248
Književstvo.
* Die orientalische Frage und die Krisis in Evropa, Von einem patriotischen Siidiaoder,    Triest 1879.
Nedavno je pod tem Daslovom oa svitlo prišla jako interesantca knjižica, ki razpravlja ,,turške zadeve in evropsko krizo/' Izdatelj se imenuje patriotičnega Jugoslovana, in če se ne motimo, je to v naših krogih dobrozDan slovensk pisatelj. Že zavoljo tega, ker nam ni znaDO, da bi se bil do sedaj kak drug naših narodnjakov obširnejšega političnega dela te stroke lotil, je ta knjiga za nas Slovence tem zanimivejša, ker pisatelj odločno na avstrijskem stališči stoji in kaže, da je Avstrija poklicana, pa tudi zmožoa težko orijentalsko in ž njim tudi jugoslovansko vprašanje korenito in popolnem rešiti. — Našim nemškim nasprotnikom, kateri nam tako radi in vedno očitajo, da so Jugoslovani sploh in vsi Slovenci še posebej izdajalci avstrijske ideje in privrženci Rusije, bo ta knjiga silen trn v peti, kajti zdi se nam, da do sedaj še nikjer ni bilo tako odkritosrčno dokazano, da prihodnost Avstrije le v slo v a n-stvu leži in da njena korist odločno rešenje narodne ideje zahteva. Ker pa Rusija tudi za-se na istem stališči stoji, utegnejo ravno jugoslovanske dežele biti polje prihodnjega boja med Avstrijo in Rusijo, zato je naloga Avstrije, se že sedaj pripravljati na to borbo s severnim velikanom.
To je glavna ideja  te   patrijotične,   pod   vtiskom ereberne poroke Nj. Veličanstva pisane knjige.
V navedeni cilj in konec je treba, da Avstrija današnjo politiko temeljito premeni, da se posebno današnji nesrečni in nadalje gotovo nemogoči dualizem odpravi, da se vsem deželam habsburške monarhije ne samo potrebna avtonomija, ampak tudi vsem njenim narodom ne samo v mrtvih paragrafih na papirji, ampak v dejanji istinita pravica narodnega razvoja dodeli. Pisatelj dokazuje, da je naloga vlade in novega državnega zbora, misliti na to, kako da bi se vsem narodom o tem enakomerno zadostilo, in kako da bi se vsi narodi po enakomerni vdeležbi notranje in vnanje politike do vedno više omike in blagostanja pripravili.
Ce tudi avstrijski Slovani rusko vnanjo politiko s toplim sočutjem pozdravljajo, je vendar tudi gotovo to, da zaradi tega nočejo postati Rusi. Njih zahteve ne segajo dalje, ko do tega, da v Avstriji ostanejo to, kar 80 — Slovani in da se jim narodna ravnopravnost in svobodno gibanje na domači zemlji zagotovi, vsaj imajo Slovani ravno tako, kakor vsi drugi evropski narodi, živo narodno čutstvo. Da pa Avstrija premogočni upliv Rusije na Slovane Turčije paralizira, naj ne drži križema rok — piše pisatelj pričujoče knjige — ampak naj si prisvoji Bosno in Hercegovino, junaško in brez strahu, kakor se mogočni državi spodobi, in še dalje dez Novi Pazar do Soluna grč.
To so glavna načela gosp. pisatelja in reči moramo^ da je ta načela bistroumno in v patriotičnem in narodnem duhu na 4polah svoje knjige razvil. Oa loČi svoja delo v dva razdelka; v prvem razdelku razpravlja glavni dogmatični zapojmek prave državne politike, v drugem razdelku pa obrača prvi razdelek na praktično polje. Prvi razdelek je glavno delo, katero kaže, da je duhoviti pisatelj čuda veliko knjig prebiral (on poznd celo francosko, italijansko in nemška politično literaturo) in jako bistroumno in logično celo gradivo vredii, Oe tudi se mi ne skladamo po vse z njegovo dogmatiko in izpeljavo dotičoih načel, vendar zagotavljamo, da je zanimiva knjiga vse hvale vredna.
Fr. Potočnik.
* Apergu des travaux sur le droit coutumier en Bussie, par V. Bogišič, professeur de droit a i* Uni-versitč d' Odessa, membre de piusieurs societes savantea* Ta knjižica slavnoznanega V. Bogišiča je v mnogih ozirih jako zanimiva. Iz nje nam je v elegantnem popisu spoznavati pravice, ki se tičejo šeg in običajev naroda ruskega. Piše nam dalje cenjeni pisatelj literaturo potopisno in posebe omenja v Rusiji znamenitih etnografskih del, katera, kakor po vsej naobraženi Evropi, tudi tam nahajajo čim dlje tem veČ priljubljenosti. Obilica zlatega zrnja je pred nami nakupičena in pa imeni zaznamenovana, kakor na pr., poročila o jezici, mitologiji, tradicijonalni narodni literaturi, o narodnem pesništvu, o pripovedkah, katere hranijo, kakor v inib narodih, tu v sebi vso rusko ndrodno filozofijo. Ta historični pregled dčl, ki se tičejo prava navad in običajev ruskega naroda, nam je zel6 po godi ter priporočamo ga vsakemu naobražencu, iz sred želeč s pisateljem, naj se pisateljska delavnost v tej meri vedno bolj razširja, kajti tem načinom se pospešuje vednost, katera, ne poznajoč političnih in etnografskih mej, širi prosveto v vsem človeštvu. Naj bi tudi tudi naobraženi Slovenci čitali to knjižico!                                   J. Charpentier.