(rednifStvo in upravništvo v Ljubljani. Frančiškanska ulica Štev. 6, I. nadstropje, ==r~------= Učiteljska tiskarna. ■ = deklamacije za list so poštnine proste [nserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pobojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po do-t'~-------- govoru primeren popust. ===== IflPREJ Glasilo jugoslov. socialno demokratične stranke. Izhaja razen nedelj in pr aznikov vsak ————— dan opoldne. —-------------------------- Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18-—, za četrt leta K 9'—, za mosec K 3’—. Za Nemčijo celo leto K 40'—, za ostalo tujino in ===== Ameriko K 48. ===== ■m Posamezna Številka 14 vin. ■» Št 85. V Ljubljani, pondeljek dne 15. aprila 1918. Leto II. Demisija grofa . Czernlna. Ounaj, 14. aprila. Korespondenčni urad javlja: Minister cesarske hiše in vnan,ij| zadev je podal danes cesarju svojo demisijo. Cesar je demisijo sprejel ter naročil grofu Cz-erninu, »jaj vodi uradne posle, dokler ne bo imenovan naslednik. Afera Czernin-Clemenceau končana. F ari s, 14. aprila. Razglaša se nasledinji orici.tel.ni komunike: Česanju ni bilo mogoče ^ sredstvo, da bi zavaroval obraz, zato za-/..A v obotavljanje človeka, M je prišefl v rinili J- • eno 101111 preostaja, da namreč ob-. , Vl0|tesa svaka potvore pisma, češ, da jc m« ( °r r . °. napravil lažnjiivio besedijo doku-lenta. Izvirnik, katerega besedilo- ije priobčila rancoska vlada, je balo sporočeno ob navzočnosti KmeraJtteKa tajnika v ministrstvu za zunanje stvaai, Julija Goimbona, ki ®a je »poslal and-no s trski predsednik, in kti je napravil kopijo1 > dovoljenjem princa in Jo izročil ministrs/kem« predsedniku. Primc se je raztovarjal o te;r stvari .s Ribotojii samim tako, da bi ne imelo nobenega zmasia, če tekst ne bi bil tisti ki ga .je1 objavila francoska vlada. Ali ni očitno, da ne bi bilo moKoče pričeti razgovor, in da bi predsed-'™ . '[©publike prača ne bi bi!l drugič sprejel, če bi bil ta na iniciativo i enkrat) Avstro-Ogrske izročil Ms tirno, ki oporeka našim pravicam, mesto da bi jih jim Pritrdila? Pismo cesarja Karola, kakor srno ca citirali, le pokazal princ Sikst sam vladnim voditeljem. Sicer pa utegneta potrditi dva prinčeva prijatelja avtentičnost pisma, ppsebno pa št dotočni, ki je od princa to pišimo prejel, da ga Prepiše. Dunaj proglaša aiero za končano. 7 ri .na'i, 14. aprila. Uradno se razglaša: Zadnja izvajanja gospoida Clemienceauja ne iz preniiniiaifo resnice dotsedanjih uradnih izjav vnanjega ministrstva. Princ Sikst Bourbonskl kateresra ©esami znam značaj izključuje pot- P?tVOre in ,tudi nobena dru-■ ^ 'Cijeina oseba, ker vnanje ministrstvo ne inort dognati, kje se je podteknila potvora. S tem ,ie zadeva proglašena za končano. Cesar Karel cesarju Viljemu. I) utiaj, 14. aprila. Cesar Kiairel je poslal nemškemu cesarju naslednjo brtzietiavflvK): Obdolžit ve gospoda Clemenceauja proiti meni so tako nizkotne, da me ni volja, nadalje diskutirati s Francijo o tej zadevi. Naš nadaiitnii od&io-vor .so /noji topovi na zapadu. V zvestem prija teljstvu Kartel. Slaba znamenja Strašnim udarcem, katere nemška ofenziva zadaja na zahodni fronti sovražnikom, je zanenkrat sledil le •on viden uspeh: trden sklep entente, da še pomnoži razpoložljiva sredstva samo v dosego svoje volje. Obletnica vstopa Amerike v vojno so slavili v \Vashingtonu in Londonu z.govori, v katerih sc ne zrcali noben sled kakega popuščanja. VVilson jc prekašal v bojni odločnosti samega sebe, češ: »Sila, sila do skrajnosti, sila brez mere in meje, pravcata, triumfujoča sila, ki vpo-| stavi postave sveta zopet v svoje pravice in pomete j vsako samosvoje nadvladjc v prali.« Naši junaki v za-j lediu zbijajo šale na njegovih besedah. Smešijo ga ! radi »idealov«, katere dozdevno zagovarja in v resnici j ni težko najti zijajoče nasprotje med principi, katere J oznanja VVilson, in njih izvedbi. Ootovo bi mirovni mi-j sli bolje služil, morda bi vojno že danes dokončal, ko | bi položil svoj veliki vpliv kot pošten posredovalec na i tehtnico, namesto da ..ic vstopil na strani entente v | vojno. Zato njegovi odkritosrčnosti ne moremo verjeti, j Vrednost njegovih napovedanih načel kljub temu seveda j nc izgubi veljave. VVilson ostane trden, čeprav opazo-j valeč dvomi nad odkritosrčnostjo njegovih načel. Sploh j je farizejska manira, ako se možu očita ravnanje, če se | pomisli, kako malo soglašajo mirovni sklepi na vzhodu | s priznanjem pravice o samoodločbi narodov in še druge j lepe stvari. O kakovosti poštenosti, kolikor jo vsebujejo po j vojskujočih se državah proglašeni »ideali«, bodo mogli | presojevati šele poznejši rodovi. Pa bojimo se le, da i bosta pri tem oba dela enako sojena, namreč slabo. Sedaj ne gre za to, kdo ima prav, temveč kdo razpolaga z večjo močjo. Spričo vojnemu položaju si naši strategi v zaledju hitro napravijo sodbo: 7.a osrednje sile govore vojna dejanja, kakršna svet še ni doživel, in meni, da je gotovo, da bodo ta dejanja še večja, če bo vojna trajala še dalje. Delovanje entente se izčrpava za mislečega človeka v velikem blebetanju ententnih državnikov. Rusija, ki .ie veljala oh izbruhu vojne kot najmočnejši sovražnik, je pri kraju, in ker Nemčija sedaj obrača vso svojo moč zahodu, ni izključeno, da bo tudi ondi dosegla enak uspeh. Ali pa se ne bo zmotil# Pač zrno soli utegne biti v izvajanjih Balfourja, ki jc rekel: »Nedvomno so osrednje države zasedle precejšen kos ozemlja. Zgodilo se je, ker imajo opravka z | nasprotniki, ki uiso bili oboroženi in ki se niso upirali. Njih uspehi niso bili več pomenljivi, ko so se | kosali z armadami, ki so bile liki njihove korenito pri-j pravljene.« In da so sovražne armade na francoskih tleh »korenito pripravljene«, dokazuje potek ofenzive kljub nje ugodnim napredkom. Ako bi se ti uspehi nadaljevali še tedrie in mesece, da bi prišlo do poloma kakor v Rusiji za to nikjer ne vidimo kakega dokaza. Kaj pa potem, ako ofenziva ne bo prinesla nikake odločitve, ako se na frontah armade zakopljejo? Amerika se med tem pripravlja, da razvije svoje ogromne sile. Brezmiselno bi bilo, da bi jo podcenjevali. Tudi Angliji bi pred tremi leti nihče tre pripisoval tako velikih zmožnosti, s katerimi je presenečila svet. Ne sto- jimo prvikrat pred »zadnjo odločitvijo«, t-etoindan nam io prorokujejo, pa smo se vedno zmotili. In ako se posreči, da se sovražnik »uniči« na francoskih tleh: Ali se-bo potem v resnici'izsilil mir? Bal-four je kazal na bojna sredstva, ki so aliirancem še vedno na razpolago: trgovino in prekomorske zveze, katere »sovražnik ne more uničiti«. Vse zre nepremakljivo na to »odločitev«, ki bo vsekakor nastopila na zahodu. Pri tem pa se popolnoma prezre, da je nemogoče, da bi bila• to končna'odločitev. Moči osrednjih držav nikakor ne zadostujejo, da bi jo proti sredstvom moči sovražnikovim na morju, vojaško in gospodarsko izsilili. Kvečjemu pričakujejo to vsenemški vojni norci. Resnični vojni konec se sploh ne da izsiliti s sredstvi moči. Končno dejanje bo in mora tvoriti le sporazumljenje od države do države. Bila ni tedaj v prilog miru usluga, katero je grof Cernin storil s svojim razkritjem o obravnavah v Švici. S tem jc le morda za dlje časa podrl mostove, ki bi lahko vodili k miru, in za oba dela velja strašna beseda: s,la, sila do skrajnosti, sila brez mere in meje, prava pravcata triumfujoča sila . . . Novotarija v prehrani. PO časopisju k-roži vest o dete preuredil vi sedanje aprovizacije. »Piravo lidit« v Pragi namreč poroča, da misli vlada ozkmma prehranjevalni urad jeseni uvesti po velikih mestih in industrijskih središčih skupno prehranjevanje vseh gospodinjstev, ki nimajo vsaj 6000 kron letnih dohodkov. Kdor ne bo marail jemati' hrane v teh skupnih kuhinjah, ta sploh ne bo dobil nobenih živil. Z drugimi besedami bi :o povedali: tisti, ki bodo lahko plačevali oderuške cene, bodo imeli vsega dovelj. za javfno preskrbo pa ne bo ostajo nič. Nekail«) to vsebino ima kratko pomočilo, ki nam pa bistveno pove še mnogo več. Znamo nam je, da se trgovstvo in kmetijstvo poteza za prosto trgovino, kii bo omogočala velikim pridelovalcem in pretoupcetm poljubno navijati cene. Ze pri sedanjem sistemu je šla draginja visoko preko rut jv. cen, razvilo se je tihotapstvo in država je hote ali nehote dopuščala vso anarhijo v aprovizaci#. Vzrok temu je bilo najbrže to, ker so se veliki agrarci silno pritoževali za radi prenizkih cen, a da se jih zadovolji: naj bodo tihotapci. Konsumente so torej izkoriščali na eni strani producenti in trgoveti, na drugi strani pa tudi »moderne« prediranje v abie centrale. Če ie ta novi načrt resnično v nameri prehranjevalnega urada, poteim moramo imemo-vaifci načrt »novo duhovitost«, ki ni nič drugega kaJkor koncesija vojnim oderuhom z živili, da bodo smeLi cene svobodno urejevati in delatr imenitne dobičke. Bogataši in vsi imoviti sloji bodo tihotapci. Konsumente so torej izkoriščali bodo sicer drago plačevali živila, a dobili jih neJimoivki stoji, ki nimajo denarja, ki žive ob LISTEK. Dr. H. Tuma: »Demokracija" in inteligenca. ^»•Bnosvetno delo je polje inteligence«, deiav^i;?^- !e',li'a! Kie Pa ie inteligenca med vida deiu A« se ni vedno cdtego- ima še kak ruarS toHl,™ 1,Ud£X0n?<' A1’ Skl? Ali ni vse- hrepene« J r^ev<< s^ov®f: ■gospod«, zelenje mažeta mte'1,^ence bin hiše »gospoda« ? *”*** 1Z wo»e Dololer tare beda in Pomanjkanje nj idetra ^kademika je morda še poLusocialisit, K)*stop« J-ez prag odvetnika iili urada, pa postane kakor bolje kaže, ali pristaš Slovenske ljudske stranke aM pa gre med »kristalno čiste značaja, ki Sc vzgajajo v ^okolici in po vtzgiedu voditeljev J»a!rod!ni(ih naprednialoov — ker ve, d:t ga gotspo^- tmransi S)ocja)]11€(g:a ^ennokrata prezirajo m st^je^1 pokopanega med prodetarijatom. Ko so »Nasi Zapiski« ^ 'krenili odtočno na so&,;a-tiStično pot, izginili so inteiitgentJie kor naročniki in sotrudnki kakor »miši« .iz Dotapljaioče se ladje. Bojim se, da se pičlo število inteligence druži okoli »Deniokracilie« le, keir rti več v družbi s preprostimi proletarci in se čuti med seboj. Plodovi »Demokracije« nami »poklicano« inteligenco pač skoro predstavijo! Globoko prosvetno njeno delo bo pravi blagor zan;o i.n za slovensko ljudstvo. Sescaviteij »Naše poslanice« Abditus spi-sid je šelej leta 1912. lepo knjigo »Socialni problemi«. Tann izrekel je svoio sodbo o slovenski inteligenci Navajamo naj le iijegove zaključne misli: »Toliko trdnih sklepov in kesanja je storila že slovenska inteligenca, da bi lahko pekel tJaJoovlalH z .njimi1. In zato je -napočil čas, da se spozna, da mora naša nova proletarska, duševna inteligenca priiti z bogatim' duševnim fondom, na katerega podlagi sezida in dozida to. česar dosedanje generacije niso mogle izvršiti, ker jim je manjkalo velike duševne s-ile in pozitivnega kažiipota......... Klie najdemo ta kažipot ? V socialnem delu in samoSizobrazbi i Kdo more privesti slovensko inteligenco iz dosedanje letajrgiie? Socializem! Kdo nam rtazikužu naše nujae potrebe in na loge in nas privedle do resničnega, pravega ljudskega in demokratičnega detla? Zgodovina tu poznanje družabnega razvitima! In kdo luus more' intelektualno, čustveno in družabno dvigniti? Socializem in kultura! In kdo privede slovensko' inteliRanco zopet nazaj med ljudlstvo in :io z njim tesneje duševno1 zedini? Kdo nam poglobi našo socialno in narodno vzgojo? Študija socializma! Spoznajte resnico mladi, dobri ljudje in v Vaših srcih že zjasni!« borem svodem zaslužku, i>a bodo srebafli po skupnih kuhinjah .poiiivko, stradali iti trpeli zato, da vztrajamo do kanca. Ima pa ta načrt še druge slabe strani. Najprej ie vprašantie, kdaj ga 'izvedejo; ali me 0101 -da šele takrat, ko bodo imoviti blago že picikir pHi in ga pa-oducenti poskrili ? Ali bodo imodu centi dajali blago radi sjplošnosfri na razpolago? f kanili so se d »sedaj in koiliko botlj se bodo branili vbodoče! Njih interes to zahteva — velik, čimvečji dobiček! Da imata vlada in prehranjevalni urad neke načrte, o tem ni nikakršnega dvoma. In prav verodeitno .ie, da hoče vlada napraviti z novo uredbo veliko uslugo agrarcem in trgovstvu, seveda na šlkotdto Kii:irwm^nei#i konsiiirnen+oiv. Kjonsuirienti so tili doslej žrcev in bodo tudi vbodoče, dokler bodo te ra zn ter e pohlevno prinašali ter se ne bodo uprli zahtevami privilegiranih stanov. Uvedli bodo zopet eksperiment, vivisekcij-sko operacijo na delavstvu, n ode vršen poskus, ki utegne samo dokazati nezmožnost preliran-o. Namesto, da bi uvedli enakomerno prebiramo, da bi organizirali produkcijo in kion-sumente, nameravajo po tej vesti uvesti le še večfo 3Jnair~ liitio in raziliko med človekom in človekom, ki naj vztraja. In pa prepozni bodo, zakaj po žet- vi pobirati po njivah klastje ali pa petmetavti trgovska skladišča, ko so' že prazna, — to .mora ostati jalovo delo. Aprovizacija bi bila le tedaj prava in poštena, če bi bila enakomerna; tega pa gospodi^ ne marajo, ker so samii sebi najbiižji. Politični pregled. Državni zbor. Po mnenju zborničnega predsednika dr. Grossa se poslanska zbornica sestane dne 23. aprila zopet na plenarno sejo. V odločilnih krogih pa se baje že misli na to, da se sklicanje zbornice odgodl na poznejši čas. = Prvi maju Češka delavska socialno demokratična stranka (centralisti) hoče prvega maja s splošno ustavitvijo dela manifestirati za splošni imAr, iza saimoodločevanje narodov in za razdelitev dneva: 8 ur za delo, 8 ur za izobrazbo, za jed in šport in 8 ur za odpočitek. — Izstradovalna politika. »Pravdat? priobča dopis iV Zadra, ki pokazuie vso malomarnost prehranjevalnih oblasti, kadar gre za prehranjevanje v Dalmaciji: Drugače si dopisnik škandaloznih razmer ne more razlagati, kakor da pride, do prepričanja, da imajo pri tem odločujoči oinitelji poseben namen, namen izstradati ljudstvo. Mesto Zader silno trpi zaradi sJaJbih aprovi-začnih razmer, in na vse interpelacije odgovarja na- j mestništvo vedno eno in isto: Ne moremo dobavljati potrebnih živil. Sedaj pa se je odkrilo vse nečuveno ravnanje namestništva napram mestnemu prebivalstvu. Mestna aprovizacija je dobila veliko množino testenin, sira, slanine m še nekaj drugih živil. Ko ie prišlo blago v Zader, ie namestništvo prepovedalo, da aprovizacija razdeli med meščane ta živila. Ze itak ubožno in sestradano ljudstvo, ki se more zadovoljevati komaj s slabim, bornim kosilcem, pa mu odtegnejo še to, kar je zanj namenjeno. Gospoda na namestništvu pa imajo namen, razdeliti blago, ki je namenjeno izključno le mestnemu prebivalstvu, med mestne uradnike. Ne more se razumeti te politike dalmatinskega namestništva, in ne more se je imenovati drugače kot izstradovalno politiko. Ljudstvo je trpelo in stradalo že dovelj, in to bi morala objestna gospoda na namestništvu tudi dobro razumeti, kajti tudi potrpljenje ima svoje meje. — Češka skupina v gosposki zbornici. V Piasi sc je zadnje dni vršilo posvetovanje o predlogu, naj bi se češki meščanski člani gosposke zbornice združili v posebno skupino. Namen te združitve ie stalen političen stik s češkimi poslanci in obenem uveljavljenje češke narodne politike v gosposki zbornici v okviru desnice in s sodelovanjem konservativnega veleposestva. Sestavil se je poseben odbor. Za pooblaščenca odbora je bil izvoljen bivši minister dr. Poit. — Grot Czernin leta 1903. in Cehi. »Narodni Listy« ponatiskujejo pismo, ki ga je pisal grof Czernin leta 1903. v obrambo proti obtožbam, da je pristaš Cehom sovražne politike. Grof Czernin je namreč kandidiral takrat za češki deželni zbor kot zastopnik ustavover-nega veleposestva. To je zbudilo pri Čehih veliko pgor-čenje, posebno ker je bil njegov oče konservativni veleposestnik, in to ofgorčenje so mu izrekli tudi v nekem pismu občinski zastopi njegovega okraja. Nato je odgovarjal Czernin v pismu, v katerem pobija trditev, da bi bila njegova kandidatura sovražna češki politiki. Ustavoverno veleposestvo da se je uprlo nemški obstrukciji, ki je oslabila deželni zbor, in da ni nikaka tainost 'da je bil on med tistimi, ki so se izrekli najodločneje’ proti obstrukciji. Tej obstrukciji pripraviti sko-rajšen konec in, če mogoče, jo v bodoče obraniti, mora biti prva dolžnost vsakega poslanca, ki ljubi svoio domovino. To »e pa mogoče, če se doseže odloČevalna večina, in veleposestvo je v prvi vrsti poklicano, da v zvezi s češkimi agrarci napravi v ta namen prve korake. Nisem vstopil, pravi grof Czernin, v deželni zbor. da bi nastopil proti konservativnemu veleposestvu ali delal proti vašim željam in stremljenjem; nasprotno, upam, da se bo vendar enkrat posrečilo, da se stvori iz vseh, ki delajo za blagor dežele, enotna stranka, ki bi udušila vsako obstrukcijo, kakršna je bila sedanja nemška. — Bombažna centrala. V skupni vojhogospodarski komisiji se je v četrtek in petek nadaljevala razprava o bombažni centrali. Poslanec Jeržabek je naglašal, da služi centrala za bombaž interesom neke manjšine. Pojmljivo je, da se je početkom vojne ustvarila centrala, tekom časa pa je prišlo do monopolizacije. Naloga vlade naj bi bila, nadzirati cene, obdržati zaloge v evidenci in preprečiti izvoz na Ogrsko. Bati se je, da se bodo za armadne potrebščine rezervirane zaloge {udi še po vojni brez ozira na potrebščine civilnega prebivalstva porabile v svrho centrale. Poslanec Le-\vicki se je izjavi! proti temu, da bi centrala še po vojni obstojala. Komisar za vojno in prehodno gospodarstvo sekcijski načelnik Ricdel je končno izjavil, da povratek k polni svobodi prometa še dolgo po vojni ne bo mogoč. Glede papirne industrije namerava vlada izvesti sistematično preureditev te produkcije. — Na Hrvatskem brije sever. Nrvatska vlada, v kateri sede poslanci koalicije, je ustavila deklaracijsko glasilo »Jug« v Oseku z motivacijo, da njegovo pisanje ogroža državne koristi. — Proti zborovalni svobodi. Mariborski Franc Girstinayer je poslal štajerskemu namestniku grofu Claryju pismo, v katerem se pritožuje proti postopanju orožnikov in komisarja dr. Trstenjaka ob priliki shoda v Št. Janžu pri Dravogradu. Na koncu pisma pravi, naj štajerski namestnik prepove take shode, ki omogoču-jejo in pospešujejo anarhijo, kakršna vlada sedaj na Ruskem. — Namen je prozoren! — Pruski državnozborski odsek za volilno reformo za pluralno volilno pravico. Odsek za volilno reformo pruskega državnega zbora je sprejel v seji dne II. t. m. v drugem branju zakonsko osnovo o volilni reformi za državne poslance po sestavi prvega branja. S tem se uvede na Pruskem pluralna volilna pravica za volitve v državni zbor. Predlog, da se obnovi vladna predloga za enako volilno pravico, je bil odklonjen z 19 proti 16 glasovi. Za obnovitev vladne predloge so glasovali napredni poslanci, centrum, soc. demokrati, Poljaki in nekaj narodnih liberalcev, proti pa konservativci in ostali narodni liberalci. — Racovski ubit? Listi iz Jaša poročajo, da je postal Racovski, vodja socialistov, pri nekem spopadu z revolucionarji žrtev napada. Ker je bil Racovski pred nekaj meseci v Stockholmu, je treba to vest previdno presojati. — Stotnik Beerjelde in spomenica Lichnovskega. V Berolinu je bil pred kratkim areitiran stotnik Beerfelde, dejanski povzročitelj odkritja spomenice kneza Lichnovskega o povzročiteljih vojne. Kakor poroča »Vor-warts«, se je stotnik Beerfelde vrnil iz vojne z visokim odlikovanjem, toda obenem kot strasten pristaš miru. V hiši tajnega svetnika Wittinga je jeseni m. 1. izvedel za spomenico veleposlanika Lichnovskega, ki ga je globoko ganila. V mnenju, da mora dežela doznati resnico, je brez vednosti VVittinga napravil več prepisov te spomenice in jih poslal prestolonasledniku, Ludendorffu in celi vrsti znanih politkov. Nato je bil aretiran in radi nepokornosti postavljen pred sodišče. Neki višji častnik je namreč zatrjeval, da je Beerfeldu prepovedal vsako politično udeleževanje, za kar pa se ta ni zmenil, loda Beerfeld je bil v dveh instancah oproščen, nakar je nastopil s pritožbo proti svojemu predstojniku in ga obdolžil težkih stvari. Vsled tega je bil sedaj aretiran v drugič »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« pravi, da se je obtežilni materiial proti stotniku Beerfeldu že tako nakopičil, da bo vložena proti njemu obtožba radi izdajstva. Proces sam da ie le v indirektni zvezi z afero Lichnovskega. — Priklopitev Estonske k Nemčiji. »Berliner Tagc-blatt« poroča, da je sklenil tudi estonski deželni svet v Revalu izprostiti v Berlinu priznanje estonske države in obenem izraziti željo za najožjo politično in gospodarsko priklopitev države k Nemčiji. — Program ukrajinskega ministrstva. Ukrajins i ministrski predsednik Golubovič je razvil v s',0li seii Rade naslednji program: Poštni in brzojavni piomet se ima izpopolniti z zračno pošto in brezžičnim brzo-javljenjem. Železnice bodo prešle v narodno last, dosedanji lastniki pa jih morajo dograditi. Celokupno inozemsko trgovino bo vlada monopolizirala Trgovina in industrija se podvržeta državni kontroli. Zadrugarstvo se razširi na mesta in vasi in mora postati izhodišče za podrobno trgovino. Ministrski predsednik je obrazložil tudi financielni program in Mavil. da bo izdala vlada ukrajinski denar in razširila pravice državnih bank, privatne banke pa podredila državni kontroli. Pies r a naroda bo izboljšana, tako da bo odgovarjala ljudskim potrebam tudi inozemska trgovina. Uprava se bo centralizirala in bo v rokah posebnih oblasti. Deželni odbori bodo reorcnizirani in izpopolnjeni po strokovnja- kih. Posebni strokovnjaki bodo odposlani za pomla- danska poljska dela. Delavsko ministrstvo bo ustanovilo sodišča in delavske svete kot razredne organizacije brez političnih pravic ter gradilo strokovne šole za vojne invalide. Notranje ministrstvo bo zboljšalo milico in uspostavilo redno vojsko. Zunanje ministrstvo mora skleniti mir z Rusijo. Rcsko brodovje v Kroiištatu. Reuterjevem« uradu se poroča iz Petrograda: 200 ruskih ladij, meti njimi bojne ladje, križarke in transportne ladje, so zapustile Melsingfors ter odplule proti Kronštatu. Prvi oddelek ladjevja je že prispel v Kronštat. Ameriške čete v Vladivostoku. Pariški »Temps« poroča, da so bile v zadnjih dneh v Vladivostoku izkrcano tudi ameriške čete. ■ Italijanska zbornica je sklicana na dan IN. t. in. Pogajanja z Romunijo. Končna pogajanja glede mirovne pogodbe z Romunijo le počasi napredujejo. Mirovna pogodba sama in pravne pogodbe, ki so s to v zvezi, so pač že skoraj gotove, pojavljajo pa se tež- koče glede trgovske pogodbe. Urediti je tudi še želez-niškopolitična vprašanja z Romunijo. Tudi z romunske strani s izražajo razni pomisleki, tako da utegnejo pogajanja še nekaj časa trajati. Armenci proti Turkom. Iz Tiflisa prihajajo vesti, da je vse prebivalstvo Georgije mobilizirano in se bo z novo armensko vojsko skupno, bojevalo proti Turkom na kavkaški fronti. ■— Kravali zaradi lakote na Holandskem. Po vsem Holandskem so dne 12. t. m. izbruhnili zaradi lakote nemiri, ki so bili precej burni, zlasti v Haagu, kjer je bilo pozno v noč več kakor petdeset oseb, ki so bili pri opetovanih spopadih s policijo in vojaštvom kot ranjeni prenešeni v bolnišnice Pozno v noči so nemiri dobili uporno lice. Neprestano so prhajala nova oja-čenja za potlačenje teh nemirov. Policija in vojaštva sta dobila strog ukaz, da v slučaju potrebe streljata-in sicer ne samo v zrak. Poslopje angleškega konzulata, ki je bilo sredi nemirov, je policija vsled želje poslanika zastražila. Ob mnogih ccstah ni ostalo nobeno okno nepobito. Vozove, v katerih so peljali poškodovance v bolnišnice, je množica tudi obmetavala s kamenjem. Tudi pred kraljevo palačo se je zbirala nepregledna množica ljudi. Tam so oddali celo ostro salvo, da bi razkropili manifestante. Podobni nemiri se poročajo iz Rotterdama, Amsterdama, Schidama in Haarlema. V Haarlemu je bila pri nekem spopadu med vojaštvom in demonstrujočo ljudsko množico ubita ena oseba, nekaj drugih pa je bilo težko ranjenih. - Zaloga zlata pri španski banki je pn zadnjem bančnem izkazu prekoračila svoto 2 milijard pesetov, kar pomeni od začetka vojne prirastek zlata za 1462 milijonov peset. Zaloga zlata prekorači sedaj za 93i) milijonov peset zakonu odgovarjajoče pokritje zlita. Zaloga srebra znaša 708 milijonov, pokritje kovin pa 9i odstotkov. Dnevne beležke. Prgledovanje črnovojnikov v Ljubljaui. Mestni magistrat razglaša: Po pozivnem razglasu »W« pridejo k pregledovanju vsi leta 1894. do vštevši 1899. rojeni domači kakor tudi tuji črnovojniki, ki so sc v Ljubljani zglasili za pregledovanje, in sicer dne 20. in 21. aprila t. I.. vsakikrat od 8. do 10. ure dopoldne. Pregledovanje se vrši v Mestnem domu. Obligatorlčtio prehranjevanje prebivalstva nameravajo uvesti, kakor javlja »Pravo Lidu« po velikih mestih in industrijskih središčih jeseni za vse družine, ki imajo manj kot 6000 kron dohodkov. Kdor se ne bo hotel udeleževati javne prehrane, ne bo dobil nikakšnili prehranjevalnih sredstev. To pomeni, da si bodo mogli kupiti imoviti sloji vse, tako da bo javno prehranjevanje s tem onemogočeno. Na naslov mestnega magistrata!. Kakor čuje- mo, bo tudi uporaba mestnega kopališča poleg drugih omejitev skrčena. Vendar bi priporočali: Alt bi ne kazalo razdeliti onih šest ur na sledeči način: ponedeljek, sredo in petek od- 8. do 2. ure popoldne; ob nedeljah (?), torkih, četrtkih in sobotah od 2. 8- mt zvečer. Tako bi se prihranilo delo in stroški za enkratno kurjavo, poleg tega bi se trikrat na e en \o a tudi ne ohladila morda popolnoma, kar je tudi prihranek na premogu. Obenem bi se pa na ta način ustreg <> vsem slojem: onim. ki ne utegnejo popoldne, in on m ki ne utegnejo dopoldne, ter onim, ki utegnejo sploh samo zvečer. Pripominjamo še enkrat — in to zaradi ! Spiošnga reda — da se vsaj večerne ure določijo iz- ' ključno za delavske sloje, to je tiste, ki čez dan nr utegnejo, da ne bo nepotrebne gnječe. — Dol“vcc- - Odkar ie bil potres v Ljubljani, ie danes ponoči minulo triindvajset let. ° - Za dr. Krekov spomenik ie nabranih po zadnjem XIV. izkazu do 28. marca 1918 skupno 106.341 K 65 vin. - Samoumor. 8. aprila, so našli obešenega leta 1842. rojenega hlapca Jakoba Pišavca. Zadnje čase se mu je zmešalo. Mislil ie, da ga vedno preganilo. Služil je v Ljubljani na Prane Josipovi cesti St. 9. in deklice: Spod- dnevne nočne srajce ali jopiči skupaj Narodna straža odklonjena. Notranji inini-; ster grof Toggenburg je na brzojavko načelnika jugoslovanskega kluba dr. Korošca, da se mu dovoli ustanoviti narodna straža v obrambo življenja in posesti iugii, kategorično zavrnil njegovo zahtevo in pripomnil, da bo vlada sama skrbela za vzdrževanje re-1 :i' Namestnika grota Claryja je centralna vlada podala na Dunai, da poroča o zadnjih spopadih na ^Podnje Štajerskem. — Sodrug Leopold Mahrer, tajnik strokovne komisije v Celovcu, je umrl v soboto, dne 13. t. m., v od .letu svoje dobe. Pogreb bo v torek dne 16. t .m. ob 3- Popoldne. —- Društvu sociajalističnih dijakov na Duuaju je 1 "najska policija ustavila delovanje, zapečatila knjižno in društveni lokal. V društvenih prostorih mla-ns dl ^Pcijalističnih delavcev v drugem, šestem in ' csetem okraju so se vršile hišne preiskave. Sedem-'u,Jst 0!>6b so zaprli. ežeJna poslovalnica za oblačila. Navodilo glede 1PPsamezne osebe na oblačilih in perilu. 1. Oor-kos ° z:l nl°škc in dečke: delavna obleka 1 v.;’ ‘-zn*5ka obleka 1 kos, zimski suknjič ali po--m v i kos, poletni površnik 1 kos, posamezni de-‘lvn* suknjič 2 kosa, posamezni .telovniki 2 kosa, posamezne hlače 2 kosa, delavni predpasniki (po poklicu) 2 kosa, zimske rokavice 1 par. II. Spodnja obleka m perilo za moške in dečke: dnevne srajce 6 kosov, nočne srajce 2 kosa, spodnji jopiči 3 kosi, spodnje hlače 4 kosi, nogavice 6 parov, žepni robci 12 kosov. • Gornja obleka za ženske iu deklice: delavna oble-ul 2 kosa, prazniška obleka 1 kos, posmezno krilo 1 blUZa 2 k0Sa> zimski P|ašč ali Plaščev predDasniv ,°'S' ogrinial° 1 kos, jutranja obleka 1 kos, P edpasn ki 3 kosi, zimske rokavice 1 par. IV 'M. °b-leka 111 Perilo za ženske siajce 6 kosov, noč kosi, lnače 4 kosi, spodnje krilo 3 kosi, nogavice 6 ;Uo\, io,cev 12 kosov. V. Obleka in perilo za otro-^ • Srajce 6 kosov, nočne hlačice 4 kosr, spodnje hla-cice 6 kosov, obleke (jopice, bluze, krilca) 2 kosa, nogavice 6 parov, predpasniki 3 kosi. — K temu se Pristavlja, da se bo pri razdeljevanju ljudskega blaga strogo ravnalo po navedeni zalogi oblek. Pri prvi oddaji se gotovo ne bodo mogli zadovoljiti vsi prosilci, Pripominja pa se, da bo redn o v gotovih terminih oddala razpoložljiva množina v prodajo, tako da bodo bsti, ki ne pridejo prvič na vrsto, gotovo lahko prišli nnl K0/’ne,IJ'1 oddaii. Kdo dobi izkaznico, bo razsojevala . , ° 'Ut Komisija, v kateri bodo zastopani vsi sloji, a o da se ne bo nihče mogel pritožiti, da se mu godi ki ivica. Pri izdajanju izkaznic se bo vpoštevala ubož-nost in pa vrsta, v kateri se bodo prosilci zglaševaJi. Pri tej priliki se omenja, da se prične z razdeljevanjem koncem tega mesca ali prve dni majnika. To velja za celo dežeio. —• Sam o n mor generala. Vpokojeni podmaršal Urol-ler pl. Miklensee na Dunaju, se je v soboto skušal z levolverjem ustreliti, ker se je bal, da popolnoma »slepi. Malo upanja je, da bi general ozdravel. Urol- pl. Miidensee je svoj čas služboval v Ljubljani kot brigadir. — Narodni zbor v Pragi. V soboto se je sestal v Pragi narodni zbor, katerega so se udeležili zastopniki političnega, kulturnega, gospodarskega in socijalncga življenja češkega naroda. Na ta zbor se je odpeljalo tudi 20 Jugoslovanov. Praga brez kruha. »Bohemia« piše: Od nedelje sem je na tisoče družin v Pragi in predmestjih brez koščka kruha. Najbolj prizadet je mestni srednji stan. Družina, ki ima čez 4000 kron letnih dohodkov, ga ne dobi več. Oče, mati, otroci, in kjer je še kaka služkinja: uiltdo n c dobi odslej niti koščka kruha. Odredba, ki je "stavila teni slojem dobavo kruha, je izšla prejšnji te-ae». V torek je prišla k vladi deputacija praških železničarjev pod vodstvom poslancev Staneka, 1 otnašeka, Austu in Hubschmanna, kateri je obljubil predsednik I i e ran®' da bo odredba preklicana. ( ‘Iovlaki brez prvega razreda. Da se promet na že eznicah po enostavi, namerava uvesti nemška železniška uprava pri vlakih le dva razreda. Brzovlaki bodo imeli le drugi in tretji, oziroma le prvi in drugi razred, poštni vlaki pa le drugi in tretji razred. Deloma pride ta uvedba v veljavo že v poletnem voznem redu. ^ — Izvoz žita iz Ukrajine kjub sklenjenemu miru le počasi napreduje, kajti pri teh še vedno in najbrž za dlje časa neurejenim razmeram nove države tudi dru- ^irnLblU “c rnore- Avstro - Ogrska in Nemčija imata interes. da spravita od zalog kolikor 10 • ».-mn rKoie' Poklicani vojaški krogi pod- i IZJ'° no gradnjo dovoznih cest in transportnih potov Železnice v Avstrijo se ^ jurna pristanišča (Odesa, Nikoltticw Ch n) vo-_ «ia ladij proti Črnemu morju Iia Inorje samo> r(mK)_ tako promet po Donavi so skoro gotove. Toda kakor Otnenjeno, morajo biti prej urejene notranje razmere v dežeJi, predno bo situacija za sprejem udeležbe trgovskih krogov zadostno izravnana in zagotovljena. Zu najkrajši čas brez pomoči vojaških krogov ue bodemo Prišli do omenjenih večjih dovozov in monarhija ter Nemčija imata tedaj dovolj povoda, da se najprej po-primeta te poti, da se odstrani pomankanje prehrane v zaledju. Akoravno bi strokovnjaška trgovina storila lahko nekoliko več, tedaj pri tem vendar ne smemo izgubljati časa, kajti pomanjkanje živil pri nas narašča in treba je najhitrejše pomoči. — Kdo najprej pozdravlja vračajoče se vojne vjet-nlke? Neki madžarski list piše o tem: Vračajočim se vojnim vjetnikom poberejo vse, in sicer že na kolodvoru. Židovski dečki sc polaščajo njih prtljage in se ponujajo za odnašalce v mesto, ako jim plačajo najmanj deset kron. Ako vjetnik noče toliko plačati, mu vrže pobalin prtljago v blato in steče smejoč se. Židovski kramarji ponujajo vjetnikom zlatnino in dragulje, a tudi še drugačno blago »prve vrste« — vlačuge, katerih v mestu kar mrgoli. Za hrano morajo vjetniki plačevati | dvakratno ceno. O kakem sočustvovanju ni med občin-| stvorn niti govora. Deset vagonov gnile špinače. Na dunajski vzhod-i ni kolodvor je dosfielo pred nekaj dnevi deset vagonov gnile ^pinače. Gnilo blago so deloma poprodali, deloma pa pripeljali na trg, kar je vzbudilo v občinstvu veliko nejevoljo. Okrajni glavar dr. Blasel je poslal cesarju depešo, v kateri se pritožuje, da se v teh slabih časih ob pomanjkanju inesa tako malomarno zlorablja potrebno blago. Nato je pozval ministrski predsednik dr. Seidler okrajnega glavarja Blasela k sebi in izjavil, da je obvestil v tej zadevi predsednik prehranjevalnega tirada Paula in mu obljubil, da bo gleda! na to, da se podobni neljubi dogodki ne bodo več ponavljali. Cesarjevo pismo. Grof Gzeimiin je iprvotmo tajil, da bi bilo j kako pismo pisano, foi je o njem govoril Cle-| menceau v odgovoru na zadnjo ponesrečeno j govoranco avstrijskega zunanjega ministra. [ Clemenceau je nato objavit pismo cesarja Kar-! la. A še vedno so nekaj časa oficijeilni iti oficio-j zni čaisoipiisii' trdili, -dia je pasmo-, ki ga je objavil ! Clemenceau v vladnem komunikeju le okorna | potvorba, s katero hoče francoska vlada nala-. | gati tahkofverJK) francosko ljudstvo, .»boste;- i Llovd« je celo trdil, da je to najbrže navadna | sleparija. Komunike, ki ga je izdala iraucoska j vlada o tej stvari stove: »V neštetih 'lažeh imamo eno trdno točko, da namreč jemlje cesar Kad pred očmi Bero lina lažnjivi deiuenti grofa Czemnina na svoj konto. Talko je francoska vlada prisiljena prinesti dokaze. V naslednjem objavljamo besedilo lastnoročnega pisma, ki ga je sporočil princ Sikst Boairbonski, cesarnjev svaik, predsedniku republike gosp. Bodncarčju dne 31. marca 1917 in Iti se je neposredno na bo s privoljenjem princa sporočilo francoskemu ministrskemu predsedniku ; Moj ljubi Sikst! Srbija v bodoče vsak® zvezo s katerokoli družbo ali skupino, zlasti z Narodno -obirario, ali pa. da zaitre taka združenja, ki so naperjena v svojih političnih čilijih na razkroj monarhije. Na dalje je pogoj, da prepreči lojalno in ;i vsemi razpoložljivimi sredstvi svoje imoči vsako tak<. politično agitacijo bodisi v Srbiji, bodisi zuna: svojih mej in da prevzame dolžnost to storiti pod garancijo en ten triih držav. Dogodki v Rus® trne silijo, da si pridržim svoje misli o tem do dneva, ko bo tam postavljena zakonita in definitivna vlada. Razložili sem Ti tako svoje misli ter te bon. prosil, da mii sporočiš po razgovoru z obema državama najprej mnenje Francoske in Anglije, da se iia ta način pripravi teren za sporazum, na čigar podlagi bi se mogli uveisti oiicijalm l-azgovori in bi bilo moč priti do zadovoljstva vseh. Upam, da bomo z obeh strani v najkrajšem času napravili konec trpljenju toliko milijonov lj udi in tolikio rodbin, ki žive v žalosti in strah 11 ter Te prosim, da se zanašaš na moje živo ir; bratsko mišljenje. Karl.« Avstrocgrsko zunane ministrstvo izjavlja, da je bilo pismo zasebno, ki ga je pisal cesar Karl svojemu svaku Sikstu Burbonskemu, ki j. od izbruha vojne v službi belgijskega Rdečega križa, ter ni obsegalo nobenih naročili za princa. Francosko -mini s trsko predsedstvo pa omenja še drugo pišimo dne 9. apnila: o tem pa komunike molči. Grof Czemiiti je torej ravnal jako neprevidno-, da je prvotno vse tajil, namesto da bi povedal resnico, ki jo je prav gotovo poznal. Pšiča, ki jo je izstrelil pred dunajskimi občinskimi očeti na francoskega ministrskega predsednika, je odletela nazaj 'in zadeta občutno go. spoda ministra, če išma še kaj poKtrčne reputacije. Imamo pa tudi še take, ki mislijo, da it. grof Czemin ravnali jako modre. Voma. Tretje leto te vojne, ki je primesla svetu to-1,'iko žalosti in t miljenja, se biiža -svojeimu koncu. Vsi naredi mote države so bodi kot kdaj edini v skupni voljii braniti nedotaknjemosit monarhije tudi za ceno najtežjih žrtev. Vsled nitih delovanja in vsled veilikosrčniegia sodelovanja vseh narodnosti države se je -mogla 'monarhija že skoro tri -leta upirati najtežjim napadom. Nikdo ne bo mogel zamikati vojaških uspehov, ki so iih dosegle tmoje čete zlasti na balkanskih bojiščih. Francoska je s svoje strani pokazala odporno silo in sijajen elan. Mi vsi občudujemo brez pridržka sijajno t-radicitfonahio hrabrost njeno armade in požrtvovalnost vsega francoskega naroda. Posebno prijetno irni je videti,