r K O I, K T u K I, JE I) E L A V S K I L S S T ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Ime in Prosvetne Malic« OFF1C1AL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NC). 190(1. m (cl>u HMltM, D*C. t, I Ml, uMtr Hm AM «1 Cw|m •t Um h*' •« • u« Marck S. UK CHICAGO 23, ILL., 9. FEBRUARJA i i v Angliji in plutokracija v Zed. državah. Demokratične struje v Italiji zahtevajo pnstriženje ♦ peroti klerikalizmu, ločitev rerkve od države in odvzem privilegijev vladajočemu sloju, ki vzdržuje svoj red s silo in bogati od izkoriščanja množic Na kratko/one zahtevajo preureditev Itolije v ekonomsko uredbo, ki bo pravična ljudstvu, ne pa studenec za peščico "višjega sloja'. n Se predno se je pričela zavezniška invazija v Italijo, je Vatikan ameriške in angleške kroge sva-ril, kako naj postODajO, ako hočejo, da dežela r.3 zavihra v "komunizem". Tako smo se oslom h na kralja Viktorja Emanuela in na njegovo vlado .z Ba-doglijem na čelu, čeprav je sedaj-vsakemu očivi-dno, da ju ne mara niti ljudstvo v južni Italiji, ka Šele na severu! In ker ju noče, mi pa ju vzdržujemo m ščitimo, zato tudi ne moremo ljudstva pripraviti v boj proti'Hitlerjevi armadi, čeprav je Italija sedaj naša sobojevnica. Na drugi strani opozarjajo ameriški kritiki na čudno vlogo angleške in ameriške vlade z ozirom na Francijo. Načelnik francoskega osvobodilnega odbora general Chas. De Gaulle ima zaslombo francoskega naroda, vzlic temu smatrajo francoski režim v Alžiru le Za "odbor". Samo Moskva ga je priznala za vlado. Z de Gaullejem delujejo vsi francoski demokratični elementi, a zavezniški pro-pagandisti pa ga skušajo diskreditirati Ali se mor-da"bojimo, da bo bodoča Francija postala preradi-kalna, pa ji bi vsled tega radi urinih tako vlado, ki ji si ohranila stari sistem, radi katerega e zagazila v poraz in v fašizem^ Liberalni časnikarji v Ameriki ta dejstva navaja o in ugotavljajo, da nismo doslej podprli še nobenega procesa za demokratiziranje bodisi zamej-nih ali pa drugih vlad, ki so pod zavezniškim vplivom in kontrolo. Vlade, kakršne so bile, so — razen sovjetske — za stari gospodarski sistem, torej za ohranitev kapitalizma in ža obvarovanje privilegijev izkoriščevalcem. In ko bo te vojne konec, je za mednarodno delavstvo še dolgo ne bo, ne bo je konec, dokler se sistem izkoriščanja ne nadomesti s socializmom Šele potem bq po svetu zavladala socialna pravičnost in z njo zares demokracija. Večje aktivnosti v vojni pomenijo tudi znatno večje izgube izjava eksekutive soc. stranke z ozirom na "mir" Z naraščanjem ameriške ofenzive na Pacifiku, z večjo agresivnostjo naše armade v Italiji in z bližanjem invazije na kontinent bodo izgube naše armade in mornarice naraščale v bodoče hitreje kot dosedaj, dani ne bodo nikoli dosegle stopnje izgub, ki jih v svoji ogromni ofenzivi beleži rdeča armada. Od napada na Pearl llarbor pa do 31. januarja so znašale izgube naše armade in mornarice 146,186 mož. ali povprečno 600 na dan. Izmed teh jih je bilo 33,153 ubitih, 33,617 pogrešanih, 49-518 ranjenih in 29,898 ujetih. Izmed ujetnikov jih je po poročilih uprave jetniŠkih taborov v sovražnih deželah 1,933 umrlo, večinoma v od Japoncev o-kupiranih teritorijih. Vojni department pravi, da j je v japonskem ujetništvu umr-l1**0' P° ba dobro, lo veliko več naših vojakov, kot I „ Nic ne pomisli, da če se vlado pa označujejo japonski uradni j ^ drža,v P"™ra vprašati za podalki. I mir, ga bo morala sprejeti — ' namreč ako se danes odloči zanj %i .. . i — po Hitlerjevih in mikadovih Vse proti stavkarjem ^^ V svojem zadnjem govoru v Tak mir bi bil slabši nego pre-poslanici kongresu se je pred- mirje pod krinko miru po prej-sednik Roosevelt izrekel za pri-: šnji svetovni vojni. A pacifist silno upoštevanje delavcev, in . dr. Hartmann tega ne razume in pred njim pa predsednik Anruv ( zato je le za "negotiated peace", riške legije Warren H. Ather- samo da se ne bomo več klali GIBANJE ZA "NEGOTIATED PEACE" V CELOTI OBSODILA. — NAPADI NA THOMASA ODLETAVAJO V NAPADALCE. — PACIFIZEM BREZ PREMISLEKA V New Yorku je neki dr. Geo. Hartmann ustanovil eno tistih gibanj, ki se pojavljajo in izginejo, kakor gobe. Dr. Hartmann je namreč za mir takoj, ali kot svojo organizacijo on imenuje, "Peace Now Movement". Zaslepljenost pacifistov Kot je manija vseh kroničnih pacifistov, tako je tudi njega prežela misel, da je mir vse, a komu v korist, o tem ne vprašuje. Samo, da se ljudje klali ne legije ton proti stavkam. Vsa kampanja je zoper delavce, nihče pa zoper "patriote", katerim delavci v tej vojni kupičijo stotine milijonov dolarjev dobička. med seboj. "Nič več klali..To je zmota vseh takih ljudi, kakor je on. Samo da se ne bomo nič več klali... a ne preudari pa, da s tem ni odpravil niti trohice vz- Lonsko rekordna produk- roka, ki dovajajo v klanje. ci|o leto! bo letos nadkriljena Lani je bilo produciranih v tej deželi 85 tisoč letal, letošnji načrt pa jih določa nad 100,000. Vrh tega bodo letošnji bombniki težji kakor lanski in tudi vsa druga letala tehnično popolnejša. Pivo v Zed. državah "popularna pijača" Pivo je "udomačena pijača" v polovici drilžin v ameriških mestih. Lani se jim je pridružilo nadaljnih milijon ljudi, ki so pričeli pivo sedaj prvič piti. Tako je ugotovila Psychological Corp., ki je iskala podatke o u-živanju piva med ameriškim ljudstvom za American Can Co. Thomas prizadet Nekateri newyorški listi, med čne stranke za governerja new-yorške države. Norman Thomas je zanj agitiral in rekel pri tem marsikaj "pacifističnega", kar sedaj ne zveni dobro. Vse, kar morejo Thomas in njegovi pristaši v New Yorku odgovarjati Daily Workerju je, da so bili v onih dneh pacifizma bolj dosledni, kot pa je bila birokracija kom. stranke z Brow-derjem na čelu. Thomas, Brow-der, America First, Lindbergh in vsi drugi sorodni elementi so bili takrat najbolj zainteresirani, kako Rooseveltu "preprečiti", da nas ne bi zapletel/v "imperialistično vojno", a so jih presenetili Japonci ter jim prekrižali pacifistične račune. Soc. stranka je bas v onih tragičnih dneh imela svojo konvencijo in potem seje eksekutive, pa je kaj hitro spoznala, da se razvoj ne briga za napisane izjave, lepe resolucije in pobožne želje. Sprememba stališča Po zatrdilu Daily Workerja je zaledje gibanja za "mir takoj" Norman Thomas s svojimi pristaši v soc. stranki. To je popolnoma neosnovana obdolžitev. Ko je eksekutiva nedavno soglasno sprejela izjavo, da je njimi Post, PM, najbolj pa Dai- vsakemu poskusu za skle- ly Worker, šo zaradi dr. Hart manna napadli tudi Normana Thomasa in pa soc. stranko. Dr. Hartman je namreč oglašan za Thomasovega sledbenika, in vrh tega je Thomas baje poskrbel, da je ta Hartmann bil pri zadnjih volitvah kandidat socialisti- nitev separatnega, zmešetarje-nega miru s fašizmom, so ji o-krog Dally Workerja očitali, da se le izvija iz kaše, v katero je nio in posebno Thomasa spravil "kolaborist" dr. Hartmann. V resnici se bi ta* očitek ve- (Nadaljevanje na 5. strani.) Dies bo se rogovilil Kongres je dovolil Diesovi komisiji za zasledovanje "neameriških aktivnosti" nadaljnih $75,-000. Glad v Grčiji Iz statističnih podatkov je razvidno, da je v Grčiji pod nacij-sko okupacijo ui..rlo vsled lakote že 900,000 ljudi. 2ivila v Anglijo Od ameriških živilskih dajatev, ki se jih pošilja po lend-leasni postavi zaveznikom, jih je Anglija dobila 60 odstotkov. Draginja v Turčiji 2ivljenske potrebščine v fur-čiji so se podražile vsled vojnih razmer — čeprav Turčija ni v vojni — od leta 1939 nad 500 odstotkov. Zvita kongresna igra z volilno pravico imRll LOAN HM lasnaiiEMiHiiJ Ameriška armada šteje že nad i deset milijonov vojakov, izmed njih veliko večino takih, ki so nad 21 let stari. V letošnjih volitvah njihovi glasovi lahko od* ločijo ' zmago temu ali onemu kandidatu, ako se jim bo dalo priložnost glasovati. Sicer bi vprašanja volilne pravice za vojake sploh ne bilo, ako bi bila naša armada v akciji v tako ogromnem obsegu kot sta sovjetska in nemška na vzhodni fronti. Toda milijone naših vo-jakov je še v taboriščih, bodisi tu, v Evropi, v Afriki in na Pacifiku, kjer se vežbajo za spopad. V tem položaju se lahko predsedniških volitev nemoteno ude leže, pod pogojem, da jim kongres to omogoči, kar pa bi bilo Izvedljivo le s posebno postavo, ki bi vojakom dovolila volilno pravico pod zvezno avspicijo. Kongres je tak predlog enkrat že zavrgel in sprejel predlog, s katerim se posameznim državam priporoča, da naj one po-skrbe za dostavljanje glasovnic vojakom. To pa je neizvedljivo, kajti vojaki v posameznih taboriščih so is rainih držav. Tisti sprejeti predlog je predsednik označil za Švindel, s katerim kani večina kongresa vojakom onemogočiti glasovanje. Poslance je pozval, da naj o tem glasujejo poimensko, da bomo videli, kdo je kdo. Proti predlogu, da bi se vojakom oskrbelo vsem enako zvezno glasovnico in da bi glasovali pod federalno avspicijo, so glasovali skoro vsi republikanci in pa demokratski burbonci Iz južnih držav. Republikanci zato, vo- ker se boje. da bodo vojaki gla- j obdolžitev, da slepomišijo z sovali za demokratskega pred- tilno pravico vojakov, sedniškega kandidata, še pose- j Tq Rj|r deJaj0 res nI demo- bno p. d« bi KUsov.li " Roo«e. knMno kn( ludi mar(lik.j dnl. velL «e bo k.nd.d.t; juinj.ik. nc kar „ godi v teJ deieli. demokrati p« so prot., ker se bo-, u nJlhov namen, da se milijo- je, da bi tak precedent avtomatično razveljavil njihovo postavo, ki določa, da smejo neimo-viti glasovati le, ako plačajo volilni davek... Vojaki zamorci in drugi vojaki iz južnih držav ga ne plačujejo, torej če se bi dalo njim pravico glasovati brez da bi se jim naložilo volilni davek, čemu ne bi smeli imeti iste pravice črnci in drugi revni delavci doma? Tako se je pripetilo, da so iz dveh različnih razlogov glasovali republikanci in demokratski toriji skupaj, Roosevelta pa ostro prijemaj«, ker se je upal zalučiti zastopnikom ljudstva nom vojakov onemogoči glasovati, ni samo nedemokratičen, ampak zlotinski. Toda velika večina časopisov jih v tem nepoštenem namenu podpira, ker želi prihodnje volitve izvesti z zmago reakcije in pomesti z Rooseveltom. Ako bi tako slepomišenje z volilno pravico vojakov uganjale unije, to bi bilo vika in krika proti njim med vojaki! A ker se igra z njimi reakcija, ki kontrolira tisk In radio, jih na krivico nihče ne o-pozarja, saj tako na glas ne, da bi vojaki slišali in postali po-i somi. Am. družinski koledar že skoro ves razpečan Dasi smo letošnjega Ameriškega cmfwypcm Dasi smo letošnjega Ameriškega družinskega koledarja tiskali 500 izvodov več kot lani, je vzlic temu skoro ves pošel že do konca januarja. Z oglašanjem koledarja smo prenehali minuli teden. Zastopniki in drugi prijatelji, ki so ga pomagali razpečavati, so torej izvršili svojo nalogo zelo dobro. Marsikdo si je mogel v ta namen vsled sedanje zaposlenosti v industriji in v majnah le s težavo pri-trgati čas za romanje "od%hiše do hiše" s koledarjem, a so si ga vzeli vseeno in s tem poskrbeli, da je prišel med čimveč čitateljev. Letošnji letnik ima 16 strani več kot lanski. To povečanje je bilo potrebno vsled nabranega gradiva, katerega bi moralo toliko strani ostati, če se ne bi odločili za ta večji izdatek. Zastopniki nam splošno poročajo, da so čitate-Iji z vsebino koledarja prav zadovoljni, in skoro vsi radevolje priznajo, da je cena en dolar za tako obsežno, v platno vezano knjigo, zelo zmerna. Sploh je po svoji velikosti, vezbi, gradivu in ilustracijah izmed vseh jugoslovanskih koledarjev naš najcenejši. Tako smo torej opravili vse delo s koledarjem in pred nami je novo delo za Majski glas. Namreč zbiranje gradiva, nabiranje oglasov in naročil. Posebno v marcu in prvih par tednov v aprilu se bomo morali potruditi, da bo tudi ta publikacija uspeh, kakor je letošnji koledar. Ob enem seveda ne smemo prezreti nobene priložnosti, ki se nam nudi v agitaciji za Proletarca. V tej številki opozarja nanjo v svoji koloni posebno Joško Oven. Upravnikova kolona, "Glasovi iz našega gibanja", v tej številki pa beleži aktivnosti zastopnikov* in drugih v agitaciji za naše publikacije in za naše gibanje v splošnem. Proletarec, February 0, 1944. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. lakaja Jnfo.loT.n.k* Dalavtka Tiskovna Družba. Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIAUST1CNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavan sa celo leto I3.0U; u pol leta 91.71} sa-četrt leta fl.OO. Inosematvo: sa celo leto $3.50; sa pol leta $2.00. —T" Vsi rokopisi in oclasi morajo biti ▼ našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Publi&hcd every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Establiahed 1906. Editor Business Manager.. Frank ZaiU ..Charles Pogorelec 8UB9CRIPTION RATES: Jnited States: Ono Year 93.00; Six Montlia 91.75; Three Months 91.00. Foreign Countries, One Year 93.50; Six Months 92.00. ^- PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKVVELL 2864 Mo§kva vabi Vatikan neposredno na odprlo polje boja med njima JO$KOpVfN>^ * RAZGOVORI Poročilo o barbarskem pošto- da so bili rojeni v panju z ameriškimi ujetniki na 1 časih. •.« Japonskem je napravilo v tej1 Predležeči stavek sem prevel deželi silovit vtis To, kar je se- j iz magazina Times, iz opisa daj znano vsakemu, je naša via-1 otrok v Leningradu, datiran v da vedela že skoro dve leti. Zakaj ni tega objavila prej, so bili teh usodnih MRTEV JAPONEC sluši sa ščit ameriškim vojakom v trebljenju ostalih japonskih čet s otoka Makin na Pacifika. ~ * 41 Sov. unija odklanja zvezo s Petrovo vlado v Kairu Komaj se je nekoliko pozabilo na "izmišljeno" notico v Pravdi o tajnem sestanku dveh visokih angleških osebnosti s Hitlerjevim ministrom vnanjih zadev von Ribbentropom. v tipanju za separatni mir med Anglijo in Nemčijo, že je Moskva prišla na dan z drugim delikatnim drezanjem, tokrat z očitkom Vatikanu, da je vseskozi na strani fašizma in mu pomaga. Stvar se je izvršila v Izvestji, ki je uradno glasilo sovjetske vlade. Clankar Dimitri Petrov je komentiral v nji poročilo ameriške Foreign Policy Association, v katerem S, Hayden opisuje politiko Vatikana skozi zadnjih 25 let in ugotavlja, da so bile simpatije sedanjega papeža v civilni vojni v Španiji odkrito na strani generala Franca in da je njegov blagoslov še vedno z njim, enako s Petainom v Franciji in s Salazarjem na Portugalskem. Isto poročilo ugotavlja, da četudi se bi papežu lahko dokazalo podpiranje fašizma, vendar on v bistvu ni fašist. On se ne ogreva za noben posamezen vladni sistem, a pripravljen je biti z vsakim, ako ugodi vsaj minimalnim zahtevam cerkve. Ob enem Hayden prerokuje po tej vojni in že prej protiklerikalni val v Italiji. Dimitri Petrov je šel v Izvestji dalje. On imenuje papeža Pij a XII. "profašista". Pravi, da je to sedaj jasno tudi katoličanom v Angliji, v Ameriki, v Španiji, na Poljskem in v drugih deželah. 'Vatikan je vseskozi direktno udeležen v uvajanju fašizma :n papeževo zatrdilo ob lanskem božiču, da so mu vsa ljudstva enako ljuba, ne soglaša z resnico. Petrov izvaja, da je papež s Hitlerjem ves čas v diplomatičnih odnošajih in mu je pomagal v Nemčiji potlačiti katoliške protifašistične kroge, enako Mussolini ju v Italiji in Francu v Španiji. Ko je Mussolini začel s posiljevanjem Etiopije, papež ni ugovarjal, pravi Petrov v Izvestji,niti ne,, ko je Italija junija 1940 katoliško Francijo zahrbtno napadla. Frankova Španija Tnu je živa prispodoba idealne države vzajemnosti cerkve in vlade. Ugotavlja, da ne samo da papež ni bil proti oboroženi agresivnosti fašističnih dežel, ampak jim je dal svojo diplomatično podporo in moralno pomoč cerkve. Ta udar v Izvestji na Vatikan dokazuje, da so odnošaji med Moskvo in sveto stolico neprijateljski kot so bili. Prerokovanja, da pride med njima v kratkem do sporazuma in ustanovitve diplomatičnih stikov, so bila brez podlage. Od vsega začetka boljševiške Rusije ji je bil Vatikan sovražen in do postanka nacizma je bil v ospredju propagande proti nji. Potem pa je Hitler prevzel vodstvo. Vatikan ni pokazal svoje mržnje proti tokom socialnega razvoja šeje s postankom Sovjetske unije, pač pa jo goji od nekdaj. Se ko ni bilo ne duha ne sluha, da se v Rusiji dogodi tak preobrat, je Vatikan z vso svojo politično in cerkveno močjo bil v borbi proti mednarodnemu socialističnemu gibanju in hujskal vernike proti njemu z velikim Uspehom. Grozil jim je z večnim pogubljenjem, če se bi pustili "preslepiti" socialistom, ki so "sovražniki vere in Boga in v službi pekla." Neuko maso je cerkev s tem strašilom zelo omotila. Vladarji, plemstvo in buržvazna reakcija se je radovala te pomoči in cerkvi vračala z neštetimi koncesijami. Napad Izvestje na Vatikan je ameriški in angleški vladi — posebno ameriški, nedvomno zelo neprijeten. Zvezna administracija skuša iz političnih razlogov katolicizmu ugajati. Ker je tu po ustaVi cerkev ločena od države, zato nimamo poslanika v Vatikanu, a Roosevelt ga je vseeno poslal v vlo^i svojega osebnega zaupnika, sveta stolica pa ima že mnogo let svojega nuncija v Washingtonu. Lansko jesen je šel tja newyorški nadškof Spell-man po neuradni misiji za državni department, ki se je vrnil poln slavospevov za diktatorja Franka. Vendar pa lahko tudi naš državni department ve, čeprav je v njemu precej klerikalcev, da je Vatikan res podpiral fašistična stremljenja in agresivnosti, kot ugotavlja v svojem poročilu, hočeš nočeš, Foreign Policy Association. Podpiral je klerofašistični puč v Avstriji, napad Hitlerja in Mussolinija na špansko republiko, fašistični režim Portugalske, Španije in Francije, in posredno ali pa neposredno fašistična gibanja v latinski Ameriki. Visoka hierarhija v Zed. državah je bila pred japonskim napadom na Pearl Harbor v veliki večini proti Rooseveltovi vna: nji politiki in delovala na vse kriplje, da ne bi pomagali protestantski Angliji in še manj Rusiji, ko je bila napadena. Podtalno je hierarhija — pod vplivom visokih dostojanstvenikov irskega rodu, — še vedno s svojimi simpatijami tam, kjer je bila pred iecembrom 1941. Dimitri Petrov jo je s člankom v Izvestji spet izvabil na piano. Msgr. Fulton J. Sheen z ameriške katoliške univerze se je oglasil med prvimi s tolmačenjem, da hoče sovjetska vlada s tem napadom na Vatikan opravičiti, oziroma zakrivati svoje spletke proti cerkvi in da Kani po padcu Hitlerja skleniti z nemško armado separatni mir in potem zvezo med komunizmom in nacizmom 2e ko je bil spodnji članek napisan in v tiskarni postavljen je sovjetska časniika agencija TASS dne 4. februarja po radiu uradno poročala, da je jugoslovanska zamejna vlada lanskega decembra ponudila sovjetski vladi v upoštevanje predlog za zvezo med Jugoslavijo in Sovjetsko unijo, po modelu slične pogodbe med Čehoslovaško in USSR. Vlada v Moskvi, pravi Tass, je predlog Petrove vlade zavrnila, z utemeljitvijo, da je sedanji položaj v Jugoslaviji preveč "konfuzen". . ^ Diplomatično se to pravi, da s Petrovim režimom sedaj saj Moskva noče imeti nobenega opravka. Ob enem je moskovski radio poudaril, da je spomladi leta 1942 sovjetska vlada Petrovo vlado sama vprašala za sklenitev slične pogodbe, toda takrat jo je zamejni reiim. stanujoč v Londonu, odklonil in si s tem zapečatil svojo usodo, saj kar se Rusije tiče;-—- vseslovanskega odbora v Moskvi. V Rusiji se je osnovala tudi večja četa jugoslovanskih prostovoljcev, ki je koncem januarja poslala Titu zagotovilo, da je z njim in se bo oorlla za osvoboditev Jugoslavije ob njegovi strani.___ Ako je položaj točno tak, tedaj niti Anglija ne bo mogla izvesti svoje obljube, ki jo je Churchill dal Petru z izjavo v Quebecu, da se bo s svojo vlado vrnil v Beograd. Kajti sedaj celo angleški ministri hvalijo Titovo osvobodilno armado, dočim Mihajloviča ignorirajo. Tudi zvezni zaklad-ničar Morgenthau je dal ob o-tvoritvi kampanje za četrto vojno posojilo priznanje Titu, do- menda tehtni vzroki. Gotove ljudi je to morda iznenadilo. A tistih, ki so zasledovali morilni in roparski pohod japonskih mili tar isto v na Kitajskem, vedo, da se v vojni proti zapadnim silam Japonci niso prav nič poboljšali. "Bušido" je v japonskem jeziku samo prazna beseda. Oni ne poznajo ne viteštva, ne usmiljenja. Kolikokrat so socialisti in drugi dalekovidni liberalni elementi svarili naše kapitalistične in-dustrialce, ki so prodajali Japoncem tisoče ton odvrženega železa (serap-iron), petrolej in druge potrebščine za oboroževanje, da s tem ne samo pomagajo v pobijanju Kitajcev, ampak japonskemu militarizmu kovati o-rožje, ki se bo nekega dne obrnilo proti našim vojakom. Brez ameriškega železa in petroleja, ter kavčuka in drugih surovin iz nizozemskih in angleških kolonij bi Japonska ne bila to kar je danes. Isto velja o Nemčiji, kjer je Londonu: "Otroci se nikdar ne smejejo Njihov strah pred mrazom je tolikšen, da kadar jih pripeljejo v toplo sobo, se kar tepejo, kdo bo prvi pri peči. Tam sede z odvi-hanimi ovratniki, z v rokave za taknjenimi rokami. Tako sede molče po cele ure. Godba in smeh jih draži. Ko je nekdo vprašal malo dekletce, čemu je tako tiha, mu je odgovorila "Zakaj se vi smejete?" Marsikdo izmed teh otrok se joka za vsako malo stvar. Na pr., če ne more zapeti gumba na suknjiču. Drugi zaplaka. če uzn kako zlatnino, kakšen nakit, kot uhane, ki jih spominjajo na starše, katere so ti revčki videli poginiti od pomanjkanj?. Namesto da bi hlastno zaužili skromno hrano, jo otroci v Leningradu pazno spravijo... Naj-prvo počasi spijejo juho, nato pa polagoma košček za koščkom kar je ostalo na dnu posode. Velikokrat zdrobe svoj kos kruha v drobce in jih spravijo v zaboj -čke za vžigalice, da jih pozneje imel ameriški kapital investiranega pred to vojno več kot eno milijardo dolarjev. E, to so pač težki grehi, ki so nam prinesli že veliko — pokore. Mogoče bo v bodočnosti bolje. Casniška agencija Associated Press je dne 31. jan. poročala iz Londona o vesteh, da je jugoslovanska zamejna vlada v Kairu predlagala sovjetski vladi sklenitev zveze na slični podlagi, kot je nedavno sklenjena zveza med Čehoslovaško in Sovjetsko unijo. Isti viri trdijo, da je vlada v Moskvi ponudbo Petrove vlade zavrnila. Takoj po objavi te vesti so začeli politični krogi v Londonu ugibati o pomenu odklonitve. Ali je vlada v Moskvi s tem mi slila reči. da Petra in njegovega režima ne smatra za pravega predstavnika Jugoslavije? Ali Moskva prizna Petrovo vlado samo še na papirju, a dejansko pa se dela, kot da je sploh ni? Ali pa morda odklonitev pomeni, da se vlada v Moskvi ozira samo na osvobodilno fronto v Jugoslaviji in na njenega glav- nega predstavnika maršala Tita? Ponudbo Moskvi za zvezo z Rusijo je poslal v imenu Petrove vlade njen premier Božidar Pu-rič. Stalin mu je odgovoril, da sedaj ."ni še čas za to." Tako je angleškemu tisku poročal iz Kaira tiskovni biro Reuter, ki je pod kontrolo angleške vlade. Londonski "Sunday Observer" je k temu komentiral v posebnem članku, da }4 Rusija v odklonitvi Puričevega predloga pojasnila, da se ne želi umeša-vati v notranje razmere v Jugoslaviji. To bi pomenilo, da če bi se začela pogajati s Puričem, bi s tem morala zavreči Tita. Dveh režimov hkrati ne bi mogla podpirati. Kje so simpatije uradne Moskve v sedanjem notranjem konfliktu med Jugoslovani, je jasno iz poročil z radio postaje "Svobodna Jugoslavija" in iz izjav odbora jugoslovanske sekcije Evropa Firarjev govor v nedeljo 30. januarja ni bil za Nemčijo nič kaj razveseljiv. S pričetkom dvanajstega leta nacijske vlade m njenega ; nj jmei povedati—drugega kot vojnega ministra Mihajloviča j ako pade Nemčija, bo samo en niti omenil ni. ! zmagovalec — in to bo Rusija. Mnogi Petrovi prijatelji v An-1 Poudaril je. da Nemčija edina pojedo... V namenu, da pripomorejo tem otrokom spet v normalno stanje, je oblast v Leningradu ustanovila posebne otroške vrtce ("kinder gardens"), kjer skušajo v to trenirani učitelji vse mogoče, da se jih spet spravi v normalnost. Prvo, kar so varuhi ugotovili je, da potrebujejo ti malčki hrane in s tem fizične utrditve; vsak drug napor bi bil zaman. Veliko izmed njih je pa fizično m dusevim /♦> ^ku <»sla=- gliji in v Zed. državah še delujejo za spravo med njim in partizani. A je dvomljivo, da bi uspeli. Zamejna vlada, s svojo čar-šijsko, velesrbsko kamarilo, se je v zavezniškem svetu zelo dis-kreditirala in niti sama ne upa več dosti, da bo mogla še kdaj biti kaj drugega kot sedaj, ko je le ubežna vlada. O predlogu Petrove vlade za zvezo z USSR komentira tudi casniška agencija ONA, ki pravi v članku z dne 28, januarja med drugim: "Ministrski predsednik za mejne vlade Božidar Purič je v predlogu za zvezo z Rusijo poudaril, da sta obe deželi slovanske krvi, ter da imata tudi mnogo skupnih interesov na Balkanu — kar vse je v prilog skupni zvezi med njima. Jugoslovanska vlada v izgnanstvu je baje izrazila svoje prepričanje, da bo Jugoslavija postala po vojni dejansko pravi sosed Rusije, ker prevladuje mnenje, da bo Rusija raztegnila svoje meje tudi na madžarsko o-zemlje. Madžarska pa meji na j pokopališče. Jugoslavijo. stoji na braniku evropske civilizacije — in ako bo premagana, bodo barbarski, azijski Rusi uničili vse. kar so idealni Nemci skušali ohraniti. Omenil je tudi, kako hočejo boljševiki pohrustati nedolžno Poljsko ter ostale male sosedne državice, katerih edina rešiteljica je zopet Nemčija. Za Nemce pa je samo ena rešitev —boj! belih, da je pomoč že — prepo-zpa Naše časopisje Mislim Proletarca. Na zadnji klubovi seji je poročal upravnik Pogorele, da je bila kampanja za list dosedaj zelo uspešna, a je dostavil, da smo vzlic temu še daleč od cilja — in cilj je tisoč novih naročnikov. Povedal je, da je odmev naše kampanje kaj povoljen na zapa-du, posebno v Californiji. Omenil je, da kot on razvidi, je naš proti ostalemu svetu (namreč proti krščanstvu) in za "komunizi-ranje Evrope". Pograbiti hoče katoliško Poljsko in katoliško Litvinsko. V tem svojem naklepu se izvija s trditvijo, da katoličani v teh deželah poznajo fašistični značaj Vatikana ter papeža in mu nasprotujejo. Nadškof Michael J. Curley v Washingtonu je dejal, da ga obdolžitev Izvestje ni presenetila, ker od Rusije kajdrugega; ^^^ rploh ne pričakuje Enako z zgrazanjem so očitek iz Moskve zavr-j h datkov Tukajšnji Ju. nili kongresnik McCormack, škof OHara v Kansas Cityju, nad- ( goslovanski krogi dajejo dvoje škof McFaddcn v Youngstownu, O., ki je dejal, da Vatikan j različnih tolmačenj, in sicer, pr-držal še nikoli s fašizmom, in škof Ralph L. Hays, direktor ameri-, ednt de_ rastoče moči Unije sovjetskih socialističnih republik. žele _ pred vsem M tako prc_ Hierarhija v Zed. državah bo pritiskala po tem incidentu na novljeno poljsko vlado, ki bi jo državni department in na Roosevelta se toliko bolj, da se naj za- Rusija mogla sprejeti — in da se vzameta za Poljsko, Rusijo pa poučita, kje so njene meje in pa, bi v vsakem posameznem sluča-da je z napadom na Vatikan kršila pravila dostojnosti In verske ju oni partnerji, ki so pogodbo strpnosti ter razžalila katoličane širom sveta. podpisali na novo posvetovali Tako so torej "odnošaji" med rimsko-katoliško cerkvijo in med seboj, predno bi bil spre-Moskvo približno tam kot leta 191,r In pozneje. A ta^ vjetske unije smatrajo, da bo v tem boju izgubil ne samo fašizem ^ {om^nem lju v Evropi, ampak prav tako z njim vred rimska politična čerkev. yelja w dokaz dfl ^ Jg začela Gotovo je, da se bo izvršil velik preobrat tudi v nji, in da bo v tem ylada kralja petra poSiuievati procesu postala bolj krščanska in manj politična Manj pohlepna ^^ dramatičnih sredstev, da po bogastvih in bolj za ljudstvo čuteča. Manj obetajoča raj po m utrdila svoj položaj napram smrti in bolj delujoča za raj ljudem na zemlji. težki in rastoči opoziciji. . T . u . ........*.. ■Torej firer je tisti don Kihot, ilist med ^^ zelo priljubljen, ki danes rešuje evropsko civili-j To zasluži, ker je ne le dobro zacijo! Res, "odrešil" je že neka-! urejevan, ampak se strogo drži ko tri do štiri milijone 2idov, katere se spravil vvečna lovišča. In rešil je zemskega trpljenja tudi milijone Poljakov, Rusov, Jugoslovanov — ne da štejemo zraven še Francoze in druge, ki si jih je podjarmil. Ne samo to. Za vse čase je osramotil s svojimi okrutnostmi Čingiskana in Atilo, ki mu v umetnosti morije in požiganja ne segata niti do gležnja. Da, Hitler je "rešitelj civilizacije" — rešitelj, ki je iz cele Evrope napravil eno samo ogromno Leningrad Ko se bo pisala zgodovina te vojne, bo poleg Stalingrada stalo ime Leningrada na prvem mestu. Strahote obleganja, ki je trajalo blizu dve leti in šest mesecev, je skoro nemogoče popisati. Več ko milijon prebival* stva, med njim posebno otrok in starejših ljudi, je v prvih devcr tih mesecih obleganja umrlo vsled lakote in mtaza. Nacijske tolpe so prodrle skoro do mestnega obzidja, ali v mesto samo pa so nemški vojaki prišli le kot ujetniki. In vso to dobo se je Leningrad boril — odbijal sovražnika v mrazu in v vročini. NoČ in dan so obratovale tovarne ter izdelovale orožje. Tisoče delavcev je bilo pobitih ob strojih od granat, ki jih je sovražnik sipal na mesto. Ali borba in delo se je nadaljevalo brez prestan-ka — z eno samo mislijo — fašistom se nikdar podati! Danes so nemške čete v begu. Ne samo, da je Leningrad, ki je postal ruski simbol odpora in zmage, svoboden, ampak sovjetske čete so že daleč v Estoniji. Kadar govorimo o Leningradu, je prav, da se spomnimo o-trok, tistih malčkov v Evropi, ki vsled vojne največ trpe. To ni samo zgodba leningradskih o-trok — to je tudi zgodba naših v Jugoslaviji in vseh drugih malih revežev> ki so postali žrtev od španske civilne vojne pa do danes. Njihova edina krivda je, svojega socialističnega, delavskega značaja, kar je v današnjih časih zelo potrebno. Vsi navzoči smo se z upravnikom strinjali stoodstotno. Proletarca se mora razširiti ne samo zato. ker je najstarejši slovenski socialistični list v A-meriki. ampak ker je edini socialistični list med našimi naseljenci. List je kot je omenil upravnik, dobro urejevan in razume potek in pomen velikih dogodkov, v katerih živimo. Drži se načel, ki so jih mednarodnemu delavstvu začrtali voditelji in-ternacionale. Naročnik Proletarca sem nepretrgoma od leta 1914, od kar sem v tej deželi, in član Zveze od leta 1915. Priznam, da se časih nisem strinjal z vsem, kar je bilo napisanega v listu, ali vendar, kadar gledam nazaj skozi dolgo (Kbncc na 4. strani.) Tole mi ne gre v glavo? Kako to, da čim nemirnejši je človek, bolj se zdi nioder sam sebi? tarer, February §, 1S44. POVESTNI DEL K. FEDIN: VRT | Ko je bila vila zapaljena, je Silantij tiho odšel, se vsedcl na; tla in pričel gledati, kako-kroži svetli dim okoli lesenih stebri- j okov balkonske strehe. Kakor (Nadaljevanje in konec.) Tisti dan je odšla vsa koloni- ^rne so se zazibali rezbar-« Trije dečki, bosi. v raztrga- i« P° neka* v mesto in vila je ski ukraski. rožnati ogenj je pri-nih srajcah, so zlezli na dolgo' st*Ia ?ra7na' kakm v ^ ; lezel skozi neštevilne luknje vpio Staro lablane so obesili na rlh CttSlh' , p* Vijak dima. gostega kakor sa- vejo stare jablane, so obesili na, 0poW||e jc siQ?i{ SUantij k ^ yzdignil do neba% po~! njo z glavo navzdol, se poziba- vpilom vali kakor na drogu, jo nato za-jahali in se pomikali proti koncu. Veja se je rahlo zibala, prožno kimala od nenavadne' teže, nato pa je zaškripala, se nalomi-la in počasi povesila k tlom. Akrobati so junaško zacvilili, Nekoč^so se vozili ob tem času iz vrta vozovi drug za drugim. natrpani z zgodnjimi jabolki, nabasani s košarami jagod. Zdaj raste po kolovozu ple- tem pa jo zbrala rdeča, mogočna grmada vse moči in odvrgla svojo dimnato kučmo. Hiša je gorela kakor sveča. A Silantij je sedel nepremično, si objel s krepkimi delav- vcl in nikjer ne drči znani voz. skimi rokami koleno in uprl oči Kakor da so vzeli vse s se- se pričeli zmagoslavno smejati | " j lgli| Silantij in pričel |V ^ je dokler mu ni 2aVpil in smeh je veselo odmeval po , * -' .. . Kn h|..u ^eaei je, ao*ior n p leno gledati, kako sta se bližala vrtu od daleč, od opekarne dva kmeta. Ko sta se približala, sta vprašala. čigav je vrt.. — Kaj pa hočeta? tacije na list ne zanemarja. Po-j smo mu radi vstregli. Vseh sku slal je 6Mi naročnin ter $2 v ti- paj je naročil 14. skovni sklad ' Anton Zornik, zap. Penna., Arma, Kans., Tone Shular je j nadaljne 4 nove in 16'a obnov-poslal še dve naročnini. j nih naročnin, $3 05 tiskovnemu Ja< ob Bergant, Lisbon, O , je i ^ladu in naročil je še 50 kole-prodal vseh 12 koledarjev, pro- i darjev. vizijo pa poklonil tiskovnemu Joseph Lever, Cleveland, O., skladu in zraven dodal še $1. 1 je naročil še 5 koledarjev, provi-Jeunie Jerala. Moon Run, Pa.,! P« )* poklonil tiskovnemu je poslala dve naročnini. lstotako je storil tudi naš stari znanec John Terčelj iz Stra-bana, zraven pa poslal tudi $2.60 v tiskovni sklad. John Teran, Ely, Minn., je skladu. Tone Jankovich je naročil nadaljnih 75 koledarjev. John Krebel pa je poslal 9 ob-novnih naročnin in $8.50 tiskovnemu skladu. Joseph Krmelj, Burgettstown, sporočil, naj mu hitro pošljemo J* poslal. 2 novi naročnini in še tri koledarje, Jacob Kunstelj naročil še 6 koledarjev. Provtzi- pa 5 izvodov. Louis Barborich, Milwaukee, * J M Wis., je poslal še 9 naročnin ter $6 v tiskovni fond. Koledarja so razpečali 175 izvodov. Pri prodaji so mu pomagali: Podjavor-šok, Dcmshar, Fr. Zaje, Konich na uho besen ženski glas: — Siluška' Bog te varuj! Kaj si napravil? Kako pa naj odgovarjamo, če se naši vrnejo" Tedaj je on odtrgal svoj po- ______ gled od plamena, pogledal ženo ;|rm^do in u CiV||no uporabo. Ker ga manjka, bo našim vojnim naporom lodarje ter za oglase v njemu KAMPANJA ZA ZBIRANJI: STAREGA PAPIRJA.pričeta v janu urju. se nadaljuje. It starega papirja lidelujejo mnogo predmetov ta j je poslal obračun za prodane ko- vrtu; nenadoma pa so nepričakovano nehali kričati ter na vrat na nos zbežali med drevjem proti vili. Za petami, jim je bežal Silantij. Sključil se je, da ne bi zadeval z glavo vej. skakal čez jarke, odrival so v toku z rokami od je namuznil Silantij — saj so __Baba prismojena! Kdaj ne- " 9irv ;,ojne namene učenci, kakor Jih predstavlja gornja slika. jablan in drvel kakor mlada zdaj vsi vrlovi sovjetski... ki x vrnejo* ____ zver na lovu za plenom, spretno Potem je natančno vprašal in Qna je utihnila pri priči in je 1 " se izogibal zaprekam, pridrža- ko se je prCpričal, da sta posla- kakor njen mož upria svoje ne-val sapo, da ne bi izdal žrtvam na deiavca k njemu, je rekel: yideče M v ogen; i r«<\Kanim tilac^m ci'nio Kli/inp ...__:n_ ______' A.. 1 __, V" Po njunih starih obrazih so rahlo blodile rožnate sence uga- rich $5. Anton Udovich, La Salle, 111., , i . o . . « i i rnuao m u i ■, ....v. u|m>> »«w. .»v. »» ••• »»jr.............. .v j v .v« wn*—^ - .. j.... F osla h so naju oKopavai. mračno jn rekel prej sebi kakor ^ pomafano< & slarega papirja ne uničite, nego ga uročite nabiral- in zraven prispeval $3 tiskovne- Prezgodaj sta prišla se Ayy (tm, ki p poiiljijo v pipirnice u v prrdrlivv. Marsikje »birajo star mu skladu. Leo Milostnik, Sheboygan, Wis., je poslal članarino Prosvetni matici od društva št. 344 jo je poklonil tisk. skladu. Luduig Yoxey, Pueblo, Colo., piše, da je čisto lahko prodal poslane koledarje Vseh skupaj je naročil 67 izvodov, kar je 12 več kot leto prej. Naročil je tudi več knjig iz naše knjigarne ter poslal $4 30 tiskovnemu skladu. in Joe Radelj. Priznanje vsem . . . . . . . .. . . \ rr- , Dolar je prispeval moj stari pri tudi od nase strani 1 iskovnemu skladu je prispeval M. E. Sosta- šajočega po/ara. z nobenim glasom svoje bližine, i _ Nista prišla prav! Niti čul preračunal vsako najmanjšo ^ njsem 0 tem vrtu ... kretnjo in čutil, da podžiga vsa* j _ Kam pa naj greva? skok njegovo jezo. . | __ Ne vem> kam so vaju po- -^ah4£_podilj^roke. Nevar- slaliJ^1 Pri nas pa je vse v re g. noro£njce nost je podeseterila njih spret-jdu: ta teden smO že drugič zali- • |j .»- nost in tako so leteli na slepo. ; vali.. . Kako pa drugače? 'Z New MekSlke GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA jatelj Pavle Rus, ostalo vsoto pa on sam. Lawrence Selak, Star City, W Va., nadaljne 4 naročnine. Provizije ni vzel, kar je njegov stari običaj. Mike Krultz, Willard, Wis., je poslal 4 naročnine in $1 v tisk. sklad. Dobil si je tudi pomočnika za agitacijo, in sicer je pre- . .. . "V ; vzel zastopništvo tudi Matt Mal-SNPJ. obnovil svojo naročnino | ' ter naročil se en koledar. Frank nar. Piše CHARLES P0G0RELEC Stih pa jo poslal 4 naročnine, novce za prodane koledarje ter prispeval $2 tiskovnemu skladu Peter Benedict, Berkley, Mi- ise opominjali drug drugega, metali se naravnost v goste koprive in agras. lomili spotoma veje in vejice, se zaletavali vanje, padali, takoj poskočili spet na noge in se v divjem strahu vrgli dalje Poslal je za odhajajočima de- Mrs. Jennie Marinšek iz Gal- Amalia Oblak. Elizaboth, N. J., je poslala 4 obnovne naročnine, dolar tiskovnemu skladu in naročila 10 koledarjev. In zdaj pa na pacifično obalo elikemu Tonetu". Poslal je dve novi in dve obnov-ni naročnini ter $8.50 tiskovne- Ta kolona bo to pot precej l novce za koledar in za oglase. dulj;a. Prvič je poradi obilice obnovil naročnino in prispeval chigan. je poslal novce za drugega dola ni mogoče vselej! $3 v tiskovni sklad; dalje za ru-^v koledarju in $25.45 tiskovne- napisati takrat kot bi človek ski relif in naročil je še tri ko- mu skladu Pravi, da je hudo za- tom^m« krmi+k trnih a» vrnil tlipt ftt M^r nam poslala lad. in drugič je pa to. da je bilo lodarje. pos len, posebno odkar mu Je ,, ,n , ic^rih i* cnm domov in poslal ženo v mesto.' dne 1 februarja eno celoletno zadnje čase ros veliko aktivno- Fr. Koleno, Windsor Heights, vojna pobrala sinove, vsekakor mu izmislil ji nujno gospodarsko n0Vo naročnino »n ob enein pi- sti. Z veseljem moram konstati- W. Va , je poslal dve naročnini pa upa. da si uredi delo tako, da i P™Pevw »o.ou koi pro i jo oo opravilo. smo, v katerem pravi med dru- bati. da je koledar domalega in prispevke P M. za dr. 407 pride sem na par dni počitka, j » »»^^-foneje Ko je utihnilo ptičje žvrgole-, ^ razprodan, čeravno smo ga ti- SNh. Hvala ti Peter za vse in dobro- ^ «nerom nje in se je spustila večerna tisi- -p0leg te naročnine poši- skali SOO komadov več kot letni- jack Mesec. No. Chicago. 111., došel kadar prideš. zvestega in agilnega zastopnika, Gowanda, N. | da maJo lflkih Nfl. UsU rdeči naročnine , ' I kalifornijčan poživi še mnogo dve pa sopro- lett tom pokritim vrtnarjem pa je Ko je polagal netivo pod bal- moža. jHp» Naročnine prejemamo ne sa- od najstarejših agitatorjev za g« Naročil je tudi se en kole-j^M Ko je skočil Silantij takoj za na na zemljo, je zlezel Silantij v jjam $2 v tiskovni sklad, ker ne ka 1943 in drugič so pa tudi na- je poslal dve naročnini in en po- James Deklcva, Go njimi na balkon, so smuknili de- skedenj, zbral po kotih naročje zeiim zaostati za Mary Marin- šo aktivnosti za razširjenje Pro- zdravni oglas za Majski glas. Y., je poslal 4 nove čki v sobo. pred upehanim, s po- slame in ga odvlekel k vili. Sek, ki je žena brata mojega letarca čedalje bolj razveselji- * Zdaj pa prideta na vrsto dva Dve je dobil sam. dve /rast 1 a rovrta. razbuijena pusta-vica učiteljice. Vzdignila je svoje brezlase obrvi in začudeno izpregovorila: — Zakaj pa tako strašite otroke! Ali ste znoreli? Te besede so se zazdele Silan-tiju tako bedaste s to revno, koščeno učiteljico vred, da se je izlila vsa njegova jeza v tihi, presekani grožnji: — Poženem vaš odtod, kakor podgane iz luknje! ... kon, je tp™ n»if) deščico z go- yas (op. Chas Pogorelcat se mo od naših agitatorjev, pač pa Proletarca To sta John Jereb, i dar, provizijo od naročnine pa John Zornik, Detroit. Mich., tiskov iieinu skladu. *"" obnovne namčnin^torjiov^ je dobro spominjam, ko ste bili pri jih je mnogo. ki so so zadnje ra- Ročk Spnngs. Wyo., ki jo poslal prepustil tiskovnemu skladu.-» oonovne naro^iine ter novce v nas. Jaz bi si Proletarca že dav- se sami naročili, bodisi da smo 4 naročnine ter $2 25 v tiskovni John Kosin, Girard. O., nikoli za oglase v koledarju in dolar spodarjevim imenom, katero snel spomladi z vrat in skril . llttS. Ul SI « VW >-v W —— ------------- ----------- • ' --------------------------------—------------I ... _ ____1.1_J.. Lr . skednju. Držal jo je trenutek v no rada naročila, pa mi niso raz- jim list pošiljali na ogled, ali pa sklad, ter John Marolt. West ne zamudi prilike, da ne bi kaj tiskovnemu sKiaau. «vatn> jun-rokah, jo obrnil, nato pa jo je! mere dopuščale. Skozi 12 let je smo ga priložili koledarju. Bo- Mineral, Kans. Tudi on je poslal storil za Proletarca. Poslal je 6 ko- dve obnovni naročnini in b5 inil globlje v slamo in šel po nas trla bolezen v hiši, da smo disi že kakorkoli, mi smo veseli 4 naročnine in $2 50 v tiskovni obnovnih naročnin in $1 v ti-!centov tiskovnemu skledu. Kristina Turpin, Cicero. lil., je poslala vsoto za 10 koledarjev.* Končam za danes pa s Johnom in Mary- Fradel. Latrobe. Pa. Poslala sta prispevke kot posamezna člana JSZ in $3 tiskovnemu skladu. porinil nov šop. Ko se je vrnil k vili, je prinesel suhega dračja, položil ga ob drugem koncu hiše in prasknil z vžigalico. Suha slama se je rada vnela in dračje je veselo zapra-I sketalo. Oddajte jih naprej... jih tudi drugi rabijo delali in se mučili samo za bol- tega pojava, ker nam daje jam- sklad. Oba poročata.,, da se ne 1 skovni sklad Provizije od na- nišnico in zdravnike. Kaj to po- stvo, da je list na pravem potu. počutita najboljše. Upamo, da ročnine ni vzel nobene, kot je že meni, ve le tisti, ki poskusi. * Razume se. da se ne bo uprav ju nam bo usoda ohranila še njegov običaj. Zadnja tri leta se je pa nam nik prav nič kregal, ako se naši mnogo let čvrsta in zdrava. 1 Vzhodni Ohio John Vitez, sreča obrnila na bolje, pa ne agitatorji po naselbinah z agi- John Shular, Arcadia, Kans.. Barton. je poslal 2 naročnini, vsled vojne temveč v zdravju.! tacijo še bolj podvizajo. Poseb- poroča, da bo društvo štev. 206 Skoff od ravno tam pa ob- In tako smo prišli bolj na trdno no bi radi videli tudi vse one na- SNPJ. ki je od vsega početka novil svojo in prispeval dolar v in Proletarca ter Prosveto sem selbine, ki se šo niso odzvale v včlanjeno pri Prosvetni matici, tiskovni sklad. Poslal je tudi si z veseljem naročila. sedanji kampanji, pa tudi naše ostalo v nji. Pravi, da bi ji pri- prispevke Prosvetni matici od Imamo dva sina. Valentine 1 veterane-agitatorje, da stopijo v spevke radi zvišali, pa se ne da. društva 562 SNPJ. Iz Bellaira Jr., star 19 let. je nekje na juž- akcijo, kajti ako je bila kdaj u- Število članov so krči, stroški so nem Pacifiku od sept. lansko le-1 godna prilika, da se Proletarca pa še vodno enaki O koledarju to. VVilliam. star 18 let. pa v San razširi, je ta danes. Sodrugi in pravi, da jo vreden slave, ki si Diegu od lanskega decembra, somišljeniki, no zanemarimo jo! jo je pridobil To je splošno mne- J Ohio in zap. W. Va. Oba sta v vojni mornarici. | To je nekak uvod. Zdaj pa na nje naših odjemalcev. Obnovili Frank Bregar, Avella, Pa., pi- Naša srčna želja je, da se kma-1 pregled našega dola skozi zad- jo naročnino, somišljenica Fran- še: "Ker sem navsezadnje moral iu vrneta domov zdrava in ve- njih par tednov, j ces Potočnik pa je prispevala prodati še svoj koledar, mi hitro sela. Tako pač želi vsaka mati. Rada bi obsežnejše pisala, ako bi bila bolj izurjena. 'Op.—Vaša izurjenost je prav dobra. Želimo. da nam o razmerah in dru- drustva Dbz iz »euaira , je poslal naročnino Louis Pavli- | MornoriCa potrebuje nich ter prispevke za Prosvetno matico od Fed. SNPJ za vzhodni Anton Gnrcnz, več žensk V ameriško vojno mornarico se je vpisalo do konca januarja šele 55.000 žensk, a potrebuje jih za razna dela najmanj več kot še enkrat toliko. Uposlene , Springfiold, 50c v tiskovni sklad. Z novimi | pošlji drugega Sicer sem ga do- ^ n y Mniknicah v pisar. lil . je obnovil naročnino zase in naročniki za enkrat ni nič. toda malega ze precital, toda nočem. \ ^ za svojo staro majer, ki živi v upanja ni izgubil in bo se posku-Arkansasu. Jože Ovca je poslal sil svojo srečo, umu, uaiiaiiiui»urei«iii muiu- eno 0bn0vno naročnino ter pri-, Chicago Frank S. Tauchar 6 gih zanimivostih v vaših krajih; spevke 7a kjub 47 jSZ. Poroča, novih. 10 obnovljenih in $1 ti- OPOMFtA: CownwvH**lth Ktlinnn Hntibn ne kupuje m bi jenih predmetov za pit* novrto jtradnjo, jtai na maga trgovreni t elektrika,-I i jam i r C hira g u pri po j v o i zit*f nje talnem progtamtt. ZAMENJAJTE nerabljene >redmete za vojne znamke VSSM bo koristilo, če zamenjate vale nerabne predmete za vojne znamke. Delavec v vojni industriji, ali dru-«1, ki rabijo te predmete si Jih bodo nabavili, ko bodo popravljeni pri va ftem trgovcu. Vi dobite znamke, po vojni pa si boste lahko nabavili električno peč, o kateri ste "sanjaU". 1 Stric Sam pa potrebuje va* denar za vojno. Edino sovražnik bo na zgubi, ako upofttevate ta priporočila. večkrat poročate.) Tajnica društva bivše SSPZ sem bila okrog 10 let in sedaj pa tri lota bla-tajnica društva št. 120 SNPJ.' To omenjam ne zaradi hvale, ampak da se bomo boljše poznali Knjige in časopise *em rada brala že v starem kraju, od kjer sem prišla v to deželo septembra 1922. Moji bratje, sestre in oče so bili vsi naprednega prepričanja. Nazadnjaki so jih zelo mrzili radi tega. Tudi nagajali in preganjali so nas. Proletarcu želim veliko novih naročnikov, ker ta list je res vse hvale vreden. Ko se bo delavec dovolj zavedal vrednosti svojega časopisja, si ga bo naročal in ga čital, ne da bi mu bilo treba prigovarjati. Pozdrav! Jennie Marinšek. . . ... ... . .. , niskih poslih in pri takih teh- da bi bila moia zbirka knjig. .. .. r .... . ... . ,, , „ „ , ' ničnih opravilih, ki jih lahko brez njega. Za enkrat smo mu - . . . . . J » . . , ® ,. , .. ženske izvršujejo, mornarji pa se lahko ustregli, ako bi se bil j___A________f. ^__J ^ oglasil pozneje, bi mu najbrž ne, da bo klub in društvo št. 47 SN- skovnemu skladu. Anton An- PJ še naprej ostalo včlanjeno v dres še dva koledarja. John Prosvetni matici. Chamazar 4 nove in 2 obnove, i Zganil se je Judi naš Kayetan Angela Zaitz eno novo. Joseph Erznožnik v Rod Lodge, Mont Oblak 2 obnove, nadaljnih 5 ko- Poslal je dve novi in dve obnov- ledarjev in $3 tiskovnemu skla- ni naročnini, novce za prodane |du. Frank Udovich je prodal 8 koledarje in naročil še enega. Pravi, da se dela v ondotnih ker zaloga hitro pohaja. To velja tudi drugim, ki odlašajo 7. naročilom. Anton Tratnik. Diamondville, Wyo., je poslal spet dve novi rfa-ročnini. To je že deseta v zadnjih par mesecih od njega. Poslal je lepo vsoto v tiskovni so s tem prosti za direktno vojno službo. ^MHMfl^ krajih s polno paro, in ker je tako, upamo, da bo Kayetan "pocukal" še druge, da se naroče na list. V Montani je veliko Slo- kolodarjev, dobil dve obnovne : . ,J , . . , , , 4 , . • c 1 sklad; nekaj jo*je skolektal od naročnine in $1 tiskovnemu, ... J.J. f , . . . drugih, k njej je pa se dodal provizijo od naročnine in kole- COMMON WEA L T H EDISON COMPANT Kitajce kosi kolera in lakota AP poroča iz Cunkinga, po Dodatkih ameriške svetovalne komisije, da je na Kitajskem, največ v provinci Kwantung, umrlo od lakote in kolere nad en milijon ljudi. V nekaterih vaseh je izumrlo 80 odstotkov prebivalcev, pravi isto poročilo Na tisoče otrok je osirotelih Beračenje je v teh razmerah glavni napor bednih, da se drže pri življenju. Kadarkoli imate priložnost, na-govorite prijatelja ali snanea, da si narodi Proletarea. skladu. Mar.v Marinšek, Gallup, New Mox., je prispevala provizijo $3 od naročnine tiskovnemu skla-vencev, toda Proletareo je tam du. PraVi, da bo še naprej po-bore slabo zastopan z naročniki, skusila vse kar bo mogla v prid Treba bi bilo njih število vsaj Proletarca Dobila pa je konku-početvoriti. rontinjo v svoji sestri Jennie. Lucas Debeljak, Senttle. Poslala je dve novi naročnini in Wash , je obnovil naročnino, po- ne samo. da ni vzela provizije, _ slal novce za koledar in naro- pa<" pa še sama prispevala $2 v j« čil še tri izvode. Priložil je tudi tiskovni sklad Pravi, da se bi sličico svoje soproge, katero je bila rada naročila na Proletarca "ujagal" nekje v pelinovi deže- že leta nazaj, toda kriza, boleli. Čestitke. zen, brezdelje so to onemogoči-Bivša Cikažanka Katka Hor- le; zdaj. ko se je sreča okrenila, vatin se nas kaj rada spomhi, *aj kar se dola tiče, se je naro-kar znači, da nas ima še zmerom cila na list in skuša tudi druge rada, posebno nas fante okrog pridobiti zato. V vojni ima dva Proletarca. Poslala je spet dve sinova, katera z vso materinsko novi naročnini in naročila tri ljubeznijo pričakuje, da se ji koledarje Pravi, da bo že še kaj *drava in čvrsta vrneta, le mu, pogledala okrog in storila za se pridružuje tudi pisec teh vr . Proletarca. Katka pač ve s čim stic, in kot ona mene. se tudi # upravnika najbolj razveseli. Le jaz spominjam nje iz zadnje agi- • še se oglasi, dekle! I tacijske ture tam. Vse kar mo- • Iz mrzle Minnesote. ki pa pra- rem reči je: da bi bilo le več ta ; vijo, da letos ni prav nič mrzla, ko delavsko zavednih žena med • se je oglasil Max Martz iz Buh- nami, pa bi napredno gibanje • la. Poslal je 4 obnovne naročni- precej boljše uspevalo. . • Malo naprej je Chisholm,! Frank Cvetan, Johnstovvn, Pa > darja Lcnhart Werdinek, Thomas, W Va., piše: "Pošljite mi še 7 koledarjev, sem jih zadnjič premalo naročil." Razume se, da f4>4<.vn irrv 11 \\110riTi: K\JH.O MY NATIVE LAND" ki jo je spisal Loui» Adamir IZ PROLETARČEVE KNJIGARNE. STANE $3.75 V zalogi tudi druge Adamičeve knjige. Pišite po cenik Naslovite: PIKU. nr Malo naprej jc Chisholm. rranR ' .i jani 5'LawnHole Avenue CHICAGO 23 ILL kjer kaljuje Frank Klun. On )r je zdaj prav pridno na delu *|S ^Ul i. LawndOIC AvenuC V.HIV.AV3U ti, ILL. naS zastopnik ie dolgo Poslal |e prodajo koledarja, pa tudi ............................................................... 4 Proletarec, Februar.v t, 1944. * * KRITIČNA MN ENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * * KOMENTARJI /S/ (Zveza slovenskih župnij) je izdala brošuro "Shall Slovenia be Sovietized?" ,s katero pobija, kakor poroča mil-vvauški "Obzor", "Louis Adamičevo trditev, da je "Slovenia ready or eager for Sovietiza-tion". Namen tega pamfleta slovenskih župnij v Ohiu, ki so ga izdale, je oteti Slovenijo pred "sovjetiziranjem" in jo obvarovati pridruženja k Sovjetski uniji. Ker pa ZSZ zastopa v tej veliki deželi samo 280,000 ljudi (kot je pred letom dni uradno trdila), kar je premalo za njeno veliko nalogo, si bo proti Ada? mičevi sovjetski nevarnosti utirala pot med Amerikanci s svojo novo brošuro. Tako se torej deluje vsekrižem za same osvoboditve pred nekom. Kongresnik F. E. Busbey (r., 111.) je na shodu industrialcev dne 28. jan. označil Louisa Adamiča za bolj nevarnega "naši u-stavi, kot pa je Earl Brovvder". Torej ima ZS2 enega zaveznika proti Adamiču več. Kongresnik Busbey je član Diesove komisije. ki je brskala za Adamičem že po vseh kotih in izsledila, da munističnih frontnih organizacij. Ena teh je slovanski kongres, dalje kajpada ZOJSA, 4n tudi SANS bo v Diesovi komisiji dobil slično označbo, če je že ni. Posebno še, ker nekateri slovenski katoličani Diesa na San-sov "komunizem" živahno opozarjajo, s priporočilom, naj mu stori konec. Drugi pa ga vprašujejo. da-li je Adamič res komunist. Torej nekaj se bo nekje že prijelo, da bo držalo. Komunisti so v prvi vrsti tisti Brovvderjevi ljudje, ki ne ta-je, da so člani svoje stranke. In stranka pa je včasi za nasilni prevrat, včasi proti Rooseveltu, potem na vso moč zanj; včasi je za stavke, a nato pa proti njim bolj kakor pa sta Pegier in Kal-tenborn, Gabriel Heatter etc. Dalje so po Diesovem tolmačenju komunisti vsi tisti, ki so proti visokim profitom, zoper blatenje delavcev in nasprotni "ameriškim tradicijam". In vsi, ki izpodkopavajo temelje našemu gospodarskemu redu, ki mu pravijo "free enterprise?". Toda Brovvder teh ne priznava za komuniste, ker "rušijo ameriško slogo". Neki kapitalist je bil v disku-zijskem forumu vprašan, če je fašist, ker je zagovarjal "draftanje delavcev', kakor je priporočal Roosevelt v svoji poslanici kongresu: Kapitalist na vprašanje ni odgovoril, pač pa vprašal, "kaj je fašist?" Dotičnik, ki je kapitalista mislil spraviti v zadrego, mu ni pojasnil, ker je bil sam v zadregi. Kajti označbi "fašist" ln 'komunist' sta postali je on član okrog pol ducata ko- J*^ ki ^ luča Msgr. F. J. Sheen se s komunizmom tudi zelo rad peča. Po njegovem je to jako elastična označba, kot na primer fašizem. Ako sVproti komunizmu, ti pravijo komunisti fašist, če pa pobijaš fašizem, te fašisti zmerjajo s komunistom, meni Rev. Sheen. Torej moraš biti "proti" kakšni stvari, da si bodisi fašist ali pa komunist. Sheen ob enem razlaga, da ko se je Stalin odločil za pobijanje starih revolucionarnih Židov. prvih graditeljev boljševiške revolucije, jim je dal žig trockistov. Zidov namreč on ne pobija, le trocki-ste, pravi Sheen. Kaj je komunist? Vse definicije, ki so doslej veljale za to označbo, so izgubile svoj prejšnji pomen. Pred 25. leti je bil komunist proti vsemu temu. kar sedaj propagira tajnik komunistične stranke Earl Brovvder za edino pravilno. Vzlic temu se smatra za komunista, dasi bi ga vsi njegovi predniki po svojih teorijah morali proglasiti za izdajalca in ga kratkomalo izobčiti in "likvidirati". tjavendan. brez premisleka. Ker sta obe besedi postali orodje in sredstvo v notranji in vnanji politiki raznih dežel, ne pomenita v krogu onih, ki se ju poslužujejo, ničesar drugega razen to, kar tisti, ki ju uporabljajo, slučajno mislijo tisti moment. ko ju izgovarjajo. Komunizem v bistvu pomeni sistem in ljudi, »ki verujejo in delujejo za komunalni socialni red. Saj tako se je to besedo tol-m ari In p red hnljžgviško revolu- stov, toda španska republika je nastala v prizadevanjih izvleči | deželo iz bede in neznanja ljudskih množic v državo, ki bo vredna ljudi. To je bil starim privilegiranim slojem "komunizem" In posledica je znana Tudi "demokracija" je v naporih za u* propaščenje španske republike t z nevtralnostjo in z diplomacijo prav pridno pomagala. Rajše za Franca in stari red svetosti privatne svojine, kot pa dajati s socializacijo "slab zgled" ljud-| stvom v drugih deželah Rusijo kapitalizem v demokratičnih deželah n£ mrzi zato, Iker ni demokratična. Saj je bil s carsko Rusijo, ki je bila zares avtokratlčna. zelo v prijateljstvu. Proti današnji Rusiji je edino radi tega, ker je dala z razlastitvijo privatnih bogastev "silno slab zgled". Ukradla je "tujo imovino". Brovvder ameriške magnate sicer tolaži, da se tu take nevarnosti m bati in še celo sam se jim je ponudil ščititi njihov "private enterprise". Pa mu ne verjamejo. Čemu ne gre s svojim naukom v Rusijo? Tam naj se pokažejo, da so storili staremu redu krivico, pa bo vse dobro, menijo magnati. Ampak to so stvari, ki se ne bi mogle spremeniti. Uro lahko pomakneš nazaj za cel dan, a včerajšnjega dneva s tem ne bi priklical na- Mi_ Kralj Ibn Saud, ki je izročil velika oljna polja svoje dežele v izrabljarge ameriškemu sindikatu ne da bi kaj prida pomislil na ogromna bogastva, ki jih je oddal in s tem prišel pod tuji vpliv, kot svoječasno Mehika vsled svojih oljnih zakladov, je • ob enem varuh mohamedanske božje poti Meke. V Meko ne sme nihče, razen pravovernik. In ni-> hče ne sme zboleti pred oltarjem, kjer se časti preroka Moha- VVINSTON CHURCHILL, JOSEPH STALIN in FRANKLIN DELANO ROOSEVELT, po tem redu na gornji sliki, so v Teheranu izjavili, da so se sporazumeli za enotnost med vojno in zanjo po vojni. Med vojno za popolen poraz osišča, po vojni za zgraditev trajnega iniru. V vrtincu diplomacije nič kaj ne pričajo, da bo slo povsm gladko in zidi se celo, da je glede vojne in še bolj pa z ozirom na ureditve dežel pO vojni med omenjenimi tremi treba še marsikaj izgladiti, predno bodo mogli z \>u gotovostjo izjaviti, da so v "popolnem soglasju". Več o tem je v člankih na prvi strani v tej Številki, dalje na drugi in v Komentarjih na četrti strani. cijo in v besednjakih še velja podobna razlaga o nji. Enako za socializem in socialiste. Vse drugo o "komunizmu" je zgolj zmerjanje, slepomišenje in zavajanje, s katerim nima boj za boljšo človeško družbo ničesar sorodnega. Službene Novinc v Beogradu so pred več kot 20 leti Proletarca označile za "ekstremno komunističen list". Dohod v Jugoslavijo mu je bil prepovedan, nato še Majskemu glasu in A-meriškemu družinskemu koledarju. Pri šestih slovenskih književnikih in zadrugarjih, ki so prejemali "ekstremno komunističnega Proletarca" na skrivaj, je bila uvedena hišna preiskava po polnočni uri. A prav v istem letu je smelo v Jugoslavijo še svobodno prihajati hrvaško glasilo am. komunistične stranke. Bilo je namreč ureje-vano za Jugoslavijo tako, da ni bilo "ekstremno komunistično". Dejansko je vprašanje samo eno:'Ali si za sistem kakršen je in je bil, ali si proti njemu? V Španiji je bilo malo komuni- j—mmmmmmmmmmm^ | PRISTOPAJTE K I SLOVENSKI NARODNI i PODPORNI JEDNOTI 1| USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET 1 ČLANOV(IO JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 ffi Naročnina sa Združene driave (iiren CKicaga) In Kanado $6.00 R na leto; $3.00 sa pol leta; $1.60 aa četrt lota t aa Ckicago Ia Cicoro 2 $7.50 sa celo letoi $3.76 sa pol lota; aa Inosemitvo $9.00. Naslov za list in tajništvo je: 20.H Ko. Laitndale Avenue Chicago 23, Illinois i * * • • • ■;mmmmmMm\mwt\mMmtmmiv meda A v januarju se Je neke-mu romarju iz Perzije po nesreči primerilo, da je tam zbolel in Ibn Saud je odločil, da mu morajo za kazen odsekati glavo. Perzijska vlada je sicer naslovila Ibnu Saudu svoj protest, toda varuh preroka žtvi iz Perzije ni mogel več vrniti glave, ne življenja. Kadar pa bodo v njegovi kraljevini Arabci tako postopali z ameriškimi inženirji in z uradniki, se bo Ibn Saud moral zelo paziti, da ne izgubi svoje glave. V Katjinskeni gozdu na bivšem Poljskem leži pokopanih 11 tisoč trupel, ki so bila do leta 1941 poljski častniki in vojaki. Z napadom nemške armade na Rusijo so bili postreljeni in zakopani v skupni jarek. Za enajst tisoč ljudi je moral biti že prili-čno dolg in globok. Pred dobrim letom so Nemci vrgli v svet ob-dolžitev, da so zločin izvršile ruske čete na svojem begu pred Nemci, ali pa ob okupaciji vzhodne Poljske. Zamejna poljska vlada v Londonu je zahtevala preiskavo proti Rusom in tako se je razplamtel incident, ki je imel za posledico prekinjenje diplomatičnih stikov Sovj. unije s poljsko zamejno vlado. Pred nekaj tedni je rdeča armada spet prišla v omenjeni gozd na Poljskem, pozvala veščake in poročevalce tujezemskega tiska ter začela odkrivati trupla ubitih Poljakov. Soglasna ugotovitev preiskovalcev je bila, da so zločin izvršili Nemci. In dne 31. januarja je poljski katoliški duhovnik, ob špalirju vojakov rdeče armade, bral mašo zadušnico v spomin in v priprošnjo za duše enajst tisoč fantov in mož bivše poljske armade, ki so zdaj v tistem jarku samo še okostja in priča brutalnosti, kakršne so mogoče le v najbrutalnejši vojni. • Earl Browdcr je na shodu v Clevelandu priporočal demokratski in republikanski stranki, da naj se zediniti za enega skupnega kandidata Komunisti, ki so sedaj $ dvostrankar-skem sistemu, bi ga podpirali in tako bi narod v teh izjemnih časih pokazal z izjemno politično akcijo solidarnost brez primere. Nu, nekaj fnora tudi Brovvder početi. Ker se predstavlja še vedno za neuradnega predstavnika ruske vnanje politike v Zed. državah, dobi veliko publicite-te. Toda njegova stranka, od kar /o je obljubil ameriški reakciji delovati za "free enterprise", naglo pada. Ker pa ima sredstva in precej časopisja, bo delala še veliko "šundra", predno napravi še globokejši skok v svoj zaton. Bogdan Radica je s člankom v Nationu z dne 29. januarja o proti jugoslovanski politiki "jugoslovanske" vlade v Londonu ♦ sedaj v Kairu) Izvršil zelo dobro delo. enako v razkrinkavanju Konstantina Fotiča. Ce je s tem in z drugimi članki pri državnem departmentu kaj dosegel. je drug(^ vprašanje. Ne a-meriška, ne angleška vlada se vec ne ogrevata za Petrov režim in tudi njunih komplimentov Mihajloviču je že dolgo konec. Toda odbora osvobodilne fronte tudi še nista priznali, niti ne Moskva, ne katera druga vlada Kar se ameriške vlade tiče. ki proti Titu zelo protestirajo, pa tudi je ne mika podpreti gibanje, ki je "ruskemu komunizmu" preveč sorodno. A vendar je to edino, kar ima oporo ljudstva Jugpslavije. Ako bo Tito in je najboljši vtis v tej diskuziji I vili tako organizacijo in izvolili napravil Italijan Salvemini. On sledeči odbor: Predsednik, Jos. je sposoben, slovit profesor, po- N. Bazdarich;- podpredsedniki znavalec klerikalizma, vatikan- i da ^ plačevala skozi pri-ri, da so pripravljeni popuščati. hodnje tri mesece vsak teden če ne v drugem, saj v besedah in ^ en dolar kar je že začela ta_ si izmenjavati komplimente. To koj ^ ^ Posnemanja vredno, je lahko nevarno, Ker se stvari Ta sestanek je bil sklican v razvijajo tako. da bodo Italijani ! zclo kratkem času, tako da ni skušali ohraniti del svojega pre- bilo mogoče obvestiti vse jugo-stidža saj na račun jugoslovan- siovanske organizacije in dru-skega, torej slovenskega in hr- šlva na njihovih sejah, kar pa se vatskega teritorija, čuječnost | bo ^ zgodilo. je tu potrebna tudi v občevanju j Za Centralni odbor južnoslo-z učenjaki, kot je liberalnr Sal- ! vanskih Amerikancev,. vemini, ki je znan nasprotnik fašizma in klerikalizma, enem zaveden Italijan. Ako ste prejeli opomin, da vam je naročnina potekla, prosimo, obnovite jo čimprej! 4 RAZGOVORI (Nadaljevanje z 2. strani.) let, sem ponosen, da nisem njegovih vrst nikdar zapustili. Sodrugi, list je naš in naše glasilo in polje za njegovo razširjenje še vedno široko. V tem letu mora biti kvota dosežena. Ruski relif Prihodnji teden bom poročal o posebni kampanji za pošiljanje malih zavojev živil in dru gih potrebščin v Rusijo. Denarnih prispevkov v ta namen minuli teden ni bilo. TISKOVNI SKLAD PROLETARCA II. IZKAZ Sheboyfn, Wis. Frank Stih $2; Jcob Mernhardt 25c, skupaj $2,25. Wukecan, 111. Martin Judnich $5; Rudolf Skala $1, skupaj $6 00. (Po slal M Judnich.) » Chicago, III. Po $2: Louis Hren in Anton Garden; po $1: Mary Sif-rar, Frank Urbas, Thom. Svetlik, John Babich, Joseph Kosich, Martin Blatnik. Joseph Oblak, Fred A. Vider, Filip Godina, Jacob Puc in Chas. Pogorelec. Skupaj $15. Chisholm, Minn. Frank Klun $3 Roek Sprinfs, Wvo. Frank Grum $1.25: Frank Remitz $1, skupaj $2.25. (Poslal John Jereb.) Arcadia, Kans. Frances Potočnik 50c. (Poslal John Shular.> Diamondville, Wyo. Anton Tratnik 90c; John Krzisnik 50c, skupaj $1.40. (Poslal Anton Tratnik.) Cleveland. O. Jos. Lever $2.20 Burgettstown, Pa. Joseph Krmel 75c. Pueblo/ Colo. Ludvvig Yoxey $3 30; Paul Russ $1, skupaj $4.30 Poslal Ludvvig Yoxey.) VVillard. Wis Matt Malnar $1.00 (Poslal Mike Krultz.) Oakland, Calif. Anton TomšiC $5.50; po $1: Anton Zaitz, AlBert Hrast in Mrs. Max Arnsek, skupaj $8 50. (Poslal Anton Tomšič.) Detroit, Mieli. Po $1: John Zor-nik in Lia Menton; Kathy Junko 65c, skupaj $2 65. Lisbon, O. Jacob Bergant $2.80 Strabane, Pa. Po $1.30: Martin Baje in Vinko »ternel, skupaj $2 60. (Poslal John Terčelj.) La Salle, II! \nton Udovič $3. Berkley, Mich. Peter Benedict $25.45. Cleveland, O. Nabrano pri veselem omizju $5; po $1: Anton Ve-har. Frank Božje in I^ouis Lamut: Mary Miller 50c. skupaj $8 50. (Poslal John Krebel.) Gouanda, N. Y. James Dekleva in soproga $1.50 D avenport, Ia. Joseph Drasler 25c. Miluaukee, Wis. M. E. Sostarich $5.00 Nutuood. O. Anton Pišler $1 00. (Poslal John Kosin.) Barton. O. Joseph Skoff $1. Johnstovvn, Pa. Frank Kovačič $1; po 50c: Ignac Groznik in Jacob Rupert, skupaj $2. (Poslal Frank Cvetan.) Herminie, Pa. Po $1: Jacob Baloh in Joseph Tekstar: Frank RazorSek 50c; Mike CebaSek 30c; John Ga speršič 25c, skupaj $3.05. (Poslal Anton Zorni k.) Latrobe, Pa. John in Mary Fra del $3 00. Gallup, N. Mex. Mary Marinšek $3 00. Traunik, Mieh. Max Knaus $2 51 Frankfort llelfhts, III. Frank Jesh $1 00. Skupaj $115 46, prejSnji izkaz $65.90. skupaj za januar $181.36. papeževega nuncija v Washing-tonu, in podpisani odborniki so se mu ob enem predstavili za katoličane višje vrste. Na primer: Zlatko Balokovič za viteza reda sv. Gregorija; John • D. Butkovieh za člana Kolumbovih hoteli na kak način sodelovati in podpirati akcijo Združenega odbora jugoslovanskih Amerikancev, šva se na povabilo V. Cainkarja odzvala na ta skupni sestanek od Sansove podružnice št. 2 predsednik Louis Volk in vitezov četrtega reda, in John jaz. Ta sestanek se je vršil dne P. Ladesich za člana Kolumbo-: 30. januarja v Hrvatski sokolski vih vitezov. Tako torej vidimo, dvorani na S. Racine ave. Zada se ti trije člani ZOJSA zavze- stopani so bili Hrvatje, Sloven- PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL. Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI: CANAL 7172—7173 majo proti klanju duhovnikov na hrvatskem, a slovenski duhovniki (saj Oman in Ambro-žič) pa dolže ZOJSA podpiranja klanja duhovščine na Slovenskem po partizanih. To so zares velika navskrižja. Frank Kerže se v Enakopravnosti potožuje nad nekim omizjem, kjer so razpravljali o vprašanju mej med Italijo in Slovenijo, ozirofna Jugoslavijo, in da ci, Srbi, Bolgari in bosanski muslimani. Joseph N. Bazdarič je otvorll sestanek, oziroma sejo, in predložil dnevni red, kateri je bil soglasno sprejet. Navzoči so poudarjali pomen in potrebo takih skupnih organizacij. povsod kjer je mogoče, da tako združeni podpiramo akcijo Z. O. J.S.A in skupno prirejamo večje priredbe in shode Po dveurni zanimivi razpravi smo ustano- ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO ' ! ADRIA PRINTING CO. | Tal. MOHAVVK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. j PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ^♦♦♦♦♦♦♦♦MMMMtMMMIM*IMMMII»MMIMMMM Proletarec. F«bruary I, IS44. REPUBLIKE V SOVJ. UNIJI DELEŽNE VEČ AVTONOMIJE Hampaiiin W tisoč novih 'znJrAV* eksekutive SOC. STRANKE Z naročnikov Proletarcu ozirom na mir /Nastali it (Nadaljevanje s 1. strani.)* po svoji ustavi enega, in Sovjetska unija tudi le enega. To se je baje zdelo obema napačno razmerje in ker je Churchill vztrajal, da so dominjoni Velike Britanije v bistvu samostojne države, s svojo v nanjo politiko, s svojimi armadami in mornaricami, ter s svojimi valutami, se jih mora na mirovni konferenci za take tudi upoštevati. V odgovor na to se je po tolmačenju nekaterih angleških komentarcev Stalin odločil dati enako samostojen značaj, kot ga imajo angleški dominjoni, vsem republikam sovjetske zveze. Torej če bi ta razlaga bila pravilna, bi si USSR lastila na mirovni konferenci pravico do 16 glasov, Velika Britanija bi jih imela šest, a Zed. države — "arzenal demokracije" — pa enega. Domnevanja brez podlage Naravno, da se taka aranžma ne bo izvršila in prav nič ni verjetno, da je Molotov predlagal razširjenje avtonomije sovjetskih republik iz tega razloga. Absurdno bi bilo misliti, da bi 16 sovjetskih glasov, ki bi preglasovali šest angleških in ameriškega, moglo s svojo večino usiliti ali pa primorati Veliko Britanijo in Zed. države sprejeti njihove predloge. Na konferenci v Moskvi in na sestanku v Teheranu so se te tri velesile sporazumele le v kolikor so bile v raznih vprašanjih soglasne. V onih. v katerih se niso mogle zediniti, so jih odložile v reševanje na poznejši čas, v upanju, da bo v ugodnejiih okoličinah taka sporna vprašanja med njimi la^lje usoglasiti. Niti ni verjetno, da bi vsled te spremembe poslale na primer v VVashington v bodoče vsaka svojega poslanika vse republike sovjetske zveze, in da bi morale vsled tega imeti Zed. države v USSR 16 poslanikov namesto enega. Glede angleških domi-njonov pa je položaj v tem oziru povsem drugačen, kar v Moskvi prav tako dobro razumejo kakor v Londonu in Washingtonu. Bolgarije in Grčije ter za zvezo med njima in ob enem za zvezo z USSR. Moskva je tisto "govorico" označila za nacijsko propagando. s katero straši zaveznike pred boljševiško poplavo Balkana. A drugi krogi trdijo, da vest le ni bila tako izmišljena, pač pa jo je Moskva zanikala v svojem interesu, ker ne želi Anglije in Zed. držav odbiti, pač pa ju pridobiti v zaupanje do Rusije in za sodelovanje. BiiVINLi A BONI) * IS NO SACIUHC! VIII. IZ KAZ (4 tedne, od 13. januarja de 1». februarja 1 fii.) Vsled letjctfa pregled« so naročnine itete ena za vsakega pol leta. Na primer, kdor posije eno celoletno iti eno polletno, je v ukazu označen s tremi po pol let«. V- V času kampanje se bodo doatevale v vsakem izkazu k tem nadaljne naročnine in enako nadaljne vsote, zbrane v tiskovni sklad. Kaj pa z demokracijo? Ko je vrhovni sovjet načrt za več avtonomije pridruženim republikam sprejel, so angleški in ameriški listi stvar komentirali z vprašanjem, da kaj pomaga več avtonomije, če pa ob enem ne bo tudi več demokracije? Ako bo v vsaki republiki dovoljena samo ena stranka, kakor sedaj, komunistična, in bo ves državni aparat v njih marijone-ta Moskve, kot dosedaj, bodo nove svobodščine sovjetskih republik lepe le na papirju, a v praksi pa bodo brez vrednosti. Drugi, med njimi posebno Cehi. ki so v imenu Cehoslovaške sklenili zvezo s Sovjetsko unijo, pa so mnenja, da se sovjetska zveza razvija v resnično demokracijo in oni verjamejo, da se je reakcija po svetu še posebno boji bas radi tega, ker bo njena demokracija socialna ob enem. Korak storjen USSR v dobro i -> ». Ko se je Josef Stalin s svojim kabinetom odločil za korak, ki ga je Molotov razjasnil vrhovnemu sovjetu, je to storil v prvi vrsti v korist svoje dežele in v pospešenje njenih aspiracij. Prav gotovo je, da Sovjetska unija ne bije te vojne samo zato, da bi pretepla Hitlerja in se potem zaprla sama vase, od ločevanje nad svetom pa prepustila Veliki Britaniji in Zed. državam. Rusija bo po tej vojni zahtevala svoj delež v polni meri. To je razvidno iz njenih diplo-matičnih potez, ki so včasi kar provokativne toliko, da razume njihen pomen tudi navaden človek bodisi v Zed. državah kot v Angliji. Seveda stori s svojega sebic- H - ' »* » blizu 50,000 kv. milj površine in Uzbek, Tadžik. Kazakh in Kir« kakih 6.000,000 prebivalcev. " J ^ Ukrajina in Bela Rusija pa «ta bili leta 1939 zelo povečani z okupiranjem vzhodne Poljske po rdeči armadi, zapadno Poljsko pa je vzela Nemčija. Ker vlada v Moskvi vztraja, da mora bivša vzhodna Poljska tudi po tej vojni ostati pridružena U-krajini in pa Beli Rusiji, bosta torej obe zelo povečani in gospodarsko ter politično še bolj važni kot sta bili do te vojne. Azerbaidžan je republika na jugu Sovjetske unije. Zanjo je važna, a v mednarodnem oziru tudi po spremenjeni sovjetski u-stavi ne bo imela večjega pomena kot dosedaj. H * a i nega stališča vlada v Moskvi Avtonomija in atlantski carter kar .. ^^ Jn VVashington jako zamerita, in tudi pomote dela, kot jih vsaka Veliko bližje resnici je, da je komisar Molotov predlagal razširjenje avtonomije sovjetskih republik v namenu, da razoroži kolikor največ mogoče tiste pro-tisovjetsfce propagandiste v Angliji in posebno v Zed. državah, ki se v boju zoper Moskvo venomer sklicujejo na atlantski čar-ter. Dobro, si je mislil Molotov, kajpada v prvi vrsti Stalin, pa jim odgovorimo, da ima v sovjetski zvezi vsaka pridružena republika pravico voditi svojo vnanjo politiko, imeti svojo armado in pa pravico izstopiti iz zveze. Gre se pri tem posebno za baltiške dežele, o katerih Rusija trdi, da so se ji leta 1940 uradno pridružile s svobodnim plebiscitom, a opozicija iz baltiških dežel, ki deluje sedaj v Angliji in v glavnem v Zed. državah, pa zatrjuje, da če je zaveznikom atlantski čarter kaj več kot krpa papirja, naj to pokažejo z zahtevo Rusiji, da morajo Estonska, Latva in Litvinska ostati neodvisne. Se veliko glasneje pa poudarja to zahtevo poljska zame j na vlada, ki razpolaga ne le s svojimi propagandnimi sredstvi pač pa tudi z onimi v posesti hierarhije. In pomagajo ji vsi drugi taki viri, ki žele, da se Rusija ne polasti kontrole nad Evropo. Boje pa se jo edino radi tega, ker je smrtno nevarna sistemu privatne svojine in s tem privilegiju izkoriščanja za privatni profit. To dejstvo je v presojanju odnošajev med Sovjetsko unijo in ostalim svetom treba imeti vedno pred očmi. Diplomacija "tebnikalij" Po spremenjeni ustavi Sovjetske unije bi imele v nji vse pridružene dežele toliko svobode, da bi ne bil atlantski čarter v ničemer kršen. Dalje pa odpira nova ustava vrata v pridružen je kAJSSR posebno Poljski, in lahko rečemo, da tudi Finski, in možno je, da cika ta poteza i na Čehoslova-ško. Pa na Balkan. Nedavno se je v Kairu "razširila vest", da sta se grika in bolgarska komunistična stranka sporazumeli za "sovjetiziranje" ghiz. Zaradi teh slednjih sovjetska ustava ni bila spremenjena. Poteza je bila narejena vsled dežel v vzhodni Evropi. In na daljši razgled vsled Finske, Poljske, ter kot že rečeno, Cehoslovaške. Tudi dežele na Balkanu so za politiko Sovjetske unije ter njeno varnost velike važnosti. In prav tako vse te sporne dežele za druge tekmujoče velesile Nove naročnine John Chaimtsar, Chicago, 111............. 22 John Turk. Chicago, III. ... 18 Charles Pogorelec, Chicago, IU......... 6 Frank 8. Tauchar, Chicago, 111......... 36 Angela Zaiti, Chicago, 111................ 9 John Krebel, Cleveland, O............. 24 4 Joseph Ovca. Springfield, IU............. 2 Martin Judnich, VVaukcgan, 111....... 5 Frsiik Sodnik, Chicago, IU-------------- — JoAko Oven, Clarendon Hills, 111..... — Anton Zornik, ^ierminie, Pa............. 54 4 Joseph Oblak, Chicag«, 111........... 8 Mike Krult*, VVUlard, Wis...„............ 2 Frank Zaitz, Chicago, IU........-......... 8 John Gorick st., Springfield, 111------ 7 Louis Barborich, Milwaukee, Wis..... 18 John Shukir, Atcadia, Kans............... 2 Frank Česen, Cleveland, 0............... 6 * Jack Mesec. North Chicago, IU......... 26 Joseph Snoy, Bridgeport, 0............... 9 Frank Cvetan, John«town, Pa........... 6 Ludwig Yoxey, Pueblo, Colo............. 14 Joseph KorfciČ, Detroit, Mich. .......... 1 Anton Tomšič, Oakland, Calif........... 184 George Smrekar, W. Aliquippa. Pa. 4 Julia Purkel, Los Angelos, Calif....... 4 Joseph Lever, Cleveland, O............... 4 Louis Ambrosich, Chisholm. Minn..... 2 Math. Utfcas, Detroit, Mich............... 2 Rduard Tomiič. Walsenburg, Colo,.. — K. Erznoinik, Red Lodge, Mont....... 2 Anton Shular, Arma, Kans............. 8 Louis Zorko, Cleveland, O................. 11 John Kobi. Duluth, Minn................... 2 John Zornik, Detroit, Mich.............. — John Plachtar, Dearborn« Mich....... — John Pečnik, FonUna, Calif............. 9 Leo Zevnik. La Salle. 111................ 13 Anton De^evc, Sheboygan, Wis....... I Frank Bizjak. Chicago, 111..."........... & Georgija ali Gruzija na jugu je važna vsled svojih bogatih j oljnih polj.Zanjo sta se po prej- £idje v akciji ZO nov relifni sklad glija m rrancija in ji pomagali V samostojnosti, toda Rusija si j 2idje v tej dežeii so pričeli jo je pridobila ob prvi priložno-' novo kampanjo za relifni sklad, sti nazaj in jo drži. Ostale so- v znesku 32 milijonov dolarjev, vjetske republike so Turkmen,1 ki jih mislijo zbrati v tem letu. CIO za četrti termin Odbor CIO za politično akcijo je na svoji seji 23 januarja in-; Frank Stih. Shefeoygan, Wis. ............ 2 dorsiral predsednika Roosevelta . Joe Tu^klTa™in*.to<1 v četrti termin. Ta odbor ima ši rom dežele 2000 članov. 111..........................— Anton Brenčič, Cleveland, O...................2 Kristina Podjavorfrek, Milwaukee..........2 i Jennie Jerala. Moon Run, Pa. ..................— Jacob Ambrosich, Moon Run, Pa..........— Joscphine Močnik. Cleveland. O.--------------2 rrrv Imenik zastopnikov Proletarca Kdor zeli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Prole• tarcu, prodajati A m. družinski koledar brošure in knjige, naj piie upravništvu. ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri• liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsa* kega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec. Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. CALIFORNIA. močna vlada in šibke pa jih pridno posnemajo s še slabšimi posledicami Republike sovjetske zveze Izmed 16. republik Sovjetske unije, ki so po spremenjeni u-stavi dobile razširjenje avtonomije, jih je pet, ki jih je treba šele osvoboditi izpod nemške, oziroma izpod rumunske in finske okupacije. Te so, Karelijska republika, ob meji Finske, s finskim prebivalstvom. Ako se Finska, ki je v vojni z Rusijo, kdaj pridruži USSR. bo šla Ka-relija k nji. Moldavija ob Besarabiji je postala 1. 1940 , z okupiranjem Besarabije skupna republika v sovjetski zvezi in bo kot taka ostala v nji po sedanji vojni. I Izmed baltiških republik je sovjetska armada prodrla v Estonijo že koncem januarjfrr in nadeja se očistiti nemških čet vse tri že v tem letu Litvinci v Ameriki si pod vod stvom duhovščine zelo prizadevajo pridobiti vlado Zed. držav, da bi njihovi rojstni deželi obvarovala samostojnost in Rusijo na en ali drug način pridobila, da odneha od svojih zahtev po Lit vinski. Ne izgleda, da bodo uspeli. Ruska armada je že pred pragom Litvinske in ker jo Moskva zahteva v sovjetsko zvezo, in ker vztraja, da je vprašanje vi-hodne Evrope sploh le njen problem in pa dežel, ki se jih direktno tiče, ne kaže Angliji in Zed. državam drugega kot se zadovoljiti s tem tolmačenjem,; Kobi. ali pa se spreti. ne da bi moglt I John.TlKun*t*lj. kaj izdatnega storiti proti njt Isto velja za Latvo Ostale sovjetske republike so Rusija, torej glavna, ki pokriva ogromno večino vsega sovjetskega ozemlja. Pomen Ukrajine Ukrajina, druga največja po važnosti in prebivalstvu, meri nad 172,000 kv. milj in je imela pred to vojno okrog 35,000,000 prebivalcev. Bela Rusija, Ob meji Poljske. Afcron • K*nmor« - Barb*rtoat Mike baltiških dežel in Rusije, ima' John Kosin. Girard, O..................... Nace žlemberger, Plney Fork, O....... Joseph Sedmak. Conneaut, O......— John Terčelj, Strarbane, Pa............... John Teran, Ely, Minn..................... Antorf Udovich, U Sallc, IU............ John Vitez, Barton. O......... ........... Vincenc Yaksctidi. Mclntyre. Pa..... Kathy Junko. Detroit Mich.......... Anton Jankovich, Cleveland, O......... Louis Sasso, Forest Clty, Pa, .......... F rtu n k Klun. Chisholm. Minn----------- Joe Koas, Detroit, Mich....--------------- Fontana: John Pečnik. Oakland- Anton Tomii*. Los Angele«: Frank Novak. San Francisco: A. Leksan. COLORADO. Cretted Butte: Ant. Slobodnik. Pueblo: Ludvig Yoxey. VV.I.enburi in okolica: Edward Tomšič. ILLINOIS. Chicago in okolica: Frank Bizjak, Joseph Obiak, Cha*. Pogoreloc, Peter Verhovnik, Frank Zaitz in Frank S. Tauchar. La Sall« in okolica: Anton Udovich in Leo Zevnik. / Springfialdt Jojteph Ovca In John Goršek. \ - Virden: Fr. Ilcrsich. Waukegan No. Chicago: Martin Jud-^ nlch. INDI ANA. Indianapoliu Mary Stroj. KANSAS. Arma: Anton Shular. Arcadia: John Shukir. Wat» Mineral: John Marok, MICHIGAN. Detroit-Dearhorn: John Zornik, Leo Junko Sr., Joseph Klarich in John » Plachtar. . i: MINNESOTA. BuKli Max Martz. Chisholm: Frank Klun. Ilibhing: Frank Pipan. MI8SOURI St. I.oui*: John Spiller. MONTANA. Eat« Helena: Jojieph Mihelieh. Rad L od ga: K. firznoinik. NEW JERSEV. Elisabcthi Amalia Oblak. NEW YORK. Gowanda. James Dekleva. OHIO. Akron • Kenmore • Barberloat Kopa« h in Matt. Motnik. Bridgeport in okolica: Joseph Snoy m . John Vitez. Cleveland: John Krebel, Joseph Lever in Anton Jankovich. Fairport Harbor: Lovrenc Baje. Girard: John Kosin in Andrew Kr- vina. Liabon Power Poinlt Jacob BrrganL Pincjr Fork: Frank Završnik. Powhatan Point, O.: John Guzel. VVarren: Joseph Jel. PENNSYLVANIA. Aliquippa: Uco. Smrekar. Burgelt»lown-Sloln Jr. Poinf Marioni Tony Zupančič. Herminie: Anton Zornik. Imperial: Frank Auguštfn. John«town in okolica: Andre* VI-drich. John I^ngerholc, llija Bu-balo in Frank Cvetan. Latrobe: John In Mary Fradel. Houston: Louis Britz. Librarft Nick Triller. Meadowland»: Martin Baje. Park Hill • Conemaugh: Frank ?od- Sharon: Joseph Cvelbar. Potovalna zastopnika za Proletarca, AmeriSIri drullnskl koledar in Maj skl Glas za zapadno Penno Anton Zornik, Herminie, r.a Cambria in Somerset okraj na Frank Cvetan, Johnstown. VVASHINGTON Seat t le: Luca* Dol.oljak. W£ST VIRGINIA. Elm Grore: Frank Kosem, Star Cityt Lawrenc« Sc-lak. Thomat« Lenhart Werdinek. WISCONSIN. Milwaukee U We.t Allia: Louis Barborich, ' Sbabajrgant Frank Stih. Wlllard: Mike Krultz in Matt Mal- nar WYOMING. Kemmerer in okolica t Anton Tratnik In John ti Krzisaik. . Ro«k Sprmgai John Jereb. Luka Groser, Chicago, IU................. Louis Pavlinich, Bellaire, O............. Jos. F. Dum, Cleveland, O................ Andrew Krvina, Girard, 0.............. John H. Krsisnik, Kemmerer, Wyo.. Jacob Kunstelj. Ely. Minn. ........ Martin Baje, Meadow Lands, Pa....... Joe Cvelbar, Sharon, Pa.................... Jacob Bcrgant, Lisbon, O................. John Marolt. West Mineral, Kans. ... John Fajdiga, Uadville, Colo........... Max MarU, Buhl, Minn................ Frank Kosem, Elm Grove, W. Va..... Julia Lemuth, Detroit. Mich............ James Dekleva, Gowanda, N. Y......... John Sukle, Crested BuUe, Golo..... Peter Banich, Depuc, lil. ..-............. Luka Podbregar, Wiitt, lil.................... Rudoiph Potočnik. Detroit, Mick......... John Leskove*«, Red Lodfe, Mont....... Joseph Mibdidi. E. Helena, Mont. ...... John Tavčar, Cleveland, O..................... Julia Kunelj, Springfield, 111.............. John Paul ich, Giidcna, Calif. ... John Spili«*, St. Louis. Mo. Lovrenc Baje Fairport Harbor, 0. Marv Stroj, IndianapolK Ind. .......... Frank Kokal, Cleveland, O. ............... Joseph Je*, Waren, O.............. 1 4 2 10 2 John Jereb, Rock Stf>rings, Wyo........... Ignac Spendal, Clinton, Ind...........* Marko Tekavec, ('♦nonsbung, Pa......... John Petrich, Youngstown, O........ Kathy Horvatln, Los Angcles. Cal. Vinc. Maljcvac. Central City, Pa.... Mary Marinšek, Gallup, Ni Mcx. Anton Majnik Jr., Somerset. Colo Frank Voglar, Bedford, O. .:...:... .... Frank Oblock, Tlona, Pa Frank Podboy, Parkhill, Pa............ Anton trojar, Chicago. 111........... Anton Tratnik, Diamondville, Wyo. John Morsi. Chicago, lil................ Amalia Oblak. Ellzabeth, N. J....... Lcnhard Wcrdlnek. Thomas. W. Va. Fr. Kolenc, \Vindsor Heights, W.Va Joseph Krme!, Burgettstown, Lawreifce Selak, Star City, W. Va. Frank Udovich, Chicago. 111. ^ • Jennie Marlnšek, Oallup, N. Mex... 10 Obnov, naročnine 10 5 58 59 10 178 6 40 A 4» 4 145 0 12 0 4 07 ^ 10 24 4 62 4 41 4 8 8 4 2 4 7 22 10 2 2 8 2 6 6 2 4 12 2 Nabral v f Aovni sklad S 2.00 $ 200 21.00 8.00 15.00 127.41 11.00 13.00 23.55 6.28 2.50 65.50 1.00 12.50 1.90 10.00 6.50 25.50 2520 .25 29 80 3.60 4 80 C.00 1.80 9.10 3.43 .60. 4.00 2.75 4.15 844 2.72 2.00 .75 3865 2.00 — 44 .— 2 12 3.00 8 14 11.50 — 1 .26 4 4 14.70 amm. 13 6.25 —. 8 200 5 18 .— —- 3 .— 15 7 05 18 17 37.50 2 .— 2 2 3.00 fi o 18 50 i 2 2.00 — 4 .—- 2 . 1 __ 18.75 - 2 2.00 2 2 1.50 _ 2 .— 1 mmm 5.15 4 13 1.65 , i 10 5.92 2 10 2.50 ^_ 2 1.00 A 2.00 2 1 l) 1 2 4 2 2 50 1.00 1.00 .75 11.10 «50 1.51 1.50 5.25 3,87 8 00 lio — . 3.00 4.00 2 3.25 4 2.00 2 • mmm 10.25 2 1.60 8 2 00 2 . — mšt » 75 4 2 1 00 2.00 (Nadaljevanje s 1. struni.) liko laglje prilepilo ljudem o-krog Daily VVorkerja; nekateri izmed njih so uganjali že vse sorte vratolomne politične skoke Toda soc stranka se v tem položaju ni razpustila, kot se je C. P., ni se izrekla za podpiranje kapitalizma, kakor se je "za mnogo let" Earl Browder, niti ni zabrenkala stoodstotno po drugih strunah Brovvderjevih gosli. Eksekutiva soc stranke je predprošli teden soglasno izjavila, da je proti takemu miru. ki bi ga kramarji zmešetarili. V svoji resoluciji pravi, da so socialisti, to je, am. soc. stranka proti vsakemu sporazumu s Hitlerjem in Hirohitom." We oppose sueh deals vvhen they come under the head 'ne-gotiated peace' and when they are called Darlan deals", poudarja izjava odbora ST P Tudi odbor soc. stranke države New York je sprejel slično izjavo. In četudi nobena ne o-menja Hartmana direktno, sta bili vendar obe sprejeti zgolj zaradi njega, ker je napadan v časopisju in v radiu kot "bivši go-vernerski kandidat socialistične stranke." Zmotna taktika Rekli smo, da je bila omenjena izjava eksekutive S. P. sprejeta soglasno. Reading Labor Advocate tolmači, in pa strankino glasilo Call, da je bila odobrena brez ugovora. Torej ne povsem soglasno, a tisti, ki bi radi bili proti, niso imeli nobene druge alternative in so rajše molčali. Ni prijetno, ogrevati se za vojno, o kateri nihče ne ve, če se bo končala s kaj boljšimi posledicami kot se je prva svetovna vojna, a še slabše pa je delovati za "peace now", za "takojšnji mir", ker je to toliko kot Hitlerju in Hirohitu pod krinko miru odprto pomagati. Zato je eksekutiva socialistične stranke bila popolnoma na mestu, ker je zavrgla svoje brezobzirno pacifistično stališče iz leta 1940 in se odločila delovati le za tak mir. ki bo res človeštvu v dobro. Neznanje je delavčev najhujši sovražnik. •00 9 IHHMMI^HfmHS POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postuja WGES, 1360 kilocycleb. Vodi jo Georqe Marchon OOOOOitOOOOO* 00 4444 f »Ml4>»»♦♦♦ ! PRISTOPAJTE K ' SLOVENSKI NARODNI «• ; PODPORNI JEDNOTI I NAROČITE SI DNEVNIK ; "PHOSVETA" * ! Stan* s« celo loto $6.00, | pol l«ta $3.00 | Ustanavljajte nova druitva. » Deafct ilanov(tc) jf treba r.a i novo društvo. Naslov r.a list In > sa tajniltvo je: 2657 S. Lavvndale Ave. " CHICAGO 23, ILL. j Dr. John J. Zavertnik PHYS!CIAN and SURGEON 3724 Weat 26th btreet Tel. Crswford 2212 OFFIOE HOURS: 1:30 to 4 P. M. čnln.), tedanji 118. skupaj 1098, Tiskovni sklad, prejlnji izkaz 8«8, sedanji 877 90, skupaj 8708 83 Ncprodno druitvo pristopajte v Prosvetno motico! 'MMMHMMtnmiHttf BARETINCIC & SON ! POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. *0000000000000400+**00+00i A Yutfoskv*Weekly Devoted to the Interest of the VVorkers • OFFICIAL ORGAN OF J. S F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COM MONWE ALTH NO. 1900. Publi.h.d W*«kly «1 2301 s«. L«wndaU A»«. CHICAGO 23, 1LL., Februray 9. 1944. VOL. XXXIX. Optimism-or Hog-Wash! ! A vvriter in Federated Press, from vvhich source the Labor press gets a large portion of its news, contains the follovving statement: The Teheran conference—at vvhich Rooseveit, Churchill and Stalin pledged their nations to work together in the peace that vvill follovv— vvas the most dramatic guarantee that the United Nations vvill stay in business after the vvar." We say right here that vve d hate to hand that statement to our leaders vvithout comment and expect them to believe it. The Teheran conference. and aH that those attending it said. is a guarantee of—nothing at ali. Hovv could anyone believe that the pledges of diplomats are prophetic? We have not forgotten that— - r France and Russia vvere mutually bound to preserve Czcehoslovakia —and did nothing to halt the German rape of that nation. "Little Finland," vvho paid her debts on the line vvas vvhite and Russia vvas black—until expediency and the Hitler offensive made rtussia vvhite and Finland black. Russian and Germany began fighting each other only a fevv fnonths after a mutual agreement of cooperation. Polish integrity vvas guaranteed by Britain and Poland became the immediate cause of the British declaration of vvar—and novv that Russia wants a slice of vvhat vvas once Poland, many British and American oatriots have diseovered that "Poland is not aH Polish." but that. bv j right, certain sections of Poland are really Russian. Guarantees?... Bunk! *What about the Japanesc rape of Man-| chuko and the Italian violation of Ethiopia—in violation of guarantees [ offered by the League of Nations? What about ali the seeret and open treaties and covvnants that have been violated time and again dovvn through history? There is only one thing guaranteed And that is that. after this vvar as before. ail nations vvill seek their ovvn advantage—or Uh* advantage of their ruling classes. Treaties and alliances there may be. But they vvill be kept only so long as they are convenient and profitable, The allies of World War I are the enemies of toda.v; note those 4 monkeys," the Japs. »And the allies of today may be the enemies of tomorrovv; note the complaint of certain United States Senators about hovv Britain, even novv. is conserving its resources dnd building its povver against the bost interests of the United States; note Josef Stalin's vvar-ning to Willkie—a vvaming that he really vvas addressing to Churchill and Roosevelt—against interfering in Russia's program for Poland. United Nations in business after the vvar? We vvouldn t bet our ovvn money that they'll aH be in business for the duration—not after that report that Stalin's Pravda published about a possible British-Nazi se parate peace! Only a common danger can long unite thc predatory rulers of the THi MARCH OF LABOR %*>*flA i i^5 l* ONI* F cAses ^OOSAtAO V-V SfM^ [wb AFl AHO Two CIO UJGlANOfUCftifnVAS 9*fiT OF AH VCMUBL A VI ucat>om or MrriM MMKM ibtNtsooumRr To moMcmi */UM o J*** STANOM* O* 1MC. MMKtf WAR CONTRACTORS' PROFITS CONTINUE TO REACH FOR MOON Report for 194S Makes Moekery of "F. D.V' Pledge Of No Nevv Millionaires PUBLIC IS PAVING TAXES Ali Branches of lndustry Are Shovvn to Be Enjoyiug In imaKinable Prosperlty 1 _ LA0OC eoARP r^cč- 1& IpDlfr CUf&HMT 3CHODL TIHM ,500,000 AHtftCAd VOtWSSTt«S R6TO«MfO ID SCkOOL , BOT 1,000,000 itfTO WAR JOfcS. lur ^TMA Uftftt U#JPtft fHi 5WMrrMD o* A MAT ft A « UA**rfe I 1**r tNi ajer MAC AAADC caoiUD uMi«^ dtAtTLMtM. After "Unconditional Surrender" What Kindof Peace and forWhom? Bv RAYMOND S. HOFSES. Editor, Reading Labor Advocate 1UII§ UIIIIC IIIV > »!•».•■ j _____ vvorld. As soon as the danger is removed they wttt again become tndt=) y doni suppose there are manv order of domestic Socialism—vvell. vidual dogs vvanting the same bone. A Peoples International is ali that; Americans outside of insane asyl- j l'm stili beter off than^that other can make unity real and lasting—Reading Labor Advocate. The Department of January * Survey of brings out in striking fashion tvvo significant facts: 1) That profits of vvar contrac-tors during 1943 moved steadily upvvard to record-breaking peaks and * t (2) That the public and the government are paying the vvar taxes j of profiteering corporations in' prices that cover their taxes—and. of course, aH their expenses, in-cluding greatly ' ballooned" sala ries and bonuses—and leave them more than they ever had before. The department estimated 1943 profits, after taxes, at $8.200,000,-000—the greatest in history and almost $1.000,000.000 abovc 1942 * Peace-Time Prof its Doublcd The $8.200,000.000 total is more than double the profits of $4,088,-000,000 enjo.ved by corporations after taxes in the last peacevtenc year of 1939. vvhich vvas cxtremely favorable to business. The corporations vvere able to shovv big profits after taxes because their profits before taxes zoomed up to $22.800.000,000—more than four times vvhat they had been in 1939, and almost $4.000.000,000 above 1942. Profits for 1944. it vvas estimated. vviU be severa 1 billions larger than Bogeyman Revived The refusal of the American Federation of Labor to participate in n conference vvith British and Soviet trade unions is a blunder vvhich cffects moro than the leaders vvfoo committed it. The federation executive council takes the vievv that Russia s unions are not "free," but subservient to the Soviet state. and that /vmcrican union« therefore cannot meet them on common ground. They raise the further issue that any invitation for a joint conference should come from the International Federation of Trade Unions. instead of solely froin the British Trades Union Congress. This sounds like the roasoning of men completely ignorant of the Com mer ee, )W an:| Teheran conference« The strueture of the Soviet nation, Business | Qf jts lradc unions as wei|f js different from ours. But it is absurd to eortelude. from these differences, that British, American and Russian 1 < ff*nized vvorkers do not have common problems, or that the vvlfire i < i vvorkers everyvvhere vvould not be helped by an exchange of infor mation and ideas. For the A. F. of L. to dravv back, as if contact vvith Soviet trade unions \vould bring contamination, is to rcvert to thc old i doctrine of untouchability vvhich for 20 yars harmed the relations of Russia nad the VVestcrn democracies. American unions have no reason lo fear that, as a result of contacts, they vvould lose their freedom. British unions and the C.I O. unions of America stili plan to participate in the conference. The A. F. of L. leadership should have been cqually rjuick to rccognize that abstract differences in economic and political stuictures must not be allovved to obstruct friendiy co-opera tion vvith Russia in aH areas of common interest.—The Chicago Sun. Dead Horses Do Not Plow ums vvho vvould mourn if peace agitator, vvould come to the vVorld this very | crucified minute. Moreover, it seems to me that anybody vvho does any think-ing at ali must realize that. for ali the blatant talk about unconditional surrender," the terms upon Hovv much of the industrial plant vve have built for vvar vvill turn out to be useful in peace? Our total industrial plant is novv 70 percent; ____.. Put that to vvork I which nations vvill live together ! simply must be ultimately nego-tiated. greater than it vvas vvhen vvar broke out in 1939. and peacetime prosp**rity should be j ust around the cornec? No. says the kill-Joy National Industrial Conference Board. That cmployers' organization finds that less than a fifth of the number of vvar plants vvill be of substantial use in peace. Of the $27,500.000.000 spent for vvar plants some $12,000,000,000 vvent for non-industrial vvho ended up by being Anyway, I can only teli MY story. Novv. as before the vvar began, vvar is the natural conseguence of a last year That does not seem to bear out the Presidenfs predietion that he vvould not permit the cre-ation of a nevv crop of war millionaires. In Bonanza Class While industrv is basking in un- system of human exploitation and imagmable prosperity. the depart-class conflict. War fits vvith capital- ment disclosed that some branches ism. Peace doesn t. And so vve have 1 are in the bonanza class. THE SOLDIERS AND THE W0RKERS Soldiers and the vvar-vvorkers are on the same side, vvork ing and fighting for the same end. The best efforts of aH are essential to victory The grcat majority of sokik*rs com« from vvorlung-claaa home*. Manv millions of them are the sons and brothers of trade unionists. When the vvar is over fighters and vvorkers vvill have the same interest in getting back to a peace basis, securing employment, making America a land for safe and prosperous living. Anyone vvho tries to drive a vvedge betvveen these tvvo great bodies of citizens must have the most sinister of moti ves. Yet many respectablc i.evvspapers and men high in our national counciis have done their vvorst in this direetion. The deliberate playing up of slight and sporadic diffi culties has been a part of this propaganda effort. As Hitler long ago said, you can talk enough about anything to make people think it important If nevvs she^ts kept printing stories about every soldier who goes A. W O. L., and gets drunk, they could give the impression that our Army is no good. The pointless repetition of talk about strikes gives a completely lalse pieture of our industrial vvorkers and of their efforts. There are other parts t>f the pieture vvhich could be played up—but a negotiated peace novv. leaves me eold—j ust as I expect I shall Ee"4 eold at thc war's end vvhen, and if. it comes vvith the same old economic masters in control of the nego- plants. Of the remaining $15,500.000.000 vvorth of plant and equipment, \ and the plea of that movement for it is hardly possible that more than $5,000.000,000 vvorth vvill be use-full for peace-time produetion. It's the old story. You can t eat povvder and you can t vvear cannon. After a vvar, most of the vvar investments are dead horses, and there's no use to cry about it. But it is vvorth vvhile to think about hovv to pay for the dead horses. A speaker before the National Manufacturers Association thinks vve should prepare to raise nine billions of dollars per year for 100 years to pay off the vvar debt, vvhich he figures vvill be $300,000,000.000. This vvould be paying $900,000,000,000—or just 100 billion short of a trillion dollars, for our horses—mostly dead ones. Figures sueh as those explain why some people are studying the'"Capital Levy" as a means of vvriting off some dead horses.—United Mine Workers Journal. vvar. And yet. the appearance of liter- j if this vvar ends—vvhether novv ature from an organization calling Qr some time in the future and itself "The Peace Novv Movement," vvhether by completc conquest or by negotiation—vvith the private-profit system stili a going concern. then the people vvho are in control of that system—namely, the ovvn-ing class — vvill end it the way THEY vvant it to end and establish the rules of life T1IEY vvant to establish for THEIR advantage And then. to be sure, vve shatl again move forvvard to a nevv conflict and a nevv vvar tiating nations. It s so very important vvho does the negotiating. and so apparent that the people novv in a position to negotiate vvill argue and plan to-vvard, and not away from, thc ex-ploitation of vvorkers for the ad What I submit is that the task of vvorkers—and for ali people of WHY ARE MUNITION MISS KELLEMS DEFIES MAKERS SMILING? UNCLE SAM Hovv should vvar contracts be i "adjusted" after aetual fighting ceases? Billions are involved. Un-less someone is on guard to protect his interesu. Uncle Sam vvill litcr-ally "lose his shirt." Comptroller General Lindsay Warren has been displaying danger signals for more; than a year. Apparently he has been pushed asside. The munitions-makers have vvon a big victory. An adjustment plan has been drafted by "Bamey" Baruch, "As-sistant President" Bymess and John Hancock, a Nevv York banker. Thc details have not been givtn to the public, but the munitions-mak-ers are smiling contentedly. "For the record," they may protest a little, but they are sure BaVuch, Byrnes and Hancock vvill "take care of ^hem." They are not likely to be disappointed. What vvould happen if the ad-ministration named three trade union leaders to determine bow vvar vvorkers should be demobilized and compensated, or three "dirt farmers" to arrange a post-vvar program for agriculture? We leave the ansvver to the imagination of our readers. — Labor. Within the last fevv days praeti-cally every daily paper in the land proudly displayed, generally on its first page, a story about Miss Viv-ien Kellems, de^ribed as "a West-port, Conn., industriallst and vvar plant ovvner." Addressing a "civic group" in Kansas City, Miss Kellems announced that she had not paid her "December 15, 1943, income tax," and she callcd on "aH business men" to Join her "in defying thc government" by refusing to pay their tax-es and placing the money thus sav-ed in reserves to be used after the vvar is over. Suppose someone, vvho isn't col-lecting profits from a vvar contract, made that statement. What vvould happen? Above aH, suppose the culprit vvere a trade unionist? Can't you see the scare headlines in the nevvspapers: "Trade Unionist De-fies Uncle Sam; Refuses to Pay His Taxes and Calls on Ali Other Trade Unionists to Follovv His Example"? It s different vvhen a wealthy in-dustrialist unfolds the flag of re-volt and announces she vvill have nothing to do vvith a government vvhich takes her dollars away from her—even in vvar times.—Labor. vantage of owners, that I must in- good wijj— is the building of a society in vvhich peace vvill be as logical as vvar is logical under a soclety of human exploitation, Socialism first! Thats the task a t hand for people vvho vvant to' be secure and free! sist that the inauguration of an order of economic and social demo-cracy here at home is the "first thing" that should absorb the interest of American vvorkers. And unless that first thing is done first—NOW. vvhile the vvar is going on — the objeetives of the vvar. vvhich even our president feels obliged to emphasize to )ustify the vvar itself. vvill be forgotten and discarded just as surely as the high ideals that justified VVorld War I vvere scrapped vvhen the shooting stopped and the rulers of labor-ex-ploiting* nations met to bargain, plot and "negotiate." It vvas my evaluatioiv of the im-portance of vvho does the negotia- _ ting that ca used me to approve the iCAnikir recent aetion of thc Socialist Par THt BLIND LtADINVJ ty s national executivcs vvhen they THE BLIND vvith Ycs, it s an old story. No. the people have not listened to it. That's why the last peace vvas a phoney, despite thc high idealism of Woodrow Wilson's 14 points. And thafs why millions of the best boys of ali nations are dying on battlefields novv. The negotiation of masters has never brought freedom to slaves. Nor have their compaets kept the peace for long. Mining profits vvere shovvn to be up four times; transportation profits have multiplied 25 times. vvhile merchandising profits are just about tvvicc vvhat thcy vvere before thc vvar ~ i A significant fcaturc pointed out by thc department vvas that mining profits vvere up almost as much after taxes as they vvere before taxes. This paradox is explained by the fact that loopholes in the mining tax lavvs permit that particular class of profiteer to dodge taxation The fact that practically aH corporations are making record-breaking profits is pretty conclusive proof that taxes alone are not a sufficient curb on profiteering. In addition, there must be effectjve control of prices and, as everyonc knows. priče control has been one* of the big failures of this adminis- STRIKE LOSSES tration. are not. The Office of War Information has aniy*unced recently that iteaths and injuries in vvar plants caused, during 1943, the loss of 270,-000,000 man days. or the equivalent of the removal of nearly a million vvorkers. Since Pearl Harbor there have been in our mineš and factories 37.600 deaths—7.500 more than our militarv dead. The pcrmanently disabled add up to 210,000, and thos? temporarily injured number 4,500,000. These figures combined amount to 60 times the number of American vvounded and missing on aH the battle fronts. Nevvspapers and politicians vvho spend space and time to smear labor and rouse the soldiers and sailors against vvorkers are as traitor-gus as any man vvho might. let us say, incite the Armv against the Navy. -rThe Nevv Leader CURBING PROFITEERS FDA'S BIGGEST TASK A fcw days before hc resigned as direetor of the Food Distributing Administration. Roy F. Hendrick-son declared that his most difficult task vvas in preventing profiteering by the food industry on sales of ' commodities to meet vvar and lease-1 lend requirements running high in- , to the millions. He is not sure that j he succecded, he said. The F. D. R., he added. has no authority to renegotiate contracts for food and is unable to recover ' cxcessive profits. vvho took a day or tvvo off to recover from a hangover, or had a bellyache due to eating too much caviar or blue poin(s or porter-house steaks. — The Progressive Miner. "BLUEPRINTS 0F POST-WAR VVORLD" A fevv days ago Stuart Chase, an able economist vvho is also blessed vvith common fense, and Paul Hoff-man, president of the Studebaker Corporation, presented to a Wash-ington audience "blueprints for a post-vvar vvorld." Both agreed that full employmont" vvas the key to our economic problems. Chase argued that industry should The press of the nation plays up j be encouragcd in every reasonable THE EASY-GOING ARMV A milkman. inducted into the army, vvrote back home from camp: ' Bessie, I sure do like this army life. It s niče to lie abed every morning until flve-thirty." 8ACKMATTACK WHY WASHINGTON HAS SLUMS Why is Washington. capital of the richeat nation on earth, disgraced by some of the vvorst slums in the vvorld? We have asked that ques-tion many times, and novv Senator Arthur Capper glves a startling ansvver. ♦ "I have reached the conclusion," says the Senator, these slums exist l>ecause they pay a better return on the money invested than almost any other investment in Washing-ton."—Labor. vvarned against negotiating^ fascists. They are opposed to that. And so. I take it. they must be opposed. or at the very least indifer-ent, to negotiations that may be managed by natlve labor exploiters vvliose highest hope is povver and vvhose dollar patriotism is patently intemational It may be recalled that this col-umn raiaed the question "vvho" and "why" vvhen VVendell Willkie re-turned from a flying trip around the vvorld vvith the nevvs that vvhat the vvorld needs is a program of "economic intemational Ism " Then, as novv, it seemed important to knovv vvho vvould be in control of the vvorld and of the nations of the vvorld. Because, vvorkers just can't expect much in the way of liberty from any agreement that their ex-ploiters find mutually satisfactory. "Seek ye first the kingdom of God." vvas the advice of an earlier agitator, vvho promised that vvhen that Kingdom is found aH else vvould be added. - And if I am greeted vvith super-cilious smiles vvhen I advise anyone vvho may listen to soek first tha Most Americans are tolerant of races, national origins, and reli-gions other than their ovvn. This is not true in every čase. hovvevcr. and so vve need frequent reminders that racial diserimination and reli-gious prejudice and bigotry have no plače in this country. At thc present time there is a LIVING COSTS JUMP 42 PCT. SINCE 1941, HINRICHS ADMITS If a vvorker vvho received $1,400 a year in 1941 is not earning more than $2,000 novv, the chance is he and his family are hungry. That is a fair interpretation of testimony before a Senate commit-tec rccenty by A. F. Hinrichs, act-ing commissioner of labor statistics Hc declared that there has been a 42 per cent rise in living costs since 11)41, vvhich is not far from esti-mates submitted to the committec by spokesmen for organized labor. Hindricks stuck to his contention strikes as though it vvere the only j ncws available and as though the • carth vvere rcady to collapsc because of some labor difficulty. Novembcr's strike losses vvere "tremendous" the press of the nation points out, but that same press doesn't go tojhe trouble of getting the true facts. Mcasurcd in the number of man-days put in by labor, the loss by strikes is so small as to be hardly vvorth mentioning. Actually, the total amount of time lost in November vvas only one thlrd of one per cent of the total time labor put in. But nothing is said of labor s con-tribution of some 99 62 per cent of that the 23.4 per cent rise reported its total time at vvar labor. Oh, no in the o/ficial cost-of-living index is correct, but he added that higher taxes and other factors facing the housevvife are not included in the index The index, Hinrichs declarcd, ac- large scale offensive to vvipe out >.rurately reflects changes in unit diserimination against Negroes, and , prices and is appropriate to the nar the only ment ion in the press is of the one third of one per cent of the days lost by strikes. Another proof that labor needs i good daily labor press. We pause to vvonder hovv many ' man-days'' were lost to industry through absence of the "big shots" way to provide the jobs. If indus-try slovved up. he vvould have the government step in vvith public vvorks. social security and other devices. He gave this set-up a fanev name, "compensatory eco-nocy." Despite the name, his idea is excellent. Hoffman predicted there vvould bo a tremendous demand for goods after the vvar and insiated it vvould be possible to provide jobs for from 50,000,000 to 58,000,000 vvorkers and they could boost produetion 33 4 per ccnt above 1940. Putting it in a ftutshcll: Every-thing depends on our success in providing jobs at proper vvages. If vve do that, vve vvill vveather the storm. If' vve make only a half-hcarted effort, vve are in for trouble. — Labor to gain for them the same oppor-tunities for employment and pro-motion enjoyed by vvhite citizens This has proved to be a big under-taking and little progreas has been made We have noticed that among the leaders of organizations taking a rovv statistical purposes vvhich it purports to serve. Hovvevcr, he added, it does not pretend to measure aetual overall changes in living costs. includlng changes resulting from vvartime shortages of some \ commodities and the poorer quality I consumers are compclled to take; I love sueh mirth as does not make friends ashemed to look upon each other next morning. — Izaak Walton. promlncnt part in the fight for the because of vvidesprcad substitution Negro, are some vvho themselves | and adulteration. , are not free of religious prejudice This, perhaps. explains their failure to vvin adherents to the Negro cause A blind man makes a poor guide.—The Brewery Worker There are betvveen 180,000 and 240,000 blind persons in the 20 La-tin American countries, it is estimated. . ' ,. u». b*. l'i > .. ... -*.-' ; THF.V DO, TOO A court official, after explaining the hlstory of the American flag to a group of aliens sceking Citizen-ship papers, asked one of them: "Teli me — vvhat flies over the clty hali?" The alien hlinket a minute. "Peejins!" ADAMICS NEVV BOOK MY N ATI VE LAND Based upon the author s cxclusive material, this incredible story of YUGOSLAVIA — the country of the Croatians, thc Serbians and the Slovcnians — and her heroic strugle holds a significant lesson for the democracies. Order Your Copy Novv $2.75 a copv PROLETAREC BOOR 8HOP 2301 So. Lavvndale Ave., Chicago 23. 111.