POMLADNE
JOŽA    ŠELIGO
POMLAD V BREGOVE GRE
Pomlad, pomlad v bregove gre, čez gore jug pobožal je poslednje krpe vrh gore. Pomlad, pomlad čez gore gre.
Pomlad, pomlad! Povsod brsti, v grmovju rast zašelesti, povsod se petje že glasi; pomlad, pomlad krog nas dehti.
Pomlad je mimo okna sla, ko ljuba mi je umirala. Le umiraj, umiraj ljubica: pomlad, pomlad krog nas divja.
POZDRAVLJENO, DEKLE!
Pozdravljeno, dekle, tisoč Mci cez polje gre, tisoč rož v polju cvete, vse rože bodo moje, dekle.
Nemirno, nemirno v noč valovi, od strehe dež kaplja, težke kaplje z neba, težko ko kri kaplja.
Jutri bo polje polno rdečih rož in jaz jih bom soncu ukral! S polnim naročjem rdečih rož bom v svetu ljubezni iskal.
LJUBICI ZA VELIKO NOČ
Jaz sem se zbudil, ljubica;
tvoje naročje spi.
-Oči so zaprte, brez sonca oči.
Jaz sem se zbudil, ljubica.
Kako so bele tvoje prsi; kakor obrazi trudnih ljudi. Tvoji boki cvetejo v pomladi; iz njih se bodo rodili srečni ljudje.
Šumen bo korak sonca v to večno pomlad.
Zvezde ugašajo.
Ljudje
po zemlji spe.
Vstaniva, ljubica! Zapojva! Aleluja! Velika noč se nama iz jutra ponuja.
OBISK PRI STARCIH
JOŽE    KERENČIČ
V ad šumo sredi sadovnjaka je bajta, v rebri dve njivi, to je ves -- * Arnov in Anin grunt. Jeseni sem bil njun gost. Sama živita. Res da imata otroke. Polde, ki je že hodil, ko sta se Arni in Ana vzela, je na železnici. Svet pozna, mnogo je skusil, pameten je. Tri ure hoda daleč živi, hišo je zgradil; včasi v nedeljo pride k starima in tudi Arni ga je vesel, čeprav mu je drugi oče. Čez v dolini je oženjen Franc, otrok nima in jih najbrž ne bo imel. Tona živi v drugi dolini tudi v koči. Svoje zemlje nima, pa bi lahko bil vzel gruntarskoi vdovo, marala ga je. Vedno je bil nespameten. S sedanjo se je spečal, otroka ji je napravil,
128