Cerkvene zadeve. Zgodovina lavautinske škofije. II. Na Š t i r s k e m imela je labodska vladikovina v 17. stoletji nasleduje župnije, jništete ovn.im na Koroškem: 9. Župnija t>v. Margarete na Muti s podružuieami: a) sv. Petra, b) sv. Janeza pod Mutoj, c) ss. Primoža in Feiicijaaa in d) sv. Jerneja. — 10. Saniostan puščavuikov sv. Avguština na Muti. — 11. Satnostan dominikaus-kih nuu v Marbegu. — 12. Župnija sv. Mibaela v Marbegu 8 podružnicami: a) sv. Mattina na Ledini (in Egarteu), b) sv. Ila v Vižingi, c) sv. Lenarta na Ravnem, d) ss. Šimona in Jude v Pernicab in e) sv. Jakoba v Soboti. — 13. Župnija Marije device v Brezji (Fresen) s podružnico sv. Ožbalda za Dravoj. — 14. Župnija sv. Jurja na Remsniku in nje podružnici: sv. Katarine v Kopli in sv. Pongraca na Vrhu. — 15. Župnija sv. F1 o rj a n a zaLaznico s podružnico sv. Urba. Tamošnji župnik je bil komisar za vse sledeče nad Radolno ležeče lavantinske duhovnije: 16. Župnija sv. Janeza v Labodo vcu (Schvvanberg) s podružnico sv. Ane na Gori in s kapelo sv. Jožefa v labodovskem gradu. — 17. Župnija sv. IIa vHoleneku s podruznico sv. Bolfganga na Gori. — 18. Vikarija vsih SvetnikovvLonču (Landsberg) s kapelico sv. Lovrenca v lončkem gradu. — 19. Župnija Marije device na Ojstrici s podružnico sv. Miklavža v Trabutten. — 20. Župnija sv. Jakoba v Freilandu 8 podružnico sv. Ožbalda. — 21. Župnija sv. Jerneja v Ganisu. — 22. Župnija sv. Andraša v Suselji (Sausal.) 23. Župnija sv. Mihaela v Glinici (Kleinstatten) in nje poddružnici: sv. Martina v sulmski dolini in sv. Jurja v Krčovini (in Gereuth). — 24. Župnija sv. Urbana v Altenmarktu s podružnico sv. Ane v Beli (in der Wiel). — 25. Župnija sv. Ane v Suselji. To so vse župnije in cerkve nekdanje lavantinske vladikovine. Ležale so vse okoli labodskih planin, deloma po njih panogab. V teb razmeraii je ostala lavantinska škofija do leta 1786. V tem letu je pa cesar Jožef II. kakor druge škofijc, tako tudi lavantinsko na novo omejil. Po njegovi določbi je tacas lavantinska škofija vse svoje nad Dravoj ležeče štirske župnije in cerkve oddala sekovski škofiji, je pa mesto njih prejela naKoroškem ves velikovski okraj, na Štirskem pa celjski okraj. — Tako na novo omejena lavantinska vladikovina je segala gori blizo Judenburga in Celovca, doli pa blizo Zagreba, in je razdeljena bila na 20 dekanij. Te dekanije so bile: na Koroškem: 1. šent-lenaitska, 2. wolfsberška, 3. sent-andraška, 4. velikovska, 5. doberlovaška in 6. pliberška'; na Stirskem: 7. vuzeniška, 8. starotrška, 9. bistriška, 10. konjiška, 11. škaljska, 12. gornogradska, 13. braslovška. 14. novocerkovška, 15. celjska, 16. laška, 17. šmarska, 18. rogačka, 19. kozjiska in 20. videmska. Štela je škofija 210 dnbovnij in 320.000 duš, med kojimi je bilo 50 000 Nemcev, ki so naseljeni bili v lavantinski diilini, za Labodo od Reicbenfelsa do ]ab(idt<ke župnije. Vsi ostali prebivalci (i70.000 duš) so bili slovenske narodnosti.  (Dalje sledi.)