Poštnina plačana v gotovini.
ŠTEV. -| BROJ
OKOLIC
UST ZA JUGOSLOV£NSKI < SOKOLSKI NARAŠČAJ
V LJUBLJANI, JANUAR 1928.	*
LETO GODINA
GRIŠA:
Najlepši cvet.
Kje cvete naš srčni cvet — ali se blesti v planini med planikami, volčini, kjer kopneči gorski sneg mu zaliva rodni breg?
Ali veseli se zdravja in moči v ravneh Posavja, kjer stoletnih hrastov rod temnih čuva ga nezgod? Ali v nedra svoja zlata stiska ga polje Banata, da ogreva mu spomin prošlih nad in bolečin? Morda hčerka Šumadije ga v dišeči šopek vije, da grobove okrasi, k jer počiva draga kri.. .* Niso li življenja dale mu albanske gole skale,
kjer je vsadil sivi kralj srbski lovor vrhu skal? Morda v Bosni ponositi prosta raja z njim se kiti, kjer se naše še srce skriva v islamsko ime?
Ga li morski val obliva, ali dno jadransko skriva, da ne vidi sužnjih dni, ki Primorje v njih ječi?
Ne v planini, ne v ravnini, ni ga v prosti domovini — naš krvavi, srčni cvet je zaklet v temo in led: v tujem polju životari, mraz in noč mu gospodari, v dihu suženjstva bledi — rešimo ga temnih dni!
DR. IGOR VIDIC:
Prostovoljna disciplina.
jj^^^^^GtrpHsciplina — poslušnost in pokornost članstva bratu, ki je prevzel po njihovem poverenju težko in od* j	govorno mesto vodnika, načelnika ali člana stare-
I m J ^ J šinstva, je temelj in korenina vsakega uspešnega dela in napredka v Sokolstvu. Svoboda pojedinca je s pomočjo sokolske discipline podrejena napredku vseh, napredku sokolskega društva, napredku naroda. Ni pojedincu vzet del njegove svobode, le usmerjen je oni del svobode pojedinca, ki ni v skladu z napredkom celine, v ono smer, v kateri zavedno delo pojedinca koristi i njemu samemu i celoti.
»Osebnost nič — celota vse!« je zapisal naš veliki učitelj Tvrš. To je povelje, dano svobodnemu pojedincu, da ga sluša v interesu društva, v interesu napredovanja vsega društva, za porast sokolskih vrlin, za procvit naše sokolske ideje.
Disciplina je za mlade ljudi vedno trda in neprijetna beseda. Slišite jo pogosto, v šoli, v javnem življenju, na cesti, v poklicu — povsod. A to, bratci in sestrice, je potrebna, jako potrebna in nujna zahteva človeške skupnosti. Disciplina je prirodna posledica zakonov, naredb, prepovedi, ki niso izdane le z namenom, da vam vežejio mlada, radostno razpeta krila, da vam z visokim zidom obdajajo cvetno polje vaših sanj in misli — ne, to so ovire, postavljene za blagor naroda in človeštva, da bi svoboda pojedinca v svojem svobodnem raz* mahu in poletu ne kvarila sožitja sodržavljanov, sobratov ter ne po* vzročala brezplodnih prepirov in nespametnega trošenja narodovih sil.
Šola, država, občina — sploh vse zakonodajne oblasti, ki vrše svojo dolžnost v interesu skupnih ciljev, imajo tudi pravico, izsiliti točno izvršitev svojih zakonov in naredb. In to po vsej pravici! Zakaj narod v svoji celoti še ni dozorel, da bi se sam, iz lastnega prepričanja, zaradi glasu lastne vesti prostovoljno pokoraval onim večnim zakonom, ki so pogoj in temelj državnega življenja, mirnega in koristnega napredka človeštva.
Mi Sokoli ne poznamo kazni — naši predpisi, naši zakoni pa so ravnotako potrebni in koristni kakor naredbe in predpisi državne oblasti. Zakaj ne poznamo kazni v zakonskem smislu? Morda zato, ker nimamo oblasti izvršiti jih? Ne — Sokolići — bodite uverjeni' da je Tyrš dobro vedel, zakaj ni v svoji ideologiji — tej krasni in globoko zamišljeni etiki vzor*človeka, predvideval tudi kazni za prestopke.
Sokol pomeni vzor=človeka, človeka, čigar vest je jaka in občut* ljiva, čigar srce jasno loči dobro in zlo. Tak človek brani pravico, bori se proti krivici ne iz bojazni pred kaznijo, ne zaradi morebitnega
upanja na nagrado — temveč zaradi stvari same, zaradi etične po* trebe, ki jo občuti, ki se je popolnoma zaveda! Tako mišljenje — raz; širjeno med narod, postane po duševni evoluciji last celine — je privid idealne države bodočnosti, uresničenje najsmelejših in1 naj* lepših sanj velikanov človeštva vseh časov in narodov!
Vaša disciplina, v telovadnici, na izletih, jiri nastopih in sokol* skih zletih je prostovoljna — v vaši je moči, da jo ustvarjate in držite, da jo proširite v svoje vrste. Vi ste vojniki ideje, ki se ji pokoravate prostovoljno — to pa je najvišje in najlepše dejanje človeka, dejanje, na katero ste lahko ponosni! Prostovoljna disciplina je nekaj velikega, etično njogočnega, neko pozitivno dobro v člo* veštvu. Tega ne pozabite!
Brat vodnik, sestra vodnica, ki se jim pokoravate brez premisleka in iz lastnega uvidevanja, so viden izraz vaše samodiscipline. Zato lahko vrše svojo težko in požrtvovalno delo z veseljem in v ponosni zavesti: »Moja četica je zbor mladih Ljudi, ki se mi pokoravajo prostovoljno, ne le zaradi tega, ker sem njih vodnik, temveč iz last* nega uvidevanja in uverenja, da je disciplina potrebna, da je temelj in začetek vsakega uspešnega in plodonosnega dela!«
In ta uspeh je lep uspeh vaše zavednosti, vaših jasnih src in vaše odločne, zdrave volje. Po teji poti korakajte smelo in pogumno in ponesli boste naš ponosni sokolski prapor na solnčne višine svo* bodnih src, da boste narodu kažipot in cilj v boljše in lepše življenje. Čas beži v večnost brez mej jadrno in brez prestanka. S časom in z njegovimi potrebami korakati, je smisel napredka. Ustvarjati nove etične vrednote, je cilj življenja. Biti narodu vodnik in vzor, je naloga Sokola.
Na tej poti te pozdravljam, naraščaj naš: Zdravo!
DR. L. K.:
Sokolski razgovori.
»nagovorih« smo že toliko govorili, sklepali, [	Pisali>	predpisavali,	in vendar stvar takorekoč —
Zdi se mi, da je iskati vzroka v duševnem razpoloženju telovadca. Kjer smo poizkušali uvesti nago* vore kot sestavni del vadbene ure, tam so morali ponavadi telovadci v redu ali dvoredu stoje poslušati svojega »predavatelja«. Ta način se mi zdi iz treh razlogov zgrešen: 1. Zdrav, živahen telovadec komaj čaka, da se zavrti na drogu, zaguga na krogih, skoči čez kozo ali postavi na glavo — dolgočasno bi mu bilo v tem trenutku tudi naj* lepše predavanje: 2. v redovni tvorbi — četudi v odmoru — je prav nekomodno poslušati predavatelja; še predavanj vajen človek pri
taki priliki rad sedi; 3. mladina ponavadi ne ljubi šole — ne ona, ki se še uči, ne ona, ki je pred kratkim zapustila šolo; sokolske »na; govore« pa večinoma ponujamo v prav šolski ali pridigarski obliki.
Boljši od nagovorov, pri katerih je gojenec pasiven, se mi zde razgovori s sodelovanjem gojencev. Spretnosti prednjaka prepuščam, da v nastopnih odstavkih podano snov pri; merno uporabi za razgovore; če drugače ne gre, seveda tudi za prav kratke nagovore. Če se pa naraščajniki sami lotijo tega dela, toliko bolje!
Če je le mogoče, naj ne bo razgovor nikdar šiloma vrinjen v telo; vadno uro. Zanj nudi često doživlja j.v telovadnici prav primerno priliko. Tudi pred telovadbo in po njej v oblačilnici je mnogo prilož; nosti za pomenek. Še lepše pa izvršite to na sokolskih izletih. Ne mislim samo na onih par »službenih« prireditev poleti; potrebno se mi zdi, da greste pozimi in poleti prav pogostoma na izlete — če morete, vsako nedeljo!
Obseg v nastopnem podanih vzorcev je tako odmerjen, da skoraj v nobenem slučaju ne traja preko 5 minut.
1.	Po glavni skupščini.
V	oblačilnici se zbirajo naraščajniki pred telovadbo. Dan prej je imelo društvo svojo glavno skupščino. Prednjak se pogovarja z njimi
o	glavni skupščini in porabi to priliko, da jih opozori na nekatera načela sokolske organizacije, na dolžnosti članov do društva, da jih seznani z glavnimi funkcijonarji itd.
Včeraj je bila naša glavna skupščina. Pri tej priliki se zberejo vsi člani in članice. Odborniki društva jim poročajo, kaj so v pre; teklem letu storili. Člani in članice poslušajo, zahtevaj o lahko poj as; nila, pohvalijo, kar se jim zdi dobro, in grajajo lahko, kar ni bilo prav. Na ta način ima v naši organizaciji vsak član priliko, uveljaviti svoje mnenje — vsi so popolnoma enakopravni. Potem pridejo volitve, kjer se enakopravnost pokaže še jasneje: vsakdo ima pri volitvah popolno svobodo, vsi glasovi so enako vredni, če en sam član zahteva, se voli tajno z listki.
Ker nam naših sokolskih starost, načelnikov in drugih funkcijo; narjev ni nihče vrinil, ampak smo si jih sami svobodno izvolili, zato smo jim pa dolžni poslušnost in spoštovanje, ki je spojeno z njihovo funkcijo. Lansko leto se je zgodilo, da naš bivši član N. N. — saj se spominjate — na župnem zletu ni hotel poslušati načelnika. Bil je potem izključen iz društva. Glavna skupščina je ta ukrep z odobra; vanjem vzela na znanje.
Seveda velja ta dolžnost napram funkcij on ar jem društva tudi za one člane, ki jih morda niso volili — večina je odločila in dokler sem v takšni prostovoljni zajednici kakor je naša sokolska, se poko; ravam sklepom večine.
Treba je, da tudi naraščaj pozna odbornike in odličnejše delavce svojega društva. (Začne se pogovor o starosti, načelniku, prosvetnem odboru itd.)
2.	Dober vežbač.
Pri akademiji n. pr. je imel naraščaj priliko, občudovati prvo* vrstnega telovadca iz sosednjega društva. Nekateri boljši telovadci? naraščajniki zaman poizkušajo eno ali drugo lepo prvino, ki jo je pokazal ta tekmovalec.
Takega telovadca že dolgo nismo videli! Krasen fant je — tako pravilno raščen, da ga je veselje pogledati! In kakšne vaje zna! Pa vse skupaj izvrši, kakor da se igra na orodju; po dolgi in naporni sestavi napravti kak učinkovit seskok in odkoraka v vrsto, kakor da se ni trudil — prav nič ni upehan.
Ali ste opazili, bratje, da je bil na vseh orodjih skoraj enako dober? Povem vam pa še to, da skače v višino lm 65 cm, da skoči v daljino 5 m 30 cm, da meče kroglo 9 m 30 cm — če se posreči, še malo več.
Ta od mladih nog vežba svoje telo. Pravzaprav niti ni bil na* darjen telovadec — trudoma se je povspel na to visoko stopnjo; pred par leti je bil v mojih naraščajskih vrstah in ni bil nič boljši od vas! Toda najvztrajnejši je pač bil.
To vam pripovedujem zaradi tega, da vas uverim: vsak nosi v svojih rokah svojo telovadsko usodo. Zdaj imate še »mehko« telo
—	kar hočete, lahko napravite iz njega. Če hočeš imeti krepke mišice — imel jih boš; če hočeš biti prožen in gibčen — prožen in gibčen boš; če hočeš imeti mogočna prsa — imel jih boš! Le vedeti moraš, da je neumorna vadba tisto čarodejno sredstvo, s katerim vse to dosežeš!
N. K.:
Usoda Slovanstva.
’ ve tovni požar, ki je prinesel slovanskim narodom novih možnosti za razvoj in procvit, je žarko osvetlil nujnost, da se seznanimo s svojo pretek* lostjo. Zakaj	zgodovina je učiteljica za bodočnost.
Največ so v	tem pogledu storili	Čehi. Že po slo*
vanskem sestanku v Pragi 1. 1908. so strokovnjaki priobčili zbornik: Slovanstvo,	obraz ji e h o minulosti a	pritomnosti
(sedanjosti).	Po	osvoboditvi pa	so ustanovili novo	enciklopedijo, ki
jo ureja prof. Weingart: Slovane, kulturni obraz slavan* skeho sveta. Prvi snopič je spisal J. Bidlo z naslovom Dej inv
Slovanstva. Za glavni smoter si je postavil: spoznati smisel slo* vanske prošlosti, struje, smer in smoter. Kako se je slovanska skupina borila za svoj prostor na zemlji in koliko je prispevala za človeško prosveto. Podjetje pa je od sile težavno, ker so strokovnjaki doslej premalo obravnavali posamezne strani dosedanjih dogodkov. Bidlo zre v slovanski povestnici: neprestano borbo slovanskih plemen, bivajočih od pamtiveka v neugodnih pokrajinah, daleč od morja, borbo s poldivjimi Turkotatari, ki so bili prvotno kočevniki ali no* madi, pa tudi z naprednejšimi krščanskimi ljudstvi kot Grki, Italijani, Danci, Švedi in osobito Nemci. Boj za zemljo, bitek in žitek, za svo* bodo in omiko! Izgub smo dovolj utrpeli, ponekod zabredli v stoletno sužnost in služnost, a naposled vendar dosegli to, da so nas protivniki priznali enakovredne, nekaj smo jih celo podvrgli ter ovladali s svojo kulturo.
Braneč rodno svobodo, smo kot nekaki graničarji zapadni Evropi napravili neprecenljivih uslug. Aškerc je to zaklical nekim ošabnim mogotcem:
Tako smo, Evropa, te čuvali mi pred narodov divjih udari; tako, ah, potratili mlade smo dni mi jugoslovenski — barbari!
Ako pa smo si prisvojili evropsko omiko, smo jo pa tudi z marši« čem obogatili in dosti prispevali za napredek.
Štiri oddelke je Bidlo zasledil v našem zgodopisju. V prvem (do 10. stol.) so nastale in se ojačile slovanske države, hkrati pa smo se priklopili h krščanski izobrazbi, na zapadu r i m sko=ge r m a n ski, na vzhodu bizantinski. V drugem razdobju (10.—17. stol.) postanejo slo* vanske države enakorodne starejšim vladavinam ali jih celo prekosijo, n. pr. češko kraljestvo pod Karlom IV. ali Dušanovo carstvo na Bal* kanu. Nekoliko kašnje je delovala Poljska privlačno na sosedne slo* vanske in neslovanske države. Rusija, osvobojena tatarskega ižesa, preide v napad na Turkotatare. V prosveti krščanstva jame j o Slovani tvorno nastopati, z drznimi zaključki prehitevajo bivše svoje učitelje (prim. husitski pokret).
V III. dobi (17.—18. stol.) izgubijo Slovani samostalnost: pod* jarmijo jih Turki, v odvisnost jih spravijo Habsburžani ali vsaj de* loma (Poljake). Koren njihovega gmotnega bogastva se izpodseka, zategadelj nastopi umstveni upadek.
V IV. dobi (konec 18. stol. do svetske vojne) vstane Slovan zoper svojega zatornika in tlačilca. Z uma svetlim mečem si pripravi osnovo za svoje politične zahteve. Sami se vzgajamo kot poborniki za svo* bodo in samostojnost in dosežemo svoj namen ob koncu svetovnega pokolja.
Bidlovo delo je velikanskega pomena za Čehe in vse Slovanstvo, prav tako kakor Machalova zgodovina slovanskih slovstev.
IVO MAJCAN:
U razgovoru s ruskim Sokolom.
И—rat Dušan Nedjelković pripovijedao mi je ovo:
»Jednog ljetnog dana šetao sam se uz morsku |	°^a^u	* došavši do kupališta, gdje bijaše ljudi
j	raznih,	narodnosti, ponajviše Nijemaca ii braće
I	Čeha,	zaustavio sam se i stao promatrati, bes*
brižan život u toj mješavini raznih narodnosti i plemena. Čuo sam, da ima i nekoliko Rusa na kupanju. Sjeo sam na obližnju klupu i za= mislio se u taj život, u te ljude. Pričinjalo se, kao da je iz njihovih duša i srca, vremeno isčeznuo idealm*nacionalni osjećaj i misao za blagostanje svoga naroda i njegove budućnosti.
Iz tih me misli trgne govor, koji sam čuo iza sebe. Okrenuo sam se i opazio postarijeg, stasitog gospodina sa gospođom i 23—25 go= dišnjeg mladića. Govorili su dosta brzo i živo, ali mekano i zvučno.
0 nečemu su raspravljali. Uza sve to mi nije izbjegavao lijep, mekan, topao i melodičan ruski jezik, pun neke mističke snage i bujnosti u lakoći i mehkoći izgovora. — Priznati moramo, da je ruski najlepši od svih slavenskih jezika, kojii bi morali svi Slaveni učiti, i kao jezik najmnogobrojnijeg slavenskog naroda, kojim se danas služi oko 150 milijuna ljudi.
Prošli su u kupalište, a ja sam se u duhu prenio u Rusiju, u otvos rene i široke ruske stepe, kao što je otvorena i široka, duboka i iskrena duša ruskog naroda. Nisam zaboravio ni na veselost ruskog seljaka oko Volge, »matuške« ruskih rijeka... I dalje u prostrani, bogati i bijeli Sibir su letjele moje misli. I tamo sam našao i opet slušao (sada u duhu) onaj isti govor, isto narječje i naglas, kao ti ostalim dijelovima prostrane Rusije. Od Petrograda do Tiflisa, od Poljske do Vladivostoka nema narječja u ruskom jeziku. Ruski mužik sa svih strana prostrane, bogate i nepobijedne »matuške« Rusije i Slavenstva govori književnim ruskim jezikom. Tolstoj, Dostojevski, Puškin, Čehov i drugi govorili su i pisali onim jezikom, kojim piše
1 govori ruski seljak iz najzabitijeg ruskog sela.
Imao sam skoro tri sata vremena do dolaska parobroda. Ustao sam te išao u kupalište, najviše s namjerom, da dođem u blizinu braće Rusa i da govorim s njima. Volim ruski jezik, a tko ga nebi volio. Tko bi mogao nijekati, da nije i najnužniji za sokolski — službeni jezik. Ta na tisuće i tisuće ima braće Poljaka, Čeha i Jugoslovena, koji dobro govore ruski jezik i kojeg može u kratko vreme s malo volje i truda svaki Slaven naučiti. Ta ruski je jezik najbliži i staro* slavenskome, a za vreme rata veliki broj svih slavenskih naroda ga
je naučio. Najzvučniji, najmekši i najsličniji srpsko=hrvatskome jeziku je ruski. O njegovom melodičnom naglasku nije nužno ni govoriti. — Slavenska je duša široka i pronicava, a Sokoli žive i rade za narodnu i slavensku budućnost. Zato moramo u svom odvažnom i neumornom delovanju misliti i raditi za narodnu i slavensku buduć* nost, a ruski narod i jezik i Slavenstvo imaju veliku i sjajnu buduć= nost. Zrake te budućnosti već nam ogrijevaju srca, nadahnjuju dušu i rasvitljuju put, po kojem ćemo doći — našem plemenitom i spaso* nosnom cilju.
Tim mislima bijah zaokupljen idući u kupalište. Kabina nije bilo mnogo. Morali smo dvojica — trojica u jednu. Slučaj je htio, te sam se veselio, kad sam se morao s onim mladim Rusom u zajedničkoj svući. — Pogledali smo se, ali prije smo si opazili na prsima jedno« stavan znak — slavenske uzajamnosti, koji nijemo govori, da u našim srcima i dušama postoji zajednička i plemenita misao i ideja, koja približuje slavenske narode i požrtvovno i sustavno radi na ostva* renju slavenske budućnosti, moći i nepobedivosti. — I on je imao prikopčan sokolski znak. — Bratski smo se pozdravili sa našim soko* skim i demokratskim »Zdravo!«, upoznali se i podali si snažne sokolske desnice, dok su nam misli stvarale novu — nacionalnu Rusiju i svemoćnost Slavenstva.
»Odakle si brate?« reče mi Ivan Vasiljevič Smirnov. — »Iz Istre!« odgovorih mu. — »O, iz Istre! Iz ponižene i bičevane Istre, u kojoj su ,oivilizatori‘ u crnim košuljama razorili ognjišta naše ponižene
i	zarobljene braće! Znam, gdje je tužna Istra, naš kamen^biser dragi. Poznam donekle onu pitomu i bujnu grančicu slavenskoga stabla, slatki grozd na sjeveru divnog i plavog, malo okaljanog jugosloven* skog Jadrana.« — »Brate! Uvjerio sam se i iz pričanja moga oca i historije znam, da su Jugosloveni odvažni, da se junački bore i za domovinu, narod i Kralja ponosno umiru. Znam i to, da vi nikada nijeste zdvajali, niti duhom klonuli — niti onda, kad bi drugih nestalo bilo, da su bili na vašem mjestu. — I onda kad su mogli latini iza vaših leđa kulturu stvarati, dok su vaša prsa bila štit, čvrsti bedem protiv turskih navala. Sada su se toj) kulturi iznjeverili i nisu niti sjena onoga, što bi morali biti.
Mislim na junake* s apeninskog poluotoka, koji su i kod Koba* rida (Caporetta) pokazali svoje junaštvo, a sada u tužnoj Istri, Trstu
i	bijeloj Gorici svoju kulturu i ponos. — I zato se mogu spremati na put preko Soče, jer i ona plače gledajući vandalizam podivljanih ,Dučevih‘ horda.-----------
Uvijek se rado sjećam razgovora moga oca s Jugoslovenima prije i za vreme rata, kad im je govorio: ,Vi Jugoslavjani —
geograf ič e s k i šamije dalšije — no dušoj sami j e b 1 i z k i j e.‘ — Neka dakle dobro paze i promisle .nosioci kulture1 medu Slavene, o toj slavenskoj duši, o sokolskoj misli i metodi, koja usposobljava Slavene i za misionare u čovječanstvu.«
НИКОЛА ДОШЕНОВИЋ:
Балкану!
Oj земљо знана ca дивних мора, бучнијех река н кршних гора, широких твојих плодних равнина, цветних пољана, родних долина, с богатства свога и сваког сјаја — ал и с’ туђих жеља укрштаја!
Народи твоји, храбри горштаци, Соколи сиви, челик јунаци, небо им пружа благослов Бога, оружје сјајио нек им je слога — њоме да бране са свију страна слободу златну свога Балкана!
Туђинске очи лакомо гледе балканске земље јер много вреде, гледе да нађу стругу лагану ла продру срде нашем Балкану, na од народа слободна, вредна, ла створе роба и сужња бедна!
Предалеке су л.ихове мете, кроз наше земље жеље им летс. Преко нас хтеше отворит врата тамо далеко све до Багдада, други жељаху Солуну граду — самртни удар да нам зададу!
Зликовци жељни туђинске муке падоше с реда од наше руке. Слободе сунце дивно нам сјаји, a туђе жеље и укрштаји осетив наше редове густе — осташе празне, осташе пусте!
Но још нам један не даде мира, на Балкаи тежи, у Балкан дира, међу нас свађу и раздор шири — ал he се и он брзо да смири, јер силна снага Балканског Цина руши и јаче од Апенина!
Имасмо доста жалосних даиа, где нашом свађом, од свог Балкана дасмо да душман комађе реже u да нас ропским ланцима стеже — a сада сложно грмнимо свима:
»Да Балкан спада Бачканцима!«
IZ ČEŠČINE M. K—Ć:
Kaznovana nedisciplina.
ajčednejši znak našega Sokolstva je disciplina. Z njo se razlikujemo bistveno od ostalih društev in udru* ženj, z njo smo pronikli k ne slute ni sili in z njo po* rastemo tudi v bodoče. Prostovoljna je, a trdna. In kdor se pregreši proti njej, tega zadene kazen. Poslušajte, kako naglo in strogo je bilo plačilo za disciplinarno slabo dejanje v prvih dobah Sokolstva.
Na enem prvih izletov praškega Sokola je bila odkazana četi za prenočevanje velika gostilna na trgu. Bratje so se okrepčali na hitro z jelom in pijačo ter odšli na nakazano ležišče v prostrani dvorani prvega nadstropja, da si privoščijo počitek po štiriurnem pohodu ter si naberejo sil za nadaljnji pohod drugega dne.
Vsi bratje se še gotovo niso iztreznili iz svoje vzradoščenosti in svojega veselja in ti so delali neprestano tak nemir, da ni bilo mogoče zatisniti oči. Brat prednjak je spočetka molčal, ko pa nemir ni nehal, nego se je nasprotno objestnost dečkov še stopnjevala, je opozoril, da je minila polnoč, da imajo dolg in utrudljiv pohod pred seboj ter je končno rekel, naj bi vsak legel in ne motil miru ostalih.
Po zopetnem opominu je začel trušč utihivati. Toda nenadoma je izbruhnila burja znova. Povod ji je dal brat, ki mu gotovo sokolska disciplina ni prirasla k srcu. Pel je, ropotal, nagajal, prevračal kozelce med ostalimi in čez nje, grabil jih za noge ter vlačil po slami itd. Ti mu niso ostali dolžni in iz tega je nastalo peklensko vrenje in nemir, v katerem se je karajoči glas vaditelja enostavno izgubil. Proti jutru so šele nekoliko zaspali.
Ob deveti uri drugega dne so prispeli udeleženci izleta k majhnemu gozdiču. Načelnik je dal znamenje za postanek in dovolil kratek odmor, ki mu je pa sledilo po kratkem času presenečenje. Sestavil je nagel sod, da bi preiskal in kaznoval nočno samopašnost. Po izletnem redu so sestavili navzočni člani odbora in prednjaškega zbora razso* dišče, napravili sredi gozdiča krog, načelnik je pozval pred nje tožiš telje, priče in obtoženca, ostali člani' pa so tesno obstopili krog sod* nikov in sodba je pričela. Rdeče srajce, modre šerpe prednjakov in sokolska peresa, tuintam čez rame vržena surka, globoki gozdni mir
—	to vse je dalo sodišču slikovito obeležje. Obtoženi je vse priznal in razsodba je bila izrečena.
»Brat N. je kršil sokolsko disciplino, zato se ne sme udeležiti daljnjega izleta, odložiti mora sokolske znake in se takoj vrniti v Prago.« Tako se je glasil izrek sodnikov, obsojenec sc je podvrgel brez ugovora in nastopil s sklonjeno glavo povratno pot.
Tako je kaznoval nedisciplino načelnik praškega Sokola — dr. Mi« roslav Tyrš.
Vadite se zato že pri naraščaju poštene sokolske discipline, da boste, ko stopite med članstvo, poznali dolžnosti do sokolske orga* nizacije.
MARJAN J. TRATAR:
Otroci solnca.
utranji žarki so zlatili sokolsko gnezdo, nad Ju ■	■	katerim kraljuje tako smelo tajinstveni Marjan,
fr\	ko	je naš »Zagreb« zapuščal luko. Zdravo Split!
■k	Ob	tem vzkliku sem se spomnil onega večno*
donečega speva, ki ga je pelo še včeraj tam ob tistih pečinah to — naše morje ... zovi, samo zovi!... Zdravo!
Obrežje se je odmikalo in že smo drseli po širokem morju. Beli spremljevalci — galebi so hiteli za nami... in morje se je penilo in gibalo v mogočnih, neskončnih vijugah in blestečih trakovih, da se Bog ve kje doli ob italijanski obali odbije in povrne k svojemu miru. To naše morje je zopet pelo, pelo je pesem svobode in pravice v močno opoldansko solnce. Kako ob morju človek vse drugače čuje, posluša, uživa. In glej solnce, kako se vozi kot kraljica s svojim spremstvom	po	zlatotkanem svodu, odetem v to neskončno čisto
modrino	in	razliva	svojo mehko božajočo toplino na nas nevredne
zemljane — na vso to lepo solnčno prirodo. Parnik se ziblje po zeleno* modrih gorah morja in mimo nas hiti oddaljeno obrežje zelenega Hvara, posutega z neštetimi belimi domovi naših zdravih Primorcev.
Pogled počiva na ostrih izrazih zastavnih mornarjev in vmes mi zveni enakomerni ropot strojev iz parnikovega osrčja ... Tudi to je svoje vrste pesem, pesem dela in življenja na morju, pod menoj in pred mano pa zopet jezno šumenje valov, sladka pesem nesrečnega morja, iz Istre in Trsta dospelih valov, ki butajo ob parnik in se razblinjajo v tisočih prščih nazaj v morje. In še jih gledam, obču* dujiem, ker njih življenje je prikovano na morje, obožujem jih, otroke solnca.
Sokolići, da bi jih videli te otroke solnca, kakor v gori hrast so junaki, pred katerimi so trepetali narodi. Blagor domovini, ki ima take junake! Vem, da bodo budni in da bodo čuvali našo sinjo Adrijo! Zdravo, otroci solnca!
V	daljavi se beli otok Korčula z enakoimenovanim gnezdom, z zakopanimi pravljicami stoletnega suženjstva. Kmalu zasidramo. Močni, veliki, ponosni, mračni ljudje čakajo na pomolu. Gledam jih,
opazujem vrvež na obali. Srečni so, blagor jim, otrokom solnca! Ob obali pod mestom je postavljeno telovadišče, pripravljeno za sokolsko slavje, ko bodo zavedni Korčulani razvili svoj sokolski prapor. Pri* pove do v ali so mi, da nastopijo domačini z mogočnimi vajami s sab= ljami, ki predstavljajo boje zasužnjene Korčule z zmajem iz Benetk, boj med svobodo in nasilstvom. Tudi plakat, ki sem ga videl v Du* brovniku, predstavlja idejo tega boja. Človek bi kar opazoval to pestro življenje in gledal v strine sive razvaline starega gradu, kjer se je odigravala vsa junaška borba za zlato svobodo. Toda sirena kliče. Zdravo junaško sokolsko gnezdo!
Hitimo dalje na morje. Korčula je za nami, na levi pa se širi dolgi Pelješac. Solnce hiti za vijolčasto rožnato slikano obzorje in poslednjič poljublja gibke valčke in pozdravlja svoje otroke, ki od poslednjih žarkov ožarjeni kot svetniki pozdravljajo svoje — solnce.
Mrak je padal na hitečo ladjo, polagoma objemal otoke ter njih posušena in razbeljena brda. Na neskončnem nebosklonu pa so za« svetili tisoči biserov in smaragdov, odsevajoči na ogromnem zemelj« skem ogledalu. In morje, okrašeno z milijoni teh biserov, je pelo zopet ono pesem, ki sem jo čul v Splitu: Zovi, samo zovi!
Od daleč se svetlika nebroj luci. Bližamo se svojemu cilju. Zadnja povelja poveljnika, sirena zapiska v svetlo jadransko noč in prista* nemo v Gružu.
Zopet sem gledal otroke solnca, ko so se odpeljali dalje v Boko. Zasanjal sem o njih, ki so polni zdravja in sreče. Klicali so mi: Pridi med nas iskat zdravja, sreče in zadovoljstva, da bomo vsi, prav vsi — otroci solnca! Blagor vam — otroci solnca!
Ali znaš?
1. Kdo je starosta vašega društva?
2. Kdo je prosvetar (predsednik prosvetnega odbora) v vašem društvu?
3. Kdo je vaš načelnik?
4. Kdo je starosta Jugoslovenskega Sokolskega Saveza?
5. Kdo je bil prvi starosta JSS?
6. Kdo je bil ustanovitelj Sokolstva?
7. Kdaj je bilo ustanovljeno prvo sokolsko društvo na jugu?
8. Odkdaj postoji uedinjeno jugoslovensko Sokolstvo?
9. Koliko naraščajnikov ima vaše društvo?
10. Koliko izmed njih je naročnikov »Sokoliča«?
0?'s
Jesenice. Naraščaj in deca Sokolskega društva na Jesenicah sta praznovala na državni praznik, dne 1. decembra 1927. slavnostno razvitje naraščajskega prapora.
Društveni ustanovitelj in jeseniški ros jak brat dr. Janko Pretnar, profesor v Ljubljani, je poklonil naraščaju Sokolskega društva na Jesenicah krasen prapor, ki ga je izdelala njegova rodbina. Za razvitje smo smatrali najbolj primeren dan 1. de« cember, ki je državni in sokolski praznik.
Dvorana je bila za to proslavo slav« nostno okrašena ter nabito polna narod« nega in Sokolstvu naklonjenega občinstva. Sodelovali so vsi društveni odseki. Svirala je društvena godba na pihala, društveni salonski orkester je zaigral tri komade in mešani pevski zbor je nastopil z narodnimi pesmimi. Pevske solo«točke sta prednašala sestra Petričeva in brat Driga, slavnostni govor je imel br. Jože Peharec.
Na oder, na katerem so bili razvrščeni vsi oddelki s celokupnim odborom v slav« nostnem kroju, je prinesel načelnik br. Buh krasen novi naraščajski prapor. Z lepimi, jedrnatimi besedami je kumica, sestra Ma« rija Ozvaldova razvila prapor, privezala nanj lep trak ter ga s primernim nagovo« rom izročila praporščaku naraščajniku Lju« bomiru Hauptmannu, ki ga je s svečano obljubo, da ga bo vestno čuval, prevzel v svoje varstvo. Za ženski naraščaj je z le« pim nagovorom privezala naraščajnica Ma« rija Lahova krasen trak, v imenu ženske dece pa po mični deklamaciji Marica Suš« nikova zelen venček.
Sledila je pobratimija članskega in na« raščajskega prapora, nakar je društveni starosta brat dr. Obcrsnel izpregovoril na« raščaju in dcci nekaj bodrilnih besedi ter jim orisal pomen današnjega njihovega praznika.
Pred razvitjem prapora je nastopila moška deca, strumno izvajajoč proste vaje s palicami pod vodstvom br. Rabiča, Sokolič Marij Segolin pa je prav lepo de« klamiral pesem o zasužnjenih bratih.
Po razvitju prapora je nastopila ženska deca pod vodstvom sestre Nade Šegove in je med petjem ljubko izvedla ritmične vaje s solnčniki. Sledila je deklamacija male Slavke Kulnikove. Srčkani so bili najmanjši Sokolički, ki so deklamirali o »Peterčku«.
Zelo sta ugajala prizor »Sloga in je« dinstvo«, ki ga je naštudiral brat Žvan, ter alegorija vseh oddelkov, ki je zaključila slavnost.
Bil je res lep večer, pomemben za deco in naraščaj, ki bo njima, kakor tudi vsemu občinstvu ostal v najboljšem spo« minu.	M.	Sušnik.
Sokolstvo v Prlekiji. Malo se čuje iz naših Križevcev, toda tukajšnje Sokolsko društvo jako uspešno dviga in širi pro« sveto med narod na tem važnem križišču severne in vzhodne meje. Skromna telo« vadnica je polna vesele, žarke dece, v ve« černih urah pa krepkih fantov — Sokolov. Čeravno vsi začetniki, že vedo mnogo o Sokolu in njega nalogah ter vrlinah. Prvič je bila letos proslava sokolskega praznika s slovesno zaobljubo vsega članstva,, a deca je slavila svoj dan že popoldne na prime« ren način in prejela poslane savezne bro« šure. Za Miklavža sta že oba oddelka po« kazala svojim zmožnostim primeren pro« gram. Deca je bila vesela svojega uspeha, a še bolj druga mladež. Zvečer pa so se odrezali člani z raznoterostmi v Vražjih plesih poleg ostalih telovadnih točk. Ljudje so odhajali zadovoljni z besedami: K So« kolu še pridemo! In res se polni telovad« nica pri obeh oddelkih. Omenjam, da pri« čnemo tudi z žensko deco in s članicami.
—	Pravijo, da ne smejo zaostati za člani. Tako je prav! Sokolska misel se širi tudi ob Muri in v kratkem dobimo novo dru« štvo v bližnjem trgu — Veržeju. Tudi So«, kolsko društvo v Ljutomeru v novem so« kolskem domu dobro napreduje. Tako bo vse Pomurje prerojeno v sokolskem duhu.
Br. Marjan.
»Sokoličev« jubilej. V deseto leto stopa naš »Sokolič«. To sicer ni redek jubilej, zakaj deset let ne pomeni mnogo. Toda pogled nazaj nas razveseljuje, delo, ki ga je opravljal »Sokolič« v tej dobi, ni bilo zaman. Učil m vodil je jugoslovensko so* kolsko mladino po pravih sokolskih potih in mnogi, ki so bali njegovi verni učenci in čitatelji, so danes dobri in zanesljivi Sokoli, ki prav pojmujejo sokolsko misel in dobro poznajo sokolska načela. To je bil njegov smoter, tak hoče ostati »Soko* lič« tudi v bodoče.
Dve želji gojimo ob tej priliki, ko pri* čenjamo z desetim letnikom. Naj bi se podvojilo v tekočem letu število naših na* ročnikov in čitateljev, da bi ves naš nas raščaj spoznal lepoto Sokolstva in da bi mu bil »Sokolič« najboljša vodnik v sokol* skem življenju. Naša želja ni pretirana. Ako bo storil vsakdo svojo dolžnost, bo to število z lahkoto doseženo. Mnogo je še naše mladine, ki ne pozna svojega lista. Vi, dosedanji naročniki pridobivajte novih, po* sebno pa vi, vodniki naraščaja, priporočajte mladini »Sokolića«.
Enako iskreno želimo, da bi pridobil naš list čim več sotrudnikov, zlasti iz naših južnih krajev, iz Hrvatske in Srbije. Po» gosto nam dohajajo dopisi, v katerih je izražena želja, da bi »Sokolič« prinašal več čtiva v srbohrvaščini, češ, hrvaška in srb* ska mladina ne razume slovenščine. Kako radi bi ustregli tej želji. Toda baš iz teh krajev nam manjka sodelavcev, ki bi pri* spevali gradivo za naš list. Vsi, ki mislite, tla je »Sokolič« preveč »slovenski«, pišite v srbohrvaščini in pošljite svoje dopise »Sokoliču«, prepričali se boste, da bo list kmalu bolj »srbski« in »hrvaški« nego »slo* venski«. Ako se uresniči tudi ta naša želja, bo jubilejno leto veselo, in zadovoljni bomo vsi. Torej na delo, da bodo uspehi tem večji in zadovoljstvo splošno.
Konstituisanje Naraštajskog Odbora u Bjelovaru. Uz mnoge neprilike i nedostatke
nikako nam nije bilo moguće, da po obi* čaju početkom školske godine kon štitu* ššemo Naraštajski Odbor, pa smo po živoj želji celoukupnog naraštaja morali da već jednom otpočnemo s radom. Pre samoga konstituisanja izabrali smo jedan uži odbor od nekoličine najstarijih i sokolski naj* spremnijih naraštaja, i taj je odbor tada ozbiljno prostudirao sokolsku ideologiju i organizaciju, pa je na toj bazi mogao da zasnuje program rada i način duhovnog vaspitavanja naraštaja i dece. Počelo se s nagovorima pred vrstom, s posebnim pre* davanjima za naraštaj i decu, s debatnim večerima, a opseg našeg rada nastojat ćemo da još većma proširimo, da tako sve* strano izrađeni uzmognemo u skoroj bu* dućnosti izvršiti onu zadaću, koja nam je kao Sokolima i Jugoslovenima namenjena.
—	Sav se naš naraštaj odazvao radosnim klikom, kad je na sednici Upravnog od* bora prihvaćen predlog, da se sav naraštaj pretplati na »Sokolić«, a deca na »Našu Radost«. Znajući golemi naš put. što nam ga je prevaliti, da izvršimo našu zadaću za naš narod i za oovečanstvo uopće, učimo se sada već samostalnom radu i odgovor* nosti, da posle kao gotovi ljudi puni is* kustva, snage i duboko prožeti plemenitom sokolskom misli, da uzmognemo zauzeti ona mesta, koja će nam budućnost odre* diti i da na njima sve naše dužnosti uz* mognemo kao ljudi i Sokoli vršiti, a onda i sve, i vreme i ljude i prilike povući za sobom spram jednome — sokolskom cilju. Zdravo!	R'	Simeon.
IX. glavna skupština JSS dne 17. i 18. marta 1928. u Kragujevcu. Raspored:
17.	marta: Dolazak delegata i članova sta« rešinstva JSS. — Legitimiranje delegata u Sokolskom Domu. — Scdnica zbora žup* skih načelnika u Sokolskom Domu. — Po* uzdani zbor delegata. — Nakon zbora de» legata sednica kandidacijonog odbora, dvo« rana u 1. muškoj gimnaziji.
18.	marta: Sednica redaktora sokolskih časopisa, prosvetnog zbora i socijalnih od« seka u I. muškoj gimnaziji. — Glavna skupština JSS u Sokolskom domu. Raspo« red:	Izveštaj	staroste,	tajnika, načelnika,
blagajnika i gospodara (proračun). Izveštaj odseka i to redom:	statistički, lekarski,
prosvetni, za ozlede, željeznički, građevni, za odore, redakcijom, socijalni, manjinski. Predloži odbora i starešinstva JSS. Pred* lozi župa. Hitni predloži. Određenje radnog programa za 1928. god. Izveštaj revizora računa. Absolutorij starešinstvu JSS. Pre« nos sedišta starešinstva JSS iz Ljubljane u Beograd. Izbor starešinstva JSS. Even« tualija. — Zajednički ručak. — Akademija Sokolskog društva Kragujevac u Sokolskom Domu.
Češko Sokolstvo se udeleži olimpijskih tekem v Amsterdamu. Prvi nastop tekmo« valcev iz Brna in Prage bo dne 12. febru« arja v Pragi na Karlinu. — V Skoplje od« pošlje ČOS najboljšo vrsto višjega oddelka iz medzletnih tekem. Nastopila bo z va« jami, ki so predpisane za medzletno tekmo.
Vestnik Sokolsky, glasilo ČOS, prinaša daljši članek, ki propagira poset letošnjega pokrajinskega zleta JSS v Skoplju.
»Savez bulgarskih Junakov« je izvolil za člana načelništva br. Nikolaja Glad« niškega, ki je bil prej učitelj telovežbe pri hrvatskem Sokolu na VVilsonovem trgu v Zagrebu.
Nemški turnerski Savez v naši državi.
Preteklo jesen je bil v naši kraljevini usta« novljen savez nemških tumerskih društev, v katerem so včlanjena društva: Smirna, Ruma, Zemun, Indjija in druga. Iz tega se jasno vidi, da imajo narodnostne manjšine v naši državi popolno svobodo in so tožbe tujcev o preganjanju tujerodcev popolnoma neutemeljene. Ako bi imeli naši rojaki v Italiji iste pravice kakor jih imajo tuje narodnosti pri nas, bili bi ti in mi veseli in zadovoljni. Naši rojaki v Italiji in na Ko« roškem so pa brezpravni in jim niti go« spodarska udruženja niso dovoljena, kaj šele nacijonalna.
Nemško turnerstvo se bo deloma ude« 'ležilo olimpijskih tekem v Amsterdamu. Zastopali bodo v prvi vrsti s svojimi telo« vadci proste tekme (lahko atletiko), ker se je izkazalo pri lanski izbirni tekmi, da imajo v teh panogah izborne moči, ki se brez skrbi lahko merijo s sportovci. Država je darovala turnerski zvezi 25.000 nemških mark za trenažo tekmovalcev. Tudi članice se bodo udeležile tekem, in sicer po učen« k ah telovadne šole iz Hanovra. Oficijelno zveza ne bo zastopana, ker obstoji sklep, da nc tekmujejo z nobeno inostransko tc« lovadno zvezo, dokler poslednji francoski vojak nc zapusti nemškega ozemlja.
O sklizaljkama. Prvobitne sklizaljke b le su sačinjene iz kosti, a služile su samo kao prometno sredstvo. Sklizač se je sto«
ječi ^ia njima otiskivao štapom. Takove se jedne sklizaljke nalaze u jednom berlin« skom muzeju, a potječu iz 1000. god. prije Krista.
Prve sklizaljke, koje su bile iz drveta sa željeznim okovom od dole, pojavile su se u današnjoj Holandiji. Takove su skli« zaljke u Skandinav ji rabili već polovicom 12. veka. Sklizaljke kakove se danas rabe za umetno sklizanjc poteču iz Amerike.
mk.
Smučanje — švedski narodni sport.
Smučanje je najstarejša telesna spretnost za pozimi. Znameniti poznavalec Laponije na upsalskem vseučilišču, prof. Wiklund, je o tej stroki nedavno priobčil veliko knjigo, kjer zasleduje smučarstvo vse do prazgo« dovinske dobe. Ta vrsta telesnih vaj je od nekdaj imela največji pomen na Švedskem, kjer so v starini celo častili posebno bo« žanstvo: Ull je bil zaščitnik vseh smučar« jev. Njegov naziv je še ohranjen v krajev« nih imenih, n. pr. Ulltuna, Ullevi i. dr. Na nekem runskem kamenu v pokrajini Up« landu je upodobljen smučar, v neki bajki pa nastopa nordijska boginja smučarstva — S k a d e, hči velikana in Njordova žena.
Danes pa zanimanje za ta sport še vedno raste. Po vseh švedskih pokrajinah se bavi z njim staro in mlado. Toliko da dete shodi, mu že podarijo smučice. Tekme so pogoste in privabijo vselej mnogo gle* dalcev, ki se zanimajo zlasti za visoke skoke. Siromašnim šolarjem dajejo iz jav« nih sredstev podpore, da si nabavijo po« trebno orodje. Učitelji vodijo deco na de« želo, da jo poučujejo v tehniki smučanja. Glavno tekmovanje na daleč se vrši v pr o« vinci Dalekarliji po poti, ki jo je prod 500 leti napra\Al veliki švedski kralj Gu« stav Vaza, ko je bežal pred sovražniki na smučeh. Ko je že mislil prekoračiti nor« veško mejo, so ga njegovi kmetje nazaj spravili. Ta dogodek spada med najpretre« sljivejše točke v švedski zgodovini. Ne dolgo potem je bilo Gustavu Vazi dano, da je z dalekarlijsko pomočjo osvobodil svojo domovino tujih zatiralcev. V spomin na ta preobrat sc vsako zimo prireja velikopotez« no natecanjc, ki mu med tisoči in tisoči prisostvujejo tudi člani kraljevske hiše.
nk.
Zakaj se tolikrat prehladimo? Prehlad je — daljnovod. V noge te je zeblo, dobil si pa črevesni katar. Statistika uči, da bronhialni katar, vnetje pljuč, hripa in ostarelost enako potekajo:	umrljivost	se
veča v početku zime, doseže v sušcu višek, nato pojema. Prehlad izvira iz nezadostne ali pa pretirane kurjave, nedostatne obleke, pomanjkanja čistega zraka itd. Tudi pri kužnem obolenju vpliva prehlad, tako po« spešuje razvoj pljučnice, vročičnega revma« tizma zgibov, osepnic, davice, influence.
Prave bolezni od prehlada so v gornjih dihalih in revmatična obolenja mišic. Pri
nosu se začne, gre vedno globlje v izpila, zdravitev pa v nasprotni smeri, tako da se konča z nahodom. Trganje v mišicah pač nastane cesto tam, kamor ti jo pihal mrzli veter. Živčne bolečine (nevralgije) in živčne vnetice (nevritide) so pogosto posle* dica prehladov. Sem spada ishias (v bedru) in prosluli trigeminus, ki je »živec za glavo* bol«. Želodec in prebavila so občutljiva za premraženjc. Prezeba ima neredkokdaj za posledico angino ali vnetico grla. Bezgalke otečejo in pordeče ali se prevlečejo z bel* kasto*rumenkasto kožico. To zlo se ne sme zanemariti, ker poraja večkrat še druge ne* prilike. Zato je treba v posteljo ali vsaj ostati na toplem. Sorodniki naj grgrajo (n. pr. vodikov hiperoksid), da ne nalezejo bolezni, osobito pa naj se čuvajo prehlaje. Paziti se je sosebno po vlakih, cestnih že* leznicah, sploh koder je prepih. Premočna kurjava je še opasnejša nego preslaba: ob nagli spremembi topline se telo težko pri* lagodi. Gumasti črevlji se priporočajo za mokro vreme. Dobro je razkuževati grlo z grgranjem, uživati primerne pastile. Ob* čutljivci naj s pametjo utrjujejo svoj život, to je, se dovolj gibljejo na hladnem, čistem vzduhu. Telovadba te ohrani vitkega-. De* beluhi so dovzetnejši za premrazo nego tanke Šviglje.
Marsikdaj se da bolezen od prezebe ustaviti. Po vroči kopeli v gorko postelj, vsakovrsten čaj, v njem malo konjaka, ruma, vrelo vino. Alkohol pri mnogoterih obolenjih izvrstno leči, ako ga telo ni va* jeno: nov razlog za abstinenco! Pri nasto* pajočih katarjih v sapniku in sličnih ne* zgodah dobro služi aspirin, da se prepotiš. Te in podobne napotke poznaš, a treba jih je včasih osvežiti spominu. V Ameriki so baje v poslednjih časih dognali velike učinke z vdihavanjem prav neznatnih ko* ličin joda za početek prehlada.
Dr. S—r.
Pokvarjena ura. Zadnja tri stoletja ne* kako se opažajo v dozdevnem gibanju me* seca neke neumljive nepravilnosti. Včasi malo prehiteva, včasi pa malce zaostaja za trenutkom, ki ga ji napoveduje nezmot* ljivi račun. Tako je bilo, kakor da lažniva luna nesramno skruni zakon težnosti, edini zakon, ki se je štel za brez izjeme.
Zategadelj je zvezdoznanec Ernest Bro\vn prišel nedavno na preprosto, pa duhovito misel: ako sc nam mesec suče zdaj hitreje, zdaj počasneje okoli zemlje, je to zgolj varljiv videz, ki ga povzroča naša prava ura, zemlja. Ta se namreč en* krat nagleje vrti, drugič pa zakasneva. Sideralna (zvezdna) sekunda, t. j. 11»мт časa
potrebnega za popolni obrat zemlje okoli svoje osi, ni vselej enako dolga. Za Merkur, Venero, Mart, za repatice se je dognalo isto. Vzrok je torej odkrit. Kroženje zemlje, ki se je smatralo za vzor enakomernosti in pravilnosti, je v istini jako muhavo. Ta nered ni kar si bodi, saj je od 1790. do 1890. n. pr. zadržal našo zemljo blizu za eno minuto. In kdor je slavil naš planet kot najboljši časokaz, si poreče: nisem mislil na »kazati«, ampak »kaziti«. k.
Stoletnica rojstva Julesa Vernea. Dne
8. februarja letošnjega leta je preteklo 100 let, odkar se je rodil v Nantesu na Fran* coskem slavni pisatelj Jules Verne (izgo* vori Žil Vem).
Kdo ne pozna njegovih knjig: Pet dni v balonu, V osemdesetih dneh okoli sveta, 20.000 milj pod morjem in Potovanje na luno v izstreljeni krogli. Vsa ta pripovodo* vanja so bujna fantazija pisatelja, ki je imel bogato znanje v matematiki, tehniki, kemiji, zemljepisju in o svetovih. Ako da* nes čitamo njegova dela, so nam marši* katera njegova pripovedovanja verjetna, da* nes, ko poznamo letalstvo, radio, brezžični brzojav, brezžično prenašanje slik, televi* zijo in drugo. Toda, če se zamislimo, da je Jules Veine pisal svoje romane pred polstoletjem, se moramo čudom čuditi nje* govi fantaziji in njegovemu znanju, ker ta* krat o vseh teh iznajdbah ni bilo ne duha ni sluha. Zato mladina tako rada sega po njegovih knjigah, da se v svoji bujni fan* taziji sprehaja z Verneovimi junaki na dnu morja in poleti na luno i v vsemirje. Baš ono čudovito pripovedovanje je že mno* gim dalo povod, da so se z vso energijo vrgli na študij tehnike, ki je v zadnjih letih napredovala s tako naglimi koraki, da bi se sam Jules Verne čudil, ko bi bil danes še med živimi. — Jules Verne je umrl leta 1905. kot osemdesetletnik, njegova dela pa bodo živela in še poznim rodovom k a* zala velikega preroka iz 19. stoletja.
Ljuba Jovanovič f. Dne 10. februarja je v Beogradu umrl Ljuba Jovanovič, uni* verzitetni profesor, narodni poslanec, bivši minister in bivši predsednik Narodne skup« ščine. Ljuba Jovanovič je bil rodom iz Dal* maeije in se je po vstaji v Boki Kotorski preselil v Beograd, kjer se je posvetil poli« tiki. Bil je politični pisatelj prve vrste, pa tudi praktično se je udejstvoval v politiki.
—	Visoko je cenil Sokolstvo in je bil več let tudi aktiven v sokolski organizaciji, opravljal je posle župnega staroste v beo* gradski sokolski župi. Slava njegovemu spe* minu!
„Sokolič" izhaja vsak mesec ter stane za vse leto 18 Din Urednik Ivan Bajželj v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 28./I.
Uprava v Učiteljski tiskarni v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Izdaja, zalaga in tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani, zanjo odgovarja France Štrukelj.