V PLUTALU MIRNO PRAVIJO: OB ZADNJEM IZVOZNEM USPEHU
Smo med najboljšimi na svetu
Marca so iz Industrije zapiralne embalaže PLUTAL, Cesta v Gorice 8 izvozili za 1 milijon 22 lisoč ameriških dolarjev izdelkov. Tako je ta 350 članski kolektiv prvič dosegel enomesečni izvoz nad milijon dolarjev, postal pa je tudi največji izvoznik v naši občini. Ta dosežek celovi-tega marketinškega obnašanja v tem kolektivu na robu našega mesta, je bil povod, da je predsednik izvršnega sveta Stane Droljc s sodelavci in predsedniki družbeno-političnih organizacij pripravil sprejem za predstavnike Plutala. Kot je v navadi, je gostitelj izrekel precej poh-valnih besed o tem izrednem kolektivu in čisto na koncu pri/nal, da je bi) ludi v času rdečih številk v Plutalu prepričan, da le niso zaradi malomamosti ali slabega gospodarjenja, ampak so marketinško planirane in ob danih pogojih takoj spet pokrite. Ker je mogoče le iz stvarnih podatkov in razmerij oceniti Plutalov uspeh. naj povzamemo nekaj dejstev, ki jih je ob tej prvič doseženi izvozni šievilki izrekel direktor Ivan Koželj.
»Če bi lahko prikazali ta izvoz v ncmški marki oziroma po sistemu košaricc valul, bi bila ta izvozna številka še večja. Ker pa je pri nas uveljavljen dolarski obračun, se pač moramo zadovoljiti z navedeno številko. To je zani-mivo, a ni najbolj pomembno. Pomembno je, da smo prisotni na vseh najbolj razvitih tržiščih zapiralne emba-laže na svetu. Seveda tja ne prodajamo zamaškov, kot tako radi površno zapišejo novinarji, ampak kronske in navojne zaporke ter še številne druge tipe zapork, ki pa so na videz enostaven tehnološko pa izjemno zahteven izdelek. In, ker je to tako, imamo pri nas naslednjo trženjsko filozofijo: imeti moramo najboljšo tehnologijo, s katero brez težav lahko pokrijemo tudi najzahtevnejša vclika tržišča. Trženje pa ni, tako kot je po celi Jugoslavi-ji napačno razumljen naziv za razne postranske dejavno-sti v delovni organizaciji. ampak je pri nas trženje izraže-no kot razvoi oziroma kot AKTIVNl ODNOS DO TR-GA IN VKLJUČEVANJE V OBLIKOVANJE TRGA. To pa je pravzaprav še pomembnejše kol skrb za tehno-logijo.
Lahko rečem, da so v našem kolektivu stalno prisotni: pretok svetovnega tehnološkega znanja, sodobnega mar-ketinga, iniciativnosti, skratka vsega, kar nam omogoča, da zaposlujemo zmogljivosti, ki lahko pokrijejo nekaj Jugoslavij. Mi pravzaprav v naši državi ne bi mogli obstajati satno za naše potrebe. Ne le zaradi drugih tovarn, ki nastopajo z notranjim dumpingom, ampak celo zaradi tako nenavadnega obnašanja, kot ga ima n. pr. Radenska. Že šest mesecev od nas ni kupila niti ene zaporke. Uvažajo jih po višjih cenah iz Avstrije. Da je nesmisel še večji, pa mi pokrivamo s kronskimi zaporka-mi skoraj celotno avstrijsko tržišče.
Če se vrnem k izhodiščnemu podatku, 1 milijon dolar-jev izvoza v enem mesecu, moram povedati, da je z zad-njimi ukrepi zveznega izvršnega sveta postal ta izvoz profitabilen oziroma ustvarjamo z njim akumulacijo.
Vemo, da moramo nastopati v proizvodnji z najboljši-mi materiali, ki pa morajo biti tudi najbolj gospodarno izkoriščeni. Danci so nas hoteli pri ceni izsiliti s cenejšimi nemškimi zaporkami. Nismo se vdali. Ko smo jim doka-zali, da so naše zaporke nekajkrat boljše od nemških, danski trg pa je izredno zahteven, smo pridobili še za 50 odstotkov novih naročnikov.
Zavedamo se, da pri izdelkih, ki jih izdelujejo v velikih količinah v vsaki državi iščejo rešitve. Zato prehajamo na tem področju tudi v inženiring. Ponudili smo v izgradnjo štiri tovarne, v katere bi po naših projektih in naši tehnologiji postavili naše stroje in PRODALI NAŠE ZNANJE. Okrepili bomo še servisiranje, izdelavo stro-jev in naprav za manjše, srednje in specializirane porab-nike zapiralne embalaže in okrepili kemijski del proiz-vodnje. Sicer pa bo na letošnjem sejmu VINO 89 mogoče videti številne novosti iz naše proizvodnje, ki bodo prav gotovo presenetile družabnike in obiskovalce.«
STANE JESENOVEC