., 1. maja ter ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. ure. Galerija Bassanese (Trg Giotti 8): Do 30.4. je na ogled razstava slikarja Joana Miroja. Razstava je odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure. Sedež letoviSCarske ustanove (UL S. Nicolo 20): do 16.4. razstavlja slikar Carmelo Vranich. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): na ogled je razstava Josepha Stabilita. Art Gallery: razstavlja Etko Tutta. RICMANJE Baragov dom: do Velike noči je na ogled razstava »Naše stare fotografije«. BOLJUNEC V Pivnici III. generazione: razstavlja Giusy Grisafy. SEŽANA Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala. SPETER Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka. KOROŠKA ~ CELOVEC Deželna Galerija: do 5.5. je na ogled razstava »Vojna«. Galerija Pri Joklnu: razstava slik »Impresije« Janeza Osvvalda. Galerija Freund: do 7.4. razstavlja Gottfried Fabian. Galerija Slama: do 10.4. razstava Heinza Gobla. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gironcoli. Galerija Holzer: razstavlja Osvvald Oberhuber. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro, modro, crno». ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Galerija »Anin«: do 15.4. razstava v spomin Valentinu Mišiču. SPITAL OB DRAVI Etnološki muzej v gradu Porcia: na ogled je razstava iz Čebelarskega muzeja v Radovljici. GLEDALIŠČA SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana tel: 061 /221-511 Peter Handke: URA, KO NISMO NIČESAR VEDELI DRUG O DRUGEM Četrtek, 11. aprila, ob 20. uri, za abonma DIJAŠKI 4 VEČERNI. PREDPREMIERA. Petek, 12. aprila, ob 20. uri. PREMIERA. A. P. Cehov: TRI SESTRE Sobota, 13, aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Mala drama P. Ridley: DISNEV RAZPARAC Sreda, 10. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Četrtek, 11. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana tel: 061/331-950 Eugen d’Albert: MRTVE OCI Torek, 9. aprila, ob 19.30, za red TOREK, IZVEN in KONTO. Petek, 12. aprila, ob 16.30, za red PETEK, IZVEN in KONTO. F. Mendelssohn-Bartholdy: SEN KRESNE NOČI Sobota, 13. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061 /210-852 A. Jarry: KRALJ UBU Torek, 9. aprila, ob 19.30, za abonma ŠTUDENTSKI C in IZVEN. Petek, 12. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Sreda, 10. aprila, ob 19.30, za abonma SREDA in IZVEN. Četrtek, 11. aprila, ob 19.30, za abonma E in IZVEN. Mala scena T. Dunham: LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA Petek, 12. aprila, ob 21.30, za IZVEN in KONTO. J. Genet: SLUŽKINJI Sreda, 10. aprila, ob 22. uri, za IZVEN. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana tel: 061 /332-288. 210-491 Danes, 7. aprila, ob 20. uri: IMPROLIGA. Tekma državnega prvenstva v gledališki improvizaciji. Spopadli se bosta ekipi Cadolfius in Piloti. Zijah A. Sokolovič: GLUMAČ... JE GLUMAČ... JE GLUMAČ. Petek, 12. aprila, ob 20. uri. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2 tel: 061/314*962 Veliki oder A. Novak: STOTISOCNOGA Četrtek, 11. aprila, ob 17. uri. Lojze KovaCiC: ZGODBE S PANJSKIH KONCNIC Petek, 12. aprila, ob 19.30. Gostuje Lutkovno gledališče Jožeta Pengova. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov tra 2. Ljubljana tel: 061/312-860 D. Benfild: TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI Petek, 12. aprila, ob 19.30, za IZVEN. A. T. Linhart - A. Rozman-Roza: PUSTI OTOK Sobota, 13. aprila, ob 19.30, za IZVEN. ZADNJIC V SEZONI! PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326 Mary Chase: HARVEY Torek, 9. aprila, ob 10.30, za SOLO. Petek, 12. aprila, ob 20. uri, za abonma PETEK in IZVEN. Sobota, 13. aprila, ob 20. uri, za abonma SOBOTA in IZVEN. Sam Shepard: MISEL LA2NIVKA Torek, 9. aprila, ob 19.30. Gostovanje v Trbovljah. Sobota, 13. aprila, ob 20. uri. Gostovanje v Velenju. Antoine de Saint-Exupery: MALI PRINC Sreda, 10. aprila, ob 11.30. Gostovanje v Trbovljah. Četrtek, 11. aprila, ob 10. in 12. uri. Gostovanje v Zagorju ob Savi. Amaterski mladinski oder: BUTALCI Sobota, 13. aprila, ob 10. uri. Gostovanje v Kranju. SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206 Drama Ivo Svetina: BABILON Sreda, 10. aprila, ob 20. uri. Četrtek, 11, aprila, ob 20. uri. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov tra 5 tel: 063/25-332 Eugene Labiche: FLORENTINSKI SLAMNIK Petek, 12. aprila, ob 19.30. PREMIERA. Sobota, 13. aprila, ob 19.30, za anonma SOBOTA VEČERNI in IZVEN. Oderpododrom Pavel Kohout: PAT ALI IGRA KRALJEV Torek, 9. aprila, ob 17. uri, za abonma ODERPODODROM 17 in IZVEN. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 tel: 064/222-681 Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN Petek, 12. aprila, ob 19.30, za abonma PETEK 2., IZVEN in KONTO. Sobota, 13. aprila, ob 19.30, za abonma SOBOTA 1., IZVEN in KONTO. R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI Četrtek, 11. aprila, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. Torek, 16., sobota, 20., in petek, 26. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. CANKARJEV DOM II RAZSTAVE Glasba Sreda, 10. aprila, ob 20. uri: ZLATI ABONMA. FILHARMONIČNI ORKESTER FRANCOSKEGA RADIA. Dirigent Marek Janovvski. Solist Francois-Rene Duc-hable, klavir. Program: G. Faure, M. Ravel, P. I. Čajkovski. Četrtek, 11., in petek, 12. aprila, ob 19.30: MODRI ABONMA I in II: ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent Leo Kramer. Solist Karoly Mocsari, klavir. Program: A. Srebotnjak, B. Bartok, A. Bruckner. Četrtek, 11. aprila, ob 21. uri: ČAROBNO -MIA ŽNIDARŠIČ & STE-VE KLINK TRIO. Ples Torek, 9., sreda, 10., četrtek, 11. aprila, ob 20. uri: Matjaž Farič: ROMEO IN JULIJA. Gledališče B. Slade: OB LETU OSOREJ Petek, 12., in torek, 23. aprila, ob 20.30. Razstave Marc Chagall (1887-1985): 96 jedkanic na temo knjige Nikolaja V. Gogolja: Mrtve duše. Razstava bo na ogled do 31. maja. Blagajna je odprta od 11.00 do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. KLUB K4, Kersnikova 4, Ljubljana Torek, 9. aprila: nastop londonske skupine SNUFF. KLUB K4 Kersnikova 4. Liubliana Danes, 7. aprila: GAY RA VE. Sreda, 10. aprila: RAVELAND. Nastop DJ T1000 iz Detroita. HALA TIVOLI Celovška 25. Liubliana Torek, 9. aprila, ob 20. uri: SHAGGY. Koncert popa, reggaeja in klasičnih jamajških melodij. Predskupina: Naturalna mistika. DISKOTEKA D C-3 DAKOTA BTC, dvorana E. Ljubljana Torek, 9. aprila, ob 21. uri: BALANESCU QUARTET. AVLA POSLOVNEGA CENTRA MERCATOR Dunajska 107, Ljubljana V galeriji je do 25. aprila na ogled razstava slik akademskega slikarja Zdenka Huzjana. GALERIJA LOŽA Titov trg. Koper HansArp Pregledna razstava skulptur, kipov in risb iz obdobja 1940-1956 (do 5. maja). t GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79, Liubliana Irena Jeras-Dimovska in Boge Dimovski Grafike in skice Razstava bo na ogled do 5. maja. GALERIJA ILIRIJA Tržaška 40. Ljubljana V galeriji je do 12. aprila na ogled razstava absolventov Mestne Sole za risanje in slikanje. GALERIJA S.O.U. KAPELICA. Kersnikova 4. Liubliana Stephen j Shanabrook Najnovejsa dela Razstava bo na ogled do 26. aprila. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana NEURESNIČENI PROJEKTI ZA RAZDEJANO MESTO Razstava bo na ogled do 26. aprila. UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR Strossmaverjeva 6 V spodnjih prostorih Umetnostne galerije Maribor je na ogled razstava akvarelov Ota Rimeleja Oko gleda predmete... Gesla prejšnje nedeljske križanke predsedniška družina, Clinton, Washington, Bela hiša, Chelsea, USA, Bill, Hillary Rešitev prejšnje nedeljske križanke ALABASTROVINA, MIKROPROCESOR, ANTENA, PESETA, READING, NARA, NANA, JASA, ERG, ALT, CELA, KE, EH, AREOPAG, PREDSEDNIŠKA, DRISTILO, NEOGEN,EKSCES, RAST, NSU, VRATA, RATEČE, USA, NOE, CENTER, OPRH, RIŽARNA, ALVARO, SUE, KID, AD, AORIST, CLINTON, EDI, IBLAJTAR, INTERNACIJA, TIKVA, RAN, ONI, MIA, ENA, RACA, BILL, TANDEM, ENEZ, MILIGRAM, ORADA, SAM, KEJ, GEN, UN, SINE, HO, VVASHINGTON, AIN, BELA HIŠA, EMILE, DOLIV, TARA, LK, KI, ERIK, PIA, NACISTKA, AVRA, ZNAK, VAN, MAYO 30 Nedelja, 7. aprila 1996 TV SPORED ZA DANES RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) in 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Kotiček: Drejček in trije marsovčki (lutke) TV DNEVNIK Športna tribuna TV mozaik RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 {f* Slovenija 1 e RAI 1 Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet - Toplota in mraz - Podvodno življenje Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Winny Puh Variete: L’albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zeccbino, vmes risanke Nabožna odd. Sedmi dan Maša (iz Vatikana) in papežev velikonočni blagoslov Urbi et Orbi Spomladanski koncert Dnevnik Variete: Domenica in (vodijo Mara Venier, An-drea Roncato, G. Galeaz-zi, G. Casella) Dnevnik Variete: Domenica in (r. Simonetta Tavani, 2. del) Vremenska napoved, dnevnik in šport Variete: Per Atlanta sem-pre dritto - Oddaja o olimpijskih igrah ’96 v Atalanti (vodita Fabio Fazio, S. Dandini) TV film: I promessi sposi (dram.. It. ’89, r. S. Močita, i. D. Quinn, D. Forest, A. Sordi, F. Nero, 1. del) Dnevnik Aktualni tednik TV7 Aktualno: Nomadi Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vremenska napoved Film: La donna di Parigi (dram., ZDA ’23, i. E dna Purviance, A. Menjou) Lirika: Sonnambula (V. Bellini, orkester in zbor-RAI iz Milana) Variete: In famiglia - V družini, vmes (7.00, 7,30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik TG2 Risanke: Che fine ha fat-to Carmen Sandiego? Nedeljski Disney Nam: Blossom Variete: V družini Dnevnik, oddaja o motorjih in vreme Film: Ryanova hčerka (dram., VB ’70, i. R. Mit-chum, Sarah Miles) Nedeljski Disney - Film: Perfetta armonia (dram., ZDA '91, i. P. Scolari) Nam: Ispettore Tibbs QueH’ uragano di papa Vreme in kratke vesti Variete: Go-Cart Dnevnik Tg2 Variete: Serata Paperino Aktualna odd. : Diversi -Različni Nočni dnevnik in vreme Protestantizem TGR Sredozemlje v sodelovanju s France 3 Film: Ladri e poliziotti (krirm, i. Ray Sharkey) Variete: S6par6 Dokumenti ^ RAI 3 Variete: Fuori orario Dober dan, glasbal Film: La piccola bottega degli orrori (kom., '86,) Dok.: Thangam Variete: Hollywood party, 13.45 Pubblimania Deželni dnevnik Aktualno: La TV che non c’e (vodi P. Calcagno) Kolesarstvo Film: II mondo nelle mie braccia (pust., ZDA ’52) Vreme, dnevnik, deželne vesti, Šport Variete: Blob Soup, 20.15 Blob Cartoon Film: 55 dni v Pekingu (dram., ZDA *63, i. A. Gardner, C. Heston) Dnevnik, deželne vesti Nam: I viaggiatori delle tenebre - Skupaj vekomaj Nočni dnevnik in vreme Šport: ženski nogomet Variete: Fuori orario Proza: Časa Cecilia Film: La verita... quasi nuda (kom., VB ’57, i. Peter Sellers) Nam: Jeffersonov!, 6.20 Donna in carriera, 6.45 Družina Bradford, 7.30 Moonlighting, 8.30 Dop-pio gioco a San Francisco Nedeljski koncert Dnevnik Nanizanka Variete: Stelle della m oda (vodi S. Messaggio) Dnevnik Tg4 Film: Messaggio a mia fi-glia (dram., ZDA 73) Film: Ben Hur (zgod., ZDA ’59, i. C. Heston) Dnevnik in vreme Variete: Game boat Film: II piccolo Lord (kom., VB ’80, i. A. Guinness, R. Schroeder) Film: Mio caro dottor Grasler (dram., It. ’9Q, i. Keith Carradine, Max Von Sydow), vmes (23.30) dnevnik Nedeljski koncert CANALE 5 Na prvi strani Nabožna oddaja Frontie-re dello spirito Aktualno: Anteprima Dokumenti: Galapagos Aktualno: La compagnia dei viaggiatori - Podzemni Neapelj (vodi Licia Colo) Glasba: Superclassifica Show (vodita G. Scotti, Martina Colombari) Dnevnik Variete: Buona domenica (vodijo Lorella Cuccarini, Claudio Lippi, Maurizio Ferrini, sodeluje Ama-deus, 1. del) Nanizanka: Časa Vianello (i. RaimondoVianello, Sandra Mondaini) Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Stranamore (vodi Alberto Castagna) Aktualno: Target (vodi Gaia De Laurentiis), 23.10 Nonsolomoda (vodi Fabrizio Pasquero) Aktualna odd. Corto cir-cuito - Potovanje v svet kulture (vodita D. Bignar-di, D. Riondino), vmes (0.15) dnevnik Aktualna oddaja: Le notti deli’ angelo Film Otroški variete, vmes Videostrani nan. in risanke Jekleni jezdeci, pon. 2. Varieteja :Bim Bum Bam, dela avstralske nadalje- La nostra inviata Manne- vanke la Ziv žav, pon. Nan.: T.J. Hooker - Lov O velikonočnih simbolih na policaja Velikonočna maša, pre- Odprti studio nos iz župnijske cerkve Nan.: Agli ordini papa na Vrhniki Šport: Grand Prix Moj prvi video o..., 4. del Avtomobilizem Fl: VN Rim: Urbi et Orbi, pre- Argentine - Proste posku- nos papeževe velikono- sne vožnje čne poslanice Film: King Kong (fant., r. Ljudje in zemlja John Guillermin, ZDA Poročila 76, i. Jeff Bridges, Jessica Hugo, pon. tv igrice Lange, C. Grodin) Karaoke Šport: Formula 1 start Nedeljska reportaža Avtomobilizem Fl: VN Dlan v dlani Argentine Smrt belega puščavnika, Odprti studio, vreme nemški film Aktualno: Fatti e misfatti TV dnevnik 1 Film: Un fantasma per Po domače amico (fant., ZDA '89, i. Za tv kamero B. Hoskins, D. VVashing- Risanka ton, Cloe Webb) Loto Film: Greystoke: la leg- TV dnevnik 2, vreme, Šport genda di Tarzan il signo- Zrcalo tedna re delle scimmie (pust., Nedeljskih 60 VB ’83, i. C. Lambert, R. Vera, 2. del angleške na- Richardson, I. Holm) daljevanke Film: 002 ti segretissimi TV dnevnik 3, vreme (kom.. It. ’64, r. L. Fulci, UJEM Ciklus filmov Carlosa Sa- i. Franchi-Ingrassia) ure, Vrt naslad, Sp. film Nan.: Agli ordini papb Poročila Slovenija 2 Euronevvs Angleška glasbena lestvica Videošpon V vrtincu, pon. Spin Planet Šport, pon. Na vrtu Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Motociklizem za VN Indonezije, posnetek iz Bo-gur Sentula Finale EP v boksu, prenos 2. tekma finala končnice DP v košarki (2): KK Celje - Ježica, prenos DP v nogometu: Biostart Publikum - Rudar, reportaža SP v krosu, posnetek Izgubljene civilizacije, 5. del angleške dokumentarne serije Večerni gost: Janko Slabe Tiri skozi čas: ob 150-le-tnici železnice na slovenskem, 2. del Peščeni grad, češka drama Športni pregled Euronevvs # TELE 4 Ul Koper in 21.50 Dogodki in odmevi Nad.: Fiori d’ arancio Nan.: Pustolovščine To- ma Sawyerja , 20.30 Družina Smith Nan.: Divji West, 22.00 Missione impossibile Film: Mercoledl delle ce- nen (73, i. E. Taylor) Radio Live, oddajo vodi Angelo Baiguera Slovenski program Kam vodijo naše stezice Korenine slovenske lipe: Spoznanja »Tržaška pokrajina« TV dnevnik Aliča - avropski kulturni magazin Istra in... Nedeljski Športni dnevnik Vsedanes - TV dnevnik Meja, 4. del tv serije MONTECARLO 20.00, 22.30, 1.00 dnev-nik, 13.15,19.45 Šport Nedeljski šport Variete: Aria fresca Kolesarstvo Nan.: Hitchcock Aktualna odd. o modi Odd. o motorjih: Crono Film: I pompieri - Gasilci (kom., It. ’85) Film: Stregati - Začarani (kom.)It. ’86, i. O. Muti) Nan: Agencija Rockford Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 jutranja kronika; 8.00 Igra za otroke; 8.30 Velikonočna maša; 10.05 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Gost; 16,20 Pod lipo domačo; 18.05 Reportaža; 18.35 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 - 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.35 Popevka; 10.00 Stergo ergo; 11.35 Obvestila; 11.45 Gori, Doli. Naokoli; 13.00 Športno popoldne z aktualnimi informacijami, nogomet, zimzelene melodije; 15.30 Dogodki in odmevi, vreme, promet, šport; 16.35 Popevki tedna; 17.00 Gost; 18.00 Morda niste vedeli; 19.30 Top albumov; 21.00 Drugi val, vmes Zrcalo dneva, vreme. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Velikonočna maša; 10.05 Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Zborovska glasba; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20,15 Svet glasbe, svet umetnosti; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Vokalno-instrumen-talna glasba glasba; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6-104,3-107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, vreme; 8,20 OKO obveščajo; 9.00 Poti do zdravja; 9.15 Kmetijski nsveti; 9.30 Primorska poje; 10.10, 11.00 Primorski kraji in ljudje; 10.40 Power play; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Humorna odd.: Du, jes?i; 14.30 Ob robu igrišča; 15.00 Power play, 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 20 modrih in 6 prešernih; 19.00 Dnevnik-prenos RS; 20.00 Primorska poje; 22.00 Zrcalo dneva; 22.15 Večer večno zelenih. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7,15, 12.30,19.30 Dnevnik; 8.00 Igralka bere; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 10.35 Souvenir d' ltaly; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Veliki interpreti; 13.40 Bella Bel-lissima; 14.30 V nedeljo; 17.45 Lestvica LP; 18.45 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 19.30 Šport; 20.00 RMI. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder. Skrivnost čokoladnega jajca (Z. Jurin); 10.30 Veselo po domače; 11.00 Smehni greh; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Peta zapoved (F. Bevk, r. M. Peterlin); 14.45 Soft mušic; 15.00 Krajevne stvarnosti - Z naših prireditev; 16.30 Priljubljene melodije; 17.00 Šport in glasba; 18.30 Krajevne stvarnosti; 18.50 Potpuri; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila; 10.30 Jutranji val. Radio Koroška 6.30-7.00 Praznična (P. Zunder); 18.10-18.30 Glasbena oddaja. <£L M OVEN 21.3.- 20.4: Nikar se ne bojte, da si boste porušili prihodnost zaradi odločitve, o kateri dvomite, kajti dvom nikdar ne sesuje tistega, kar sloni na dovolj trdnih temeljih. Vasi so trenutno dovolj trdni. BIK 21. 4. - 20. 5.: Uspeh vam bo udaril v glavo, zato se boste na trenutke vedli kot najbolj ošaben pav v vesolju. Veliko vam jih bo zavidalo, Se vec jih bo, ki vas bodo želeli posnemati. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Ko se vam bodo obnovile telesne mod, boste z vso močjo pritisnili na plin. A tokrat se na srečo ne boste zapletli - energijo boste namreč izpraznili na sončnem polju. RAK 22. 6. - 22. 7.: Obrzdali boste vzgib po obrambi pred izzivalcem, se mu nastavili v vsej svoji ranljivosti in si dovolili poraz. Uspeh bo dvojen; izzivalec bo poražen, vam pa bo padla lažna krona z glave. LEV 23. 7. - 23. 8.: Potem ko se boste nekaj časa brez uspeha trudili, da bi pritegnili pozornost privlačne osebe, se bo na lepem zgodil presenetljiv preobrat; oseba se bo namerno zaletela v vas. DEVICA 24 8.-22.9.: Vas življenjski sopotnik bo poživil sleherni delček vašega tkiva. Med prejemanjem dotikov skušajte biti karseda praznih misli, pa boste brž spoznali, kaj pomeni nesebična ljubezen. TEHTNICA 23,9. - 22.10.: Nekomu boste na dolgo in široko potarnati o svojih težavah Čeprav vam ne bo mogel ponuditi pomoti, boste vendarle čutili globoko olajšanje. Se večkrat se komu izpovejte. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Tečneža, ki vam sesa življenjsko energijo, vam še zmeraj ne bo uspelo odkriti, najbrž zato, ker ga zunaj sploh ni. Pokukajte torej Se malce vase, pa ga boste odkrili še danes. STRELEC 23. Tl. - 2T. T2.: Že po kratkem umskem izletu po širnih planjavah znanja boste ugotovili, da je vase življenje prekratko že za njivico. Povzpnite se raje na goro, od koder boste imeli pregled nad celoto. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Prežemal vas bo občutek prisotnosti nečesa veličastnega. Svoje odkritje boste želeli sporočiti bližnjim, vendar boste presenečeni ugotovili, da Uidi brez besed vedo, za kaj gre. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: V ljubezenskem gnezdecu bo prav vse potekalo tako, kot si boste zamislili, zato brž izrabite priložnost in skušajte doseči spremembo, brez katere bo kmalu vse potekalo prav nasprotno. RIBI 20. 2.-20. 3.: Današnji dan bo pobi presenetljivih podobnosti s prizori, ki so sestavljali vaše otroštvo, Ne sprašujte se o namenih, sicer boste zamudili osnovno sporočilo, nauk pa bo splaval po vodi. ^ TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 7. aprila 1996 RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) in 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Kotiček: Baltazar jgj] TV DNEVNIK M Športna tribuna BS Pozdrav pomladi ® RAI 1 6.30 6.45 9.35 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.10 15.40 17.30 18.00 18.10 18.50 19.35 20.35 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Variete: Disney Time Dnevnik iz Neaplja Aktualna odd.: Verde-mattina - Nasveti Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, 13.55 aktualna odd. Ambaraba, 14.00 gospodarstvo Film: L’ incredibile av-ventura (pust., ZDA ’63, i. E. Genest, S. Scott) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke in nan. Nan.: Zorro Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia Sera Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi) Vreme, dnšvnik in šport Kviz: Luna Park - La zin- gara (tel. 0769/73921) Aktualne teme: II fatto Film: La pištola nella borsetta (kom., ZDA ’92, i. P. Ann Miller, E. Thal) Dnevnik Volilna tribuna Aktualna odd.: Clichš (vodi Carmen Lasorella) Dnevnik in vreme,zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vreme Dok. Videosapere Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma Ha Film: Ettore Fieramosca (dram., It. ’38, r. Alessan-dro Blasetti, i. Gino Cer-vi, Clara Calamai) Mi ritorni in mente Nočni dnevnik i 1 RAI 2 S Ul I— Ul OČ > ITALIA 1 Variete za najmlajše Nad.: Piccolo amore, Otroški variete Družina Drombusch 8.00 nan. Moonlighting, Aktualno: Secondo noi Aktualno: Protestantizem 9.00 Un volto, dne don- Nan.: Super Vicky, 9.45 Velikonočni koncert ne; 10.00. Zingara, 10.30 aktualna odd. o otrocih Dnevnik Renzo in Lucia, 11.45 La Planeta bambino, 10.20 Variete: I fatti vostri forza deli’ amore, vmes nan. MacGvver Dnevnik in vreme, 13.30 (11.30) dnevnik Aktualno: Planet Navade in družba, 14.00 Nan.: Hiša v preriji Nan.: TJ. Hooker Rubrika o knjigah Dnevnik Odprti studio, 12.45 Fatti Variete: I fatti vostri Medicine a conffonto e misfatti, Šport studio Nad.: Quando si ama, Nad.: Sentieri Variete za najmlajše, 15.10 Santa Barbara Film: 11 giro del mondo vmes risanke Dnevnik in 80 giomi (pust., '56) Varieteja: Colpo di fulmi- TV film: 11 coraggio della Nan.: Burk ne, 15.05 Generazione X verita (dram., ’93, i. J. B Dnevnik in vreme Aktualne zanimivosti: Sevmour, D.W. Moffett) Variete: Game Boat Planet Kratke vesti - Tg2 Flash Dok.; Arniči animali - Nan.: Bayside School, Rubrika o potovanjih in Oddaja o živalih (vodi A. 16.45 Beverly Hills, izletih Sereno Variabile Cecchi Paone) 17.45 Primi baci Vreme, dnevnik in šport Film: Maccheroni (kom., Odprti studio, vreme, Nan.: Ispettore Tibbs It. ’85, i. J. Lemmon, M. 18.45 Secondo noi, 18.50 Šport in predstavitev Tg2 Mastroianni), vmes Šport studio Risanke: Go-Cart (23.30) dnevnik Nan.: Baywatch, 20.00 Tg 2 - Dnevnik Pregled tiska Mr. Cooper Nan.: Ispettore Derrick - juniji Film: Oro - Zlato (pust., Film: Indio (pust., It. '89, Mačka brez ušes It. ’92, r. F. Bonzi) i. Francesco Quinn) Aktualna odd.: Mixer Variete: Mai dire gol del (soočanje med F. Berti- lunedi nottijem in G. Finijem) Variete: Turisti per caso S CANALE 5 Aktualno: Fatti e misfatti Šport: Avtomobilizem F1 Dnevnik in vreme Italija 1 šport Aktualno: Tv zone Nan.: Super Vicky, 1.50 Ponoči, na trgu Italija Na prvi strani, vreme Bronx Zoo Variete: Maurizio Costan- Film: Due mafiosi nel Far zo Show (pon.) West (kom., It. ’64) At RAI 3 Televizijsko sodiSCe Forum (vodita R. Dalla Chiesa, S. Licheri) # TELE 4 Dnevnik TG 5 Jutranji dnevnik, drobci Variete: Papi quotidiani Film: Frutto proibito Nad.: Beautiful (i. Ron Hi (kom., ZDA ’42) Moss, K. Kelly Lang) 19.30, 22.00, 0.05 Do- Videosapere: Vstop pro- Nan.: Robinsonovih. Bill godki in odmevi st, Zdravje, Kinematogra- Cosby, K. Knight Pul- ■Es' Nad.: Fiori d' arancio fija, Media/Mente, Li- liani, M. J. VVarner) Film: Disco volante (’64) vingstone, itd. Variete: Časa Castagna IBi Dokumentarec Dnevnik Otroški variete Bim Bum Film: La tragedia del Aktualno: Telesogni, H Bam in risanke Bounty (dram., ’35, i. C. 13.00 Kljub vsemu, moja Nan.: Viaggio fantastico Gable, C. Laughton) Italija, 13.35 VideoZorro Kviza: OK, il prezzo e Nan.: Divji West Deželne vesti, dnevnik giusto! (vodi Iva Zanič- TGR-Eurozoom chi), 19.00 La mota della Športno popoldne: sinhr. plavanje, nogomet C lige, fortuna (vodita Mike Bongiorno, A. Elia) (•) MONTECARLO avtomobilizem F3, nogo- Dnevnik TG 5 met, atletika Variete: Striscia la noti- Film: L’ emigrante zia (vodita Lello Arena, 20.00, 22.30, 0.30 Dnev- (kom., It. 73) Enzo Jacchetti) nik, 13.15.19.50 Šport Dnevnik, deželne vesti Film: Un piedipiatti e The Lion Trophy Show Variete: Blob mezzo (kom., ZDA ’92, i. Film: Ester in kralj (’60) Dok.: V kraljestvu živali B. ReynoIds, Dee Ruby, Film: La piu bella serata Dnevnik, deželne vesti Norman D. Golden) della mia vita (kom., 72) Variete: Festival Sansce- Dnevnik Variete: Zap zap mo Variete: Maurizio Costan- Nan.: Parker Lewis Aktualno: Publimania zo Show, vmes (0.00) Aktualno: Zona blu Dnevnik, pregled tiska dnevnik Tg5 Film: Punto d’ impatto Variete: Fuori orario Variete: Papi quotidlani (krim., ZDA ’90) Nad.: Časa Cecilia (’82) Striscia la notizia Film: La foresta silenzio- Pregled tiska sa (biog., ZDA ’82) fr- Slovenija 1 H KOPER 9.00 9.35 10.00 10.25 11.25 13.00 13.05 13.50 14.05 14.20 14.35 14.50 15.20 16.20 17.00 Videostrani Kdo bo barval pirhe Arabela se vrača, 5. del VilinCek z lune, posnetek predstave Ciklus filmov Carlosa Sa-ure, Vrt naslad, film Poročila Novice iz sveta razvedrila, pon. Tedenski izbor: Utrip Zrcalo tedna Za tv kamero Forum Nedeljska reportaža Večerni gost: Janko Slabe Dober dan, Koroška, pon. TV Dnevnik 1 17.10 Radovedni Tacek 17.30 17.40 17.55 TV oko. 5. del angleške dok. oddaje Tv oko, 4. del dok. serije O velikonočnih simbolih 18.05 18.30 19.05 Simpsonovi, 27. del Lingo, tv igrica Risanka 19.15 19.30 Žrebanje 3x3 TV Dnevnik 2 20.05 20.30 21.20 22.20 Frasier, 21. del Gore in ljudje Letališče 21. stoletja, 1. del angl. dok. oddaje TV Dnevnik 3 22.40 23.10 0.00 Na prostosti, 6. del serije Svet poroča Poročila |r Slovenija 2 9.00 11.20 11.25 11.40 12.00 12.45 14.10 15.10 15.55 16.20 Euronevvs Učimo se tujih jezikov, francoščina, 3. del Angleščina Turistična oddaja Policisti s srcem, 22. del avstralske nanizanke Sobotna noC Studio City Športni pregled Frasier, 20. del MiinchenCana v Hambur- gu, pon. 1. dela Božji grob, posebna velikonočna oddaja Včeraj, danes jutri Po Sloveniji Sedma steza Angleška glasbena lestvica Osmi dan Geneza, kopr, film Brane Rončel izza odra Euronevvs ■ Euronews n Nedeljski športni dnevnik Globus TVD mladi B Slovenski program Studio 2 šport Primorska hronika Vsedanes Istra in... mi Goli Evrope j »11 piacere degli occhi« -tedenska oddaja o filmu Odprte strani §B Veslanje, mednarodna regata Vsedanes Euronevvs Sportel OtQ Hrvaška 1 12.00 12.15 12.40 14.35 15.05 15.10 15.25 17.45 18.15 18.50 19.30 20.10 20.55 22.35 Dnevnik Ljubezen, 218. del nadaljevanke Življenje z očetom, ameriški film Otroški program: Poročila Zgodba Knjige, knjige, knjige Kristalno cesarstvo, 95. del am. nadaljevanke Kolo sreCe Alpe-Donava-Jadran Dnevnik Hrvaški teden na bavarskem Zgodba s Hrvaške, hrvaški film Dnevnik 22.55 Slika na sliko 23.25 1.20 Nasvidenje otroci, film Poročila "\ Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8,00,9.00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 11.05 Praznična oddaja: Velikonočni triptih; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Praznična oddaja; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešile z nami; 22.30 Slovenski pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.30 Dopoldne na valu 202; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 13.00 Val 202; 14.00 Drobtinice; 14.45 Gost; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.50 Izvor in kultura Romov; 18.00 Študentski rock; 19.30 Ameriška countr/ lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.23 V soju žarometov. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11,05 Čas in glasba; 13.05 Igra za oroke; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Diverti-mento; 16.40 Enciklopedija Slovenije; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Globus; 18.15 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 Koncert Evroradia; 22,50 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10,30, 17,30 Poročila; 12.30,19,00 Dnevnik; 8.30 Jutanjik, osmrtnice; 9.30 Primorska poje; 10.40 Power play; 11.00 V podaljšku - športni rezultati; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Posnetki javne oddaje v Dolenji Trebuši; 15.00 Povver play; 16.30 Praznična reportaža; 18.00 Modri abonma; 19.30 Večerni program; 22.00 Zrcalo dneva - prenos RS; 22.30 Iz diskoteke Radia Koper; 0.00 Preklop na nočni program Radia Slovenija. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Pred naše mikrofone; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10,40 Souvenir d' ltaly; 11.00 Ri-belli e dannati; 11.15 Dialog; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Tuttoscuola; 15,00 Fonorizzonte;Ob 16-ih; 18.45 Magic bus; 19.45 Šport; 20.00 RMI. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Velikonočne pesmi: DPZ Devin, MPZ Fantje izpod Grmade, MePZ Frančišek Borgia Sedej, vmes Koledar; 9.00 Orkestri; 9.15 Odprta knjiga: Listki in črtice - Kratke humoreske (F. Milčinski, pripoveduje Minu Kju-der (21.); 10.00 Mladinski oder: Zgodba pomladnega travnika (T. Rebula); 10.30 In-termezzo: Vstajenje (G. Mahler); 11.45 Reportaža o Sv. Višarjah; 12.40 Zborovska glasba: Vokalna skupina Resonet (vodi A. Per-tot) - Trubarjeva in Gallusova aleluja; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pesem mladih; 14.40 Potpuri; 15.30 Mladi val;!7.10 Mi in glasba: Koncert velikonočnih pesmi - MePZ Anton Foerster iz Ljubljane; 18.00 Znanstvene raziskave: Študent naj bol; 18.35 Glasbeni predah; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila;! 1.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja (Horoskop); 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi. Radio Koroška 18.10-19.00 Dobro jutro na Koroškem. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG VREME IN ZANIMIVOSTI Nedelja, 7. aprila 1996 X. „ SREDISCE ZMERNO TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 0 h (J 66 6A6 gl . lil i 6 C A VREMENSKA SUKA J 020 Nad srednjo in južno Evropo je območje enakomernega zračnega pritiska. V višinah doteka nad naše kraje z vzhodnimi vetrovi topel in razmeroma suh zrak. S HELSINKI 0/7 1000 1010 1020 OSL° STOCKHOLM '-3/4 ° 2/13 ° KOBENHAVt) - ,2/10 .° — MOSKVA 1030 5/12 ° —LONDONo 3/9 ___ AMSTERDAM 5/8 BERLIN 5/14 VARŠAVA4/13 6, 1020 o KIJEV 2/12 ■6 6 oBRUSELJ oPARIZ 5/12 0/13 ŽENEVA-l/12 ° MILANO ° 9/18 " DUNAJ 4/8 o LJUBLJANA 2/1? BEOGRAD 6/11 o MADRID 5/13 -^ ~ MILANO M :c_ s: 6 101^0 6; SPLIT 9/19 OSOFIJA ^^-SKOPJE o ' 10/18^ < ATENE 14/T4 . A °>' - "CL DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 6.31 in zašlo ob 19.38. Dan bo dolg 13 ur in 7 minut. ftllNINE MENE Luna bo vzšla 23.38 in zašla 9.02. bo 11. uri in 36*minut. Zadnji krajec l. aprila, ob 01. z v SNEŽNE RAZMERE cm Mariborsko Pohorje 180 Rogla 160 Golte 160 Vogel 245 Krvavec 160 Velika Planina 180 Kanin 300 Zelenica 40-150 PLIMOVANJE Danes: ob 6.19 najnižje -50 cm, ob 12.36 najvišje 28, ob 18.07 najnižje -22 cm, ob 24.13 najvišje 43 cm. Jutri: ob 7.02 najnižje -45 cm, ob 13.29 najvišje 21, ob 18.49 najnižje -13 cm, ob 24.52 najvišje 33 cm. BIOPROGNOZA Večina ljudi ne bo imela težav Na Voglu je odprt Žagarjev Graben. Dostop do Rogle, Mariborskega Pohorja in Zelenice je mogoč z zimsko opremo. TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C 13 9 5 1 -2 -3 80 cm 190 cm 250 cm Zaradi obilnega sneženja v minulih dneh se je tveganje pred snežnimi plazovi v gorah povečalo na 4. stopnjo po petstopenjski lestvici. DANES TRBIŽ S CELOVEC O i/io O KRANJSKA GORA _ 0/9 O TRŽIČ 1/10 GRADEC 3/12 O S. GRADEC 1/10 M. SOBOTA O 3/12 MARIBOR O 4/14 O PTUJ A, ZAGREB 3/12 O Slovenija: Danes bo pretežno jasno. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Naivišje dnevne temperature bodo od 11 do 16, v notranjosti Primorske okoli 20 stopinj C. Sosednje pokrajine: Tudi v sosednjih poTcrajinah bo sončno z občasno zmerno oblačnostjo. GRADEC 5/12 JUTRI M. SOBOTA O 4/13 MARIBOR CELOVEC O 3/11 O 5/13 TRBIŽ GRADEC KRANJSKA GORA n 1/10 TRŽIČ 3/11 CELJE 5/13 CEDAI KRANJ ZAGREB 5/13 LJUBLJANA ,N. GORICA GORICA 0 5/17 N. MESTO o POSTOJNA n 2/12 KOČEVJE TRST 6/14 ČRNOMEU V Sloveniji: V ponedeljek bo »ORTOROŽ UMAG Obeti: V torek bo suho vreme. REKA 7/15 OPATIJA PAZIN KANADA / MORILEC, KI Sl JE SODIL SAM, JE POBIL VSO DRUŽINO SVOJE LOČENE 2ENE Pokol med poročno zabavo Poroka VANCOUVER - Ime morilca še ni znano, vendar je gotovo, da gre za nekdanjega moža ene izmed žensk, ki so bile ubite v petek med poročnim sprejemom v neki meščanski hiši v Vernonu, kanadskemu mestecu v Britanski Columbii, 300 kilometrov oddaljenem od Vancouvra (na posnetku AP). Morilec je vdrl v hišo med sprejemom, na katerem je bila zbrana vsa družina Gakhal - mož, žena, pet hčera, med njimi tudi najmlajša, ki se je ravno poročila, odraščajoči sin in zet - ter številni povabljenci. Moški, oborožen z dvema pištolama in puško, je začel streljati kot ponorel in je pri priči ubil pet oseb, ostale štiri pa so umrle med prevozom v bolnišnico. Neka starejša ženska in šestletna deklica sta jo odnesli le z lažjimi poškodbami. Priče so po tragediji povedale, da so slišale najprej rafal strelov, nato tišino, potem pa krik in nove strele. Po pokolu se je morilec odpravil v bližnji hotel in najel sobo. Na kosu papirja se je oprostil za tisto, kar je storil, nato pa si je prestrelil možgane z eno od pištol, s katerimi je malo prej pokončal svoje žrtve. Mestece Vernon, ki ima 23 tisoč prebivalcev, je v šoku, kajti česa podobnega v svoji zgodovini še ni doživelo. Za sedaj ju ločuje rešetka, danes pa se bosta Susu in njen zaročenec vzela ob koncu slovesnega obreda O ugrabljenih francoskih menihih le molk in namigovanja TUNIS - O sedmih francoskih menihih trapistih, ki jih je pred dvanajstimi dnevi ugrabila skupina oboroženih in-tegrahstov, še vedno ni nobene sledi. V Alžiru sicer vlada zmerni optimizem glede možnosti, da so še živi, v tisku pa se pojavlja domneva, da menihov niso ugrabili elani najbolj radikalne skupine oboroženih integralistov GIA, temveč neka disidentska struja Islamske armade rešitve (AIS), oborožene roke Islamske fronte rešitve (FIS). Alžirske oblasti ohranjajo strogi molk o poteku iskanja ugrabljenih menihov, ki je osredotočeno na regijo Meda, 70 kilometrov južno od prestolnice. Tam se nahaja samostan Tibherine, kjer so bili menihi ugrabljeni. Nobenih novic nimata niti francosko veleposlaništvo in škofija, vendar dnevnik Liberte poroča, da vlada med preiskovalci zmerni optimizem in upanje, da so ugrabljenci Se živi. Časopis »el Watan« je na primer pred dnevi zapisal, da so menihi skriti v nekem opuščenem rudniku, medtem ko Liberte izključuje možnost, da bi do ugrabitve prišlo zato, da bi enega od menihov, ki je zdravnik, uporabili za pomoč ranjenim elanom teroristične skupine. Isti časnik tudi domneva, da je ugrabitev narekovala želja, da bi si AIS pridobil ugled pri Ostatih oboroženih frakcijah, zamisel pa naj bi izpeljala lokalna . veja organizacije v nasprotju s centralnim vodstvom. Praznik v San Dieau V San Diegu so primjavkali na svet trije mladiči ogrožene pasme, katere značilnost je, da lovi ribe (Relefoto AP) Umria je Greer Garson DALLAS - Irska igralka Greer Garson, Oskarjeva nagrajenka leta 1942 za vlogo v filmu Gospa Mi-niver, je včeraj v 87. letu starosti podlegla sreni kapi. Smrt jo je doletela v privatni rezidenci, ki jo je igralka zaradi težav s sr-.cem imela že leta v bolniškem centru Presbyte-rian Hospital v Dallasu. Greer Garson, znana po čudovitih rdečih laseh, je prišla k filmu z odrskih desk, v Hollywoodu pa je zaslovela prav kot »gospa Miniver«. V poznejših vlogah, med katerimi je tudi upodobitev madame Curie, se je odlikovala po svoji rafiniranosti, občutku za mero in po aristokratskem naglasu.