VESTNIK KSPK LETO I Koper, 13. julija 1956 ŠTEV. 35 V S E B ! N A Objave občinskih ljudskih odborov Občina Piran — Odlok o višini najemnine za poslovne prostore v občini Piran — Odločba o razglasitvi otroškega vrtca v Piranu za finančno-samostojni zavod — Odločba o ustanovitvi Mestnega arhiva Piran — Odločba o ustanovitvi Nižje glasbene šole v Piranu — Imenovanja v komisijo za uslužbenska vprašanja, delegatov občine Piran v pododbore Vodne skupnosti Koper, razrešitev dosedanjega upravnega odbora Lekarne v Piranu in imenovanje novega upravnega odbora, imenovanje direktorja gradbenega podjetja ^Konstruktor# Piran in imenovanje direktorja Splošne plovbe Piran Občina Koper — Odlok o potrditvi zaključnih računov, o izvršitvi predračunov finančno-samostojnih zavodov Občinskega ljudskega odbora Koper za leto 1955 — Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi predračuna občine Koper za dobo september— december 1955 — Odlok o potrditvi zaključnih računov, o izvršitvi proračunov bivših občin Koper, Šmarje, Marezige, Dekani, Gračišče, Črni kai in Gradin za leto 1955 — Odlok o javnem redu in miru v občini Koper — Odlok o turistični taksi za tiste, ki se mudijo kot turisti na območju občine Koper Poročilo s seje Sveta za delo Iz poročila Sveta za pomorstvo in ribištvo Spremembe registra gospodarskih in zadružnih organizacij Opozorilo potrošnikom električne energije Objave občinskih OBČINA PIRAN Na podlagi 1. točke IX. razdelka 2. poglavja priloge 1/A Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34 55) in 2. točke 24. člena Statuta občine Piran je Občinski ljudski odbor Piran na svoji seji dne 20. apriia 1956 sprejel ODLOK O VIŠINI NAJEMNINE ZA POSLOVNE PROSTORE V OBČINI PIRAN 1. člen Višina najemnine, določena v tem odloku, velja za vse poslovne prostore v občini Piran. Za poslovni prostor velja vsak prostor, ki se uporablja za poslovanje uradov, zavodov, množičnih organizacij in podjetij za izvrševanje obrti in drugih poklicev, ali za skladišče, ali ki je za te namene zgrajen ali urejen, in ki ne služi pretežno v stanovanjske namene. Za poslovne prostore se ne štejejo prostori, ki koristijo neposredno kmetijski proizvodnji. V primeru, da se v sklopu stanovanjskega prostora uporablja del stanovanja v poslovne namene, se takšen prostor šteje za poslovni prostor in velja zanj najemnina, določena s tem odlokom. 2. člen Spisek poslovnih prostorov izdela Stanovanjska uprava, ki s tem izvaja kontrolo nad uporabo poslov- prostorov, kakor tudi nad tistimi deh stanovanjske površine, ki služijo lastnikom stanovanj za kakršnokoli pridobitveno dejavnost. Evidenca stanovanjske uprave je določena pri presoji, kaj je v danem primeru smatrati za poslovni prostor in kaj za stanovanjski prostor. 3. člen Zaradi določitve minimalnih najemnin za posicene prostore na območju Občinskega LO Piran se razdeii obstoječi razpoložljivi fond poslovnih prostorov na tri gospodarske okoliše. ljudskih odborov 4. člen Minimalna najemnina poslovnih prostorov za vsak gospodarski okoliš se določi takole: a) za poslovne prostore v okolišu št. 1 — 150 din za m^; b) za poslovne prostore v okolišu št. 2 — 100 din za m2; c) za poslovne prostore v okolišu št. 3 — 50 din za m2. Gospodarski okoliš št. 1 predstavljajo: Trg 1. maja, ulica Matteotti, Tartinijev trg, Cesta JLA, Trg Sv. Roka, Dantejevo nabrežje, Gramščevo nabrežje. Nabrežje Sv. Jurija, Kardeljev trg v Piranu in center Portoroža; pod gospodarski okoliš št. 2 spadajo vsi ostali lokali v Piranu; pod gospodarski okoliš št. 3 spadajo vsi ostali lokali v občini Piran. 5. člen Družbene organizacije, t. j. politične, kulturne, znanstvene, športne itd. plačujejo minimalno najemnino po dogovoru s Stanovanjsko upravo. Družbene organizacije, ki imajo svoj sedež v stavbah, ki so jim dane v upravljanje, ne plačujejo najemnine. 6. člen Za poslovni prostor v okviru stanovanjskega prostora se plačuje najemnina, ki znaša trikratno najemnino, določeno za tisti del stanovanjskega prostora. Na osnovi minimalno določenih najemnin za poslovne prostore se sklepajo najemne pogodbe prosto s tem, da se pogodbene stranke prosto dogovarjajo o višini najemnine za posamezni poslovni prostor, katera pa v nobenem primeru ne more biti nižja od minijnalno določene najemnine s tem odlokom. 8. Člen Vsako najemno pogodbo je treba v enem izvodu poslati Stanovanjski upravi, ki opravlja registracijo sklenjenih najemnih pogodb. UEADPH VBSTNm Štev. 35 — 13. julija 1956 Stran 306 9. člen Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper, najemnina, določena s tem odlokom pa se plačuje od 1. 1. 1956. Štev. 0131/1832/56. Piran, 20. aprila 1956. Predsednik: Davorin Ferligoj, 1. r. Na podlagi 2. člena Zakona o socialnih zavodih (Uradni list LRS št. 26-91/54( v zvezi z 2. in 10. členom Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ št. 51-426/53) ter 17. točko 24. člena Statuta občine Piran je Občinski ljudski odbor Piran na svoji seji dne 23. marca 1956 sprejel ODLOČBO O RAZGLASITVI OTROŠKEGA VRTCA V PIRANU ZA FINANČNO SAMOSTOJEN ZAVOD 1. Otroški vrtec v Piranu, ki je bil doslej proračunski zavod, se razglasi za finančno samostojni socialno-vzgojni zavod. Sedež zavoda je v Piranu. 2. Otroški vrtec ima nalogo, da skrbi za duševno in telesno vzgojo predšolskih otrok. 3. Otroški vrtec ima pravico gospodariti s premoženjem, s katerim je gospodaril doslej kot proračunski zavod. 4. Otroški vrtec ima tele sklade: Sklad za nagrade delavcem in uslužbencem, sklad za lastne investicije, amortizacijski sklad. 5. Otroški vrtec upravlja upravni odbor, ki šteje sedem članov, vštevši upravnika, ki jih imenuje Svet za šolstvo Občinskega ljudskega odbora Piran. Upravnika imenuje občinski ljudski odbor. 6. Plače delavcev in uslužbencev se določajo po predpisih, ki veljajo za plače delavcev in uslužbencev državnih organov oziroma uslužbencev v prosvetno-znanstveni službi. 7. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Svet za šolstvo pri Občinskem ljudskem odboru Piran. 8. Ta odločba velja takoj. Štev. 863/1. Piran, 23. marca 1956. Predsednik: Davorin Ferligoj, I. r. Izvršni svet Ljudske skupščine LRS je dal dovoljenje za ustanovitev Mestnega arhiva v Piranu s svojo odločbo št. S-2189/1-55 z dne 24. 12. 1955. < - ODLOČBA O USTANOVITVI MESTNEGA ARHIVA V PIRANU- Občinski ljudski odbor Piran je na podlagi 13. toč ke 24. člena Statuta občine Piran in v zvezi z 2. členom Splošnega zakona o državnih arhivih na svoji seji 28. oktobra 1955 ODLOČIL 1. Ustanovi se "Mestni arhiv v Piranu« s sedežem v Piranu. 2. Naloga ustanove je: da zbira, varuje in ureja arhivsko gradivo upravnih, gospodarskih in družbenih organov in ustanov, ki imajo svoj sedež v Piranu. , 3. Arhiv v Piranu je pravna oseba in posluje po splošno veljavnih predpisih ter pravilih, ki mu jih predpiše Občinski ljudski odbor Piran. 4. Z dnem ustanovitve prevzame "Mestni arhiv v Piranu« v svojo upravo vse gradivo, ki sta ga doslej zbrala Občinski ljudski odbor Piran in Studijska knjižnica v Piranu, arhiv ostalih organov v Piranu pa po predhodnem sporazumu s pristojnimi nadzornimi organi. 5. Arhiv vodi upravni odbor petih članov, vštevši upravnika, ki jih imenuje Občinski LO Piran. Upravnik skrbi, da se z arhivskim gradivom ravna po načelih arhivske stroke, ga pripravlja in daje na razpolago za proučevanje zgodovine. 6. Odločba stopi v veljavo po odobritvi Izvršnega sveta LRS. Štev. 689/2. Piran, 28. oktobra 1955. Predsednik: Davorin Ferligoj, 1. r. Na podlagi 13. točke 24. člena Statuta občine Piran in 2. člena Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ št. 51/53) v zvezi z določbami Pravilnika o organizaciji in delu glasbenih šol (Uradni list LRS št. 13/52) in 4. člena Splošnega zakona o vodstvu šol (Uradni list FLRJ št. 11/55) je Občinski ljudski odbor Piran na svoji seji dne 23. marca 1956 sprejel ODLOČBO O USTANOVITVI NIŽJE GLASBENE ŠOLE V PIRANU 1. Ustanovi se Nižja glasbena šola Piran kot finančno samostojni kulturno-prosvetni zavod. 2. Naloga glasbene šole je, omogočiti najširšim ljudskim slojem vsestransko glasbeno šolanje, vzgajati glasbeni naraščaj za strokovno šolanje, vzbujati in gojiti estetski čut ter dvigniti kulturno stopnjo svojega območja z glasbenimi produkcijami in javnimi nastopi. 3. Glasbena šola razpolaga s premoženjem, ki ji je dano v upravljanje ter z dotacijo, ki jo določi Občinski ljudski odbor Piran vsako leto v okviru svojega proračuna. 4. Organi upravljanja šole so: a) šolski odbor, b) učiteljski zbor; c) ravnatelj šole. / 5. Glasbena šola v Piranu je pravna oseba. 6. Uslužbencem nižje glasbene šole v Piranu se določijo plače v skladu s predpisi Uredbe o nazivih in plačah uslužbencev v prosvetno-znanstveni službi, delavcem pa po predpisih o plačah delavcev, ki so zaposleni v državnih uradih in ustanovah. 7. Za zadeve in naloge šole je pristojen Svet za prosveto in kulturo Občinskega LO Piran. 8. Ta odločba velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. februarja 1956 dalje. Štev. 0131-865/1. Piran, 23. marca 1956. Predsednik: Davorin Ferligoj, I. r. Občinski ljudski odbor Piran je na podlagi 24. člena Statuta občine Piran na svoji seji dne 30. maja 1956 I. imenoval v komisijo za uslužbenska vprašanja: za predsednika: Jožeta Cotiča, odbornika, Piran-bolnica, za člane: Andreja Pristova, Občinski LO Piran, Leonardo Zadnek, Piran, Mirana Poženela, Občinski ljudski odbor Piran, Milana Vozlja, predstavnika Občinskega sindikalnega sveta Piran; Štev. 35 — 13. julija 1956 URADNI VESTNIK II. imenoval za delegate občine Piran v pododbore Vodne skupnosti Koper: a) za pododbor Strunjan: 1. Alojza Kneza, KZ Strunjan, 2. Franca Škabarja, Strunjan, 3. Bruna Lesjaka, Strunjan; b) za pododbor Sv. Lucija: 1. Stojana Troho, Kmetijsko posestvo Seča, 2. Ivana Požarja, KZ Sv. Lucija; c) za pododbor Sečovlje: 1. Antona Bilica, Sečovlje, 2. Jožeta Degana, KZ Sečovlje; d) za pododbor Padna, Nova vas in Raven: Vaierija Grižona, Nova vas; III. razrešil dosedanje člane upravnega odbora Lekarne v Piranu in imenoval za člane novega upravnega odbora: 1. dr. Janeza Kraševca, Piran, 2. dr. Ludvika Čebohina, zdravnika, Piran, 3. Vinka Petača, sodnika, Piran, 4. Zdravka Kovšca, Občinski LO Piran, 5. mr. Igorja Krauta, upravnika Lekarne, Piran; IV. imenoval za direktorja Gradbenega podjetja ^Konstruktor* Piran Vinka Križana, gradbenega tehnika iz Pirana; V. imenoval za direktorja podjetja aSptošna plovba* Piran Borisa Šnuderla iz Pirana. Piran, 30. maja 1956. Predsednik: Davorin Ferligoj, 1. r. OBČINA KCPE3 Na podlagi 105. in 106. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-126-56) in 24. člena statuta občine Koper je Občinski ljudski odbor Koper na svoji seji dne 22. junija 1956, sprejel ODLOK O POTRDITVI ZAKLJUČNIH RAČUNOV O IZVRŠITVI PREDRAČUNOV FINANČNO SAMOSTOJNIH ZAVODOV OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER ZA LETO 1955 1. člen Potrdijo se zaključni računi o izvršitvi predračunov finančno samostojnih zavodov Občinskega ljudskega odbora Koper za leto 1955. 2. člen Zaključni računi o izvršitvi predračunov finančno samostojnih zavodov za leto 1955 s posebnimi prilogami, ki so sestavni del tega odloka, obsegajo: 1. predračun otroškega vrtca Koper: z dohodki v znesku din 1,288.598.— z izdatki v znesku din 1,249.677.— in presežkom dohodkov din 38.921.— 2. predračun otroškega vrtca z dohodki v znesku Ankaran: din 85.003.— z izdatki v znesku din 84.967.— in presežkom dohodkov din 36.— 3. predračun otroškega vrtca Pobegi-Čežarji: z dohodki v znesku din 635.542 — z izdatki v znesku din 609.542 — in presežkom dohodkov din 26.371.— 4. predračun otroškega vrtca z dohodki v znesku Škofije: din 750.201 — z izdatki v znesku din 749.952.— in presežkom izdatkov din 249.— 5. predračun italijanskega otroškega vrtca: z dohodki v znesku din 538.475 — z izdatki v znesku din 494.781.— in presežkom dohodkov din 43.694.— 3. člen Presežek dohodkov se prenese kot dohodek v predračune finančno samostojnih zavodov za leto 1956. Stran 307 5. člen Ta odlok velja z dnem objave v ^Uradnem vestniku okraja Koper*. Štev. 3737/2/56. Koper, 22. junija 1956. Predsednik: Mirko Jelerčič, I. r. Na podlagi 106. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-126/56) in 3. točke 24. člena Statuta občine Koper je Občinski ljudski odbor Koper na svoji seji dne 22. junija 1956 sprejel ODLOK O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA O IZVRŠITVI PREDRAČUNA OBČINE KOPER ZA DOBO SEPTEMBER—DECEMBER 1955 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi predračuna občine Koper za dobo september—december 1955, sestavljen po predpisih Temeljnega zakona o proračunih in uredbe za izvajanje proračunov. 2. člen Zaključni račun občine Koper za dobo september —december 1955 je sestavni del tega odloka. 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali: a) dohodki v znesku din 19,488.873.— b) izdatki v znesku din 19,488.873.— 4. člen ' t ' Ta odlok velja z dnem objave v ^Uradnem vestniku okraja Koper*. Štev. 3827/1/56. Koper, dne 22. junija 1956. Predsednik: Mirko Jelerčič, I. r. Na podlagi 106. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-126/56) in 3. točke 24. člena Statuta občine Koper je Občinski ljudski odbor Koper na svoji seji dne 22. junija 1956"sprejel ODLOK O POTRDITVI ZAKLJUČNIH RAČUNOV O IZVRŠITVI PRORAČUNOV BIVŠIH OBČIN KOPER, ŠMARJE, MAREZIGE, DEKANI, GRAČIŠČE, ČRNI KAL IN GRADIN ZA LETO 1955 1. člen Potrdijo se zaključni računi o izvršitvi proračunov bivših občin Koper, Šmarje, Marezige, Dekani, Gračišče, Črni kal in Gradin za leto 1955, ki so sestavljeni po predpisih Temeljnega zakona o proračunih in uredbe za izvajanje proračunov. 2. člen Zaključni računi bivših občin Koper, Šmarje, Marezige, Dekani, Gračišče, črni kal in Gradin za leto 1955 s posebnimi prilogami obsegajo: 1. proračun občine Koper: z dohodki v znesku z izdatki v znesku 2. proračun občine Šmarje: z dohodki v znesku z izdatki v znesku 3. proračun občine Marezige: z dohodki v znesku z izdatki v znesku din 103,521.951.— din 103,521.951.— din 12,504.100.— din 12,504.100.— din 15,823.964.— din 15,823.964.— Stran 308 URADNI VESTNIK Štev. 35 — 13. julija 1953 4. proračun občine Dekani: z dohodki v znesku din 11,786.598.— z izdatki v znesku din 11,786.598 — proračun občine Gračišče: z dohodki v znesku din 3,178.646 — z izdatki v znesku din 2,892.780.— in presežkom dohodkov din 285.866.— proračun občine črni kal: z dohodki v znesku din 2,265.066.— z izdatki v znesku din 2,265.024.— in presežkom dohodkov din 42 — proračun občine Gradin: z dohodki v znesku din 610.859.— z izdatki v znesku din 566.355.— in presežkom dohodkov din 44.504.— 6. člen Presežek dohodkov nad izdatki se prenese v posebno proračunsko rezervo proračuna za leto 1956. 4. člen Ta odlok stopi v veljavo z objavo v »Uradnem vestniku okraja Koper^. Štev. 3737/1-56. Koper, 22. junija 1956. Predsednik: Mirko Jelerčič, !. r. Na podlagi 3. in 8. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 58, 55) in 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52), je Občinski ljudski odbor Koper na svoji seji dne 22. junija 1956, sprejel ODLOK O JAVNEM REDU IN MIRU V- OBČINI KOPER 1. člen Vsakdo mora spoštovati določbe tega odloka. Ravnati se mora tako, da ne moti dela, razvedrila in počitka ljudi. Vzdrževati mora čistočo in paziti na lepoto zunanjega lica mesta, vasi in naselij. Ne sme delati škode, ogrožati varnosti premoženja ali varnosti zdravja ljudi. Varovati mora javno moralo. 2. člen Zaradi varstva družbene discipline, ki je predpisana v.prejšnjem členu, je prepovedano: 1. onesnažiti javne prostore ali poškodovati njihovo opremo ali predmete, namenjene za splošno rabo (klopi v parkih, nasade itd); 2. pisati po poslopjih, ograjah javnih lokalov ali vozilih, nameščati plakate ali objave na mestih, ki niso za to določena; 3. puščati na cesti, ulici ali trgu nezavarovano vprežno živino; 4. pasti koze po poljskih nasadih ali sadovnjakih; 5. prosto puščati živino, perutnino in pse na ulicah, cestah, nasadih, vinogradih in po poljih; 6. zažigati odpadke ali kuriti ogenj v bližini poslopij ali drugih naprav; 7. prati ali izpirati perilo aii kaj drugega pri javnih vodjakih; 8. napajati živino pri javnih vodnjakih; 9. sušiti na ulicah, javnih trgih in na pročeljih hiš v mestu perilo ali kaj drugega; 10. kopati se izven kopališča; 11. hoditi po mestu v kopalnih oblekah; 12. streljati oziroma pokončevati golobe in njihova gnezda, plašiti golobe; 13. voziti z motornimi vozimi v mestu ... s hitrostjo, ki je večja od 30 km na uro; 14. parkirati motorna vozila na cestnih odsekih ali trgih, ki niso za to določeni; 15. metati v javne kanale odpadke ali zlivati vanje smetljivo vodo; 16. odlagati smeti in odpadke na mesta, ki niso za to določena; 17. podpirati beračenje; 18. na območju mesta Koper streljati z zračnimi puškami, razen Če se to dela v prostorih, ki so za to namenjeni. ; 3. Člen Smeti in odpadki so morajo zbirati v posebne zaboje za smeti. Zaboji morajo biti pripravljeni, da jih ob določenem času izprazni in smeti odvaža oseba, ki je za to določena. 4. člen Grezriice se ne smejo čistiti v času od 1. maja do 31. oktobra med 5. in 23. uro, v času od 1. novembra do 30. aprila pa med 6. in 22. uro. 5. člen Lastniki oziroma upravitelji zgradb morajo zgradbo vzdrževati tako, da ne kazi zunanjega lica okolice. 6. člen Z denarno kaznijo do 3000 din se kaznujejo kršitve določb 4., 5., 11., 13. in 17 točke 2. člena ter kršitve določb 4. in 5. člena tega odloka. Z denarno kaznijo 200 din se kaznujejo kršitve določb 7,, 8-, 9. in 10 točke 2. člena. Člani Ljudske milice in uradne osebe, ki jih določi pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora, so pooblaščene, da smejo izterjati kazen od tistih, ki jih zalotijo pri prekršku iz drugega odstavka tega člena. 7. člen Upravni kazenski postopek za prekrške po tem odloku vodi občinski sodnik za prekrške. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Koper^t. Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati odloki o javnem redu in miru, ki so jih izdali bivši občinski ljudski odbori, katerih območje je v sestavu občine Koper. Štev.: 1689/15-56. Koper, 22. junija 1956. Predsednik: Mirko Jelerčič, 1. r. Na podlagi 3. in 6. člena Uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ Št. 19/53) 1. točke odloka o naj višjih stopnjah turistične takse v LR Sloveniji (Uradni list LRS št. 16/56) ter 2. točke 24. člena Statuta občine Koper je Občinski ljudski odbor Koper na svoji seji dne 22. maja 1956, sprejel ODLOK O TURISTIČNI TAKSI ZA TISTE, KI SE MUDIJO KOT TURISTI NA OBMOČJU OBČINE KOPER 1. člen Turist je vsakdo, ki v Kopru nima stalnega biva-slišča in prenočuje tukaj vsaj enkrat. 2. člen Turistična taksa se pobira od nočnin in jo plača vsak turist, ki proti plačilu prenočnine prenočuje v hotelu ali gostinskem podjetju ter pri zasebnih fizičnih osebah, ki izdajajo tujske sobe. URADM VKSTNÌK Stran 309 Štev. 35 — 13. julija 1956 3. člen Turistična taksa znaša vsako noč: I. v času od 1. maja do 31. oktobra: a) v hotelih kategorije A din 100.— b) v hotelih kategorije B din 70.— c) v hotelih kategorije C in D din 50 — č) v ostalih stalnih prenočiščih din 30.— d) v urejenih ncamping« prostorih din 20.— v ostalem času: a) v hotelih kategorije A din 70.— b) v hotelih kategorije B din 40.— c) v hotelih kategorije C in D din 35 — č) v ostalih stalnih prenočiščih din 21.— 4. člen Turistične takse ne plačajo tisti, ki jih kot svoje zavarovance pošilja na zdravljenje Zavod za socialno zavarovanje in invalidi, ki prihajajo na območje občine Koper na zdravljenje po zdravniški odredbi. 5. Člen Gostinska podjetja in gostišča ter zasebniki morajo odvajati pobrano turistično takso Občinskemu ljudskemu odboru Koper po določbah o plačevanju prometnega davka do vsakega 5. v mesecu za pretekli mesec. 6. člen Taksa se pobira v gotovini. 7. člen S turistično takso zbrana sredstva odvaja občin- ski ljudski odbor Turističnemu društvu Koper, ki jih bo uporabilo za pospeševanje turizma v občini Koper. 8. člen Turistične takse so oproščeni člani Počitniške zveze Jugoslavije, Zveze izvidnikih organizacij Jugoslavije in društev ^Partizana«, kadar taborijo v lastnih šotorih ali organiziranih počitniških kolonijah in pa čiani šolskih počitniških kolonij in ekskurzij, kadar se v skupinah nastanijo v za to določenih domovih, šolah, šotorih in podobno. 9. člen člani Zveze sindikatov Jugoslavije, Zveze vojaških vojnih invalidov, Počitniška zveza Jugoslavije, izvid-niških organizacij Jugoslavije, ^Partizana«, Društva upokojencev, športnih organizacij, pripadniki JLA in Ljudske milice ter člani njihovih ožjih družin uživajo 50% popust pri plačevanju turistične takse, navedene v 3. členu tega odloka. 10. člen Svet za gostinstvo in turizem lahko določi še nadainje olajšave odnosno oprostitve pri plačevanju turistične takse. * 11. člen Ta odlok velja od dneva objave v ^Uradnem vestniku okraja Koper«, uporablja pa se od 1. julija 1956. Štev. 635,4-56. Koper, 22. junija 1956. Predsednik: Mirko Jelerčič, 1. r. Poročilo s seje sveta za deio Svet za delo je imel 29. junija 1956 svojo šesto sejo. Na njej so razpravljali o delu Tajništva in o poslovanju referatov za delo pri občinah, v razpravi so načeli tudi nekatere pereče zadeve v podjetjih v zvezi s plačami, normami, tarifnimi pravilniki, 60-odstotnimi plačami in tudi vprašanje intenzivnosti in produktivnosti dela in drugo. Ko je načelnik Tajništva za delo Tone Kodrič v svojem uvodnem poročilu podrobno razčlenil organizacijski sestav Tajništva in delo le-tega, je v nadaljevanju načel vprašanje kadrov. Tajništvo bi za redno opravljanje svojega nemajhnega dela potrebovalo dvoje visokokvalificiranih uslužbencev; predvidena delovna mesta so dosedaj še nezasedena. Tudi z vprašanjem dela posameznih referatov se bo treba v bodoče nekoliko več ukvarjati in morda okrepiti posamezna področja s strokovno ustreznimi ljudmi. Tajništvo za delo je za izboljšanje poslovanja organiziralo posvetovanja z referenti *za plače pri štirih občinah. Na posvetovanjih so podrobno proučili vprašanja, ki v upravi povzročajo zastoj ali zamujanje rokov. Pri komisiji za plače so ustanovili nekaj podkomisij, ki delujejo kot strokovni posvetovalni organi: podkomisijo za pregled tarifnih pravilnikov, podkomisijo za pregled pravilnikov o premijah in podkomisijo, ki se ukvarja s pravilniki o normah. Ustanovljena je tudi okrajna posvetovalnica za delo, ki bo važen organ Tajništva. Posvetovalnica za delo bo v kratkem imela širši posvet z zastopniki raznih ustanov, podjetij in ostalih organizacij. Začeli bodo ^ de- lom na tem področju in mladino dejansko pravilno usmerjali v tiste poklice, ki so ji najprimernejši. Tovariš Kodrič se je nato v svojem poročilu zadržal pTi analizi dela o posameznih referatih Tajništva. Predlagal je nekaj ukrepov za izboljšanje dela, ki so jih člani Sveta pozneje v razpravi sprejeli. O poročilu se je razvila na seji živahna in temeljita razprava. Člani Sveta so zahtevali proučitev izrabe delovnega časa v gospodarskih organizacijah. To analizo naj Tajništvo izdela skupno s Tajništvom za finance in Tajništvom za gospodarstvo. Pri tem bodo morali primerjati delo po učinku z delom v režiji, piace, produktivnost in intenzivnost dela in hkrati ugotoviti število odvisne ali nezadostne delovne sile itd. Prizadevati si je tudi, da bodo odvisno delovno silo usmeriti v kmetijske panoge, kajti tam nam trenutno najbolj primanjkuje delovnih moči. Člani Sveta so zahtevali tudi, naj Tajništvo izdeia podrobno analizo o vzrokih, da nekatera podjetja niso mogla izplačati plač delavcem in uslužbencem. Gre namreč za podjetje "Sal-vetti« v Piranu, tovarno metel in ščetk "Istra« v Kopru, Tovarno steklene galanterije v Hrpeljah, gradbeno podjetje M Gradbenika v Izoli, Kraški marmor v Sežani in za skoraj vsa gostinska podjetja sezonskega značaja. Zdi se namreč, da se podjetja niso svojih problemov lotila tako, kot bi morala. Zgrešeno bi bilo iskati vzroke tem težavam v obveznostih po pianu. To zlasti velja za gostinska podjetja, ki so se letos precej nespretno pripravila na glavno sezono. Svet za delo bo o podobnih vprašanjih še razpravljat, ko bo Tajništvo pripravilo poročilo o stanju v podjetjih. V nadaljevanju je Svet razpravljal o delu referatov za delo pri občinah. Sprejeli so več ustreznih sklepov. Med drugim bo treba občinske podkomisije za plače napraviti samostojnejše. Tako bodo mogle operativno posegati v delo pri gospodarskih organizacijah glede na vprašanje plač, tarifnih pravilnikov, premij, norm in podobno. V juliju bodo imeli sestanek s predsedniki svetov za deio pri občinah in vodilnimi upravnimi uslužbenci. Ob koncu seje so načeli še vprašanje plač pri podjetju "TOMOS« in vprašanje njihovega delovnega časa. Krožijo govorice, da tam ni sorazmerja v višini plač med posameznimi delovnimi mesti in da uslužbenci delajo le sedem ur, medtem ko povsod v gospodarstvu velja tudi za uslužbence 8-urni delavnik. Podkomisija občine Koper bo o tem do prihodnje seje Sveta pripravila poročilo in predloge. Tudi Tovarna steklene galanterije v Hrpeljah je bila predmet datjše razprave, kajti tam delavci ponovno niso dobili plač že dva meseca. Zdi se, da je treba iskati vzrok za tako porazno stanje prav pri upravi oziroma komerciali podjetja. Prisilna uprava ni napravila tega, kar bi morala! Pri podjetju je še precej nerešenih vprašanj; potniki na primer prejemajo poleg plač in dnevnic še provizijo od vrednosti prodanega blaga in jim je podjetje dolžno že nad milijon in pol dinarjev. Potrebna je ostrejša kontrola in ukrepi za ureditev podjetja. Stran 310 URADNI VESTNIK Štev. 35 — 13. julija 1956 Iz poročila sveta za pomorstvo in ribištvo OL(l Koper V poročilu, ki ga je Svet za pomorstvo in ribištvo predložil obema zboroma Okrajnega ljudskega odbora, se uvodoma ugotavlja, da je ustanovitev tega novega organa narekovala potreba, vskiaditi in enotno usmeriti vse veje našega pomorskega gospodarstva, ki so šele v novih pogojih dobile pravo osnovo za svoj razvoj. Novi pogoji so bili dani z dokončno ureditvijo mednarodno - pravnega vprašanja našega obmorskega področja in z ustanovitvijo novega okraja, ki je povezal v enotno poii-tično-upravno telo vse ozemlje, ki neposredno teži na morje in skozi katerega vodijo poti z obale v notranjost naše republike. S tem je bila ustvarjena možnost perspektivnega dela in je bil omogočen skladnejši razvoj našega pomorstva z ostalimi gospodarskimi dejavnostmi, zlasti s tistimi, s katerimi je pomorstvo nor posredno povezano. Z ustanovitvijo novega okraja se je začelo gledati na tukajšnje pomorstvo s širšimi pogledi, s širšo perspektivo, v nasprotju z določenimi partikularistič-nimi težnjami, ki so v prejšnjih pogojih in v posebnem režimu, ki je veljal v bivšem okraju Koper, prihajale do izraza tudi na drugih področjih ' našega gospodarskega življenja. Da bi bile naloge, kot opravljeno deio Sveta, bolj razumljive, vsebuje prvi del poročila kratek pregled sedanjega stanja pomorske dejavnosti v okraju. OBALNA PLOVBA Na kratki razdalji 40 km, kolikor sega obala koprskega okraja, imamo tri pristanišča (Koper, Izola in Piran), ki ob svoji operativni obali omogočajo pristajanje ladij manjše tonaže. — Prav vzdolž naše obale je prebivalstvo gosteje naseljeno in je tudi gospodarska aktivnost močno razvita, kar prinaša živahen potniški in tovorni promet na morju. Podatki o potniškem obalnem prometu od 1946. leta daije nam kažejo, da je bii vsa zadnja leta zelo nestalen, kar se kaže zlasti v močnem nihanju števila potnikov. Vzrok je v tem, da je bil promet bolj odvisen od prometnih zvez s Trstom kot od dejanskih potreb krajevnega prometa. Ni bilo organa, ki bi skrbel, da bi biie potniške pomorske proge urejene v takem obsegu kot so zahtevale krajevne potrebe. Za lokalne proge ni bilo na razpolago potniških ladij. Sele leta 1955 so bile uvedene nekatere proge, ki so povezale naše luke s pristanišči istrske obale ter s Pulo in Reko. Na koncu leta pa so bile po Videmskem sporazumu obnovljene potniške pomorske linije s Trstom. Notranji promet stalno narašča, Poleg rednih zvez s Trstom, ki ga opravljajo jugoslovanske in italijanske ladje, so pristanišča koprskega okraja medsebojno povezana z vsakodnevno progo (razen nedelj), razen tega pa še šestkrat tedensko z Umagom, petkrat s Pulo, štirikrat z Reko in enkrat tedensko z Zadrom. Na teh progah se ladje ustavljajo tudi v pristaniščih zahodne istrske obale (Novigrad, Poreč in Rovinj). * Frekvenca naših pomorskih zvez z zahodno istrsko obalo in ostalimi pristanišči Jugoslavije je zadovoljiva in daje možnost razvoju živahnega prometa potnikov in blaga vzdolž naše obale. To ima velik pomen za vključitev našega obmorskega predela v gospodarstvo celotnega našega Jadrana. Linijske zveze med samimi lukami našega okraja (Koprom, Izolo, Piranom in Portorožem) nas še ne morejo zadovoljiti, ker fungirajo predvsem kot prometne zveze s Trstom. Z uvedbo novih prog in preureditvijo urnikov bi lahko povečan potni- ški promet na morju in s tem razbremenili cestni promet. Misliti pa je treba na gradnjo manjših plovnih enot, ki bodo namenjene lokalnim progam. V ta namen je "Splošna plovba« izdelala program za gradnjo dveh manjših potniških ladij. Skupna vrednost investicije bo znašala 68 milijonov dinarjev. Načrta za objekta je izdelala Ladjedelnica v Piranu, ki ju bo izgotovila do prihodnjega leta, če bo na razpolago potreben investicijski kredit. Tudi promet blaga ne kaže v zadnjih letih enotnega razvoja. S povečanjem števila tovornih avtomobilov (danes razpolagajo prevozniška podjetja v Kopru in Piranu s 600 tonami čiste nosilnosti) so bili prevozi blaga po morju v glavnem opuščeni, tako da znaša povprečje vkrcanega in izkrcanega blaga v pristaniščih okraja v zadnjih štirih letih 56.400 ton. "Splošna plovba« ima 540,4 BRT ladjevja za malo obalni tovorni promet. Razen še nekaterih manjših enot imamo na področju okraja tudi nekaj ladij, ki so namenjene prevozu soli. Ta predstavlja v strukturi našega blagovnega prometa po morju najvišjo postavko. Tudi v razvoju turizma čutimo potrebo po večjem številu ladij. Potrebne so manjše ladje (motorni čolni) za redne pomorske zveze med mesti in turističnimi točkami, kakor tudi ladje za turistične izlete. Podjetje "Ribič« v Piranu je opremilo motorno jadrnico "Burja« (46,7 BRT) za športne namene. Prav tako služijo turističnemu prometu motorni čolni "Portorož« in "Mornar«. Občinski ljudski odbor Koper gradi v piranski ladjedeinici manjšo potniško motorno ladjo za turistične namene, podjetje "Splošna plovba« pa je obnovilo motorno jadrnico "Lastovka«. DOLGA PLOVBA Razvoj dolge plovbe je povezan z nastankom in razvojem podjetja "Splošna plhvba«. Podjetje, ki je bilo konstituirano šele v letu 1955, je imelo lani, poleg nekaterih enot za malo plovbo, še oceanski tramper "Rog" (10.310 DWT) in dva tramperja za veliko obalno plovbo: "Gorenjska« (1.312 DWT) in "Martin Krpan« (515 DWT). Na koncu leta 1955 je podjetje pridobilo še pet oceanskih tramperjev s skupno tonažo 4.379 DWT. Po dogovoru z "Jugoslovansko linijsko plo-vidbo« bo podjetje dobilo tudi prevozno ladjo "Dubrovnik« z nosilnostjo 9.150 DWT. Ladje, ki so bile prevzete od "Jadranske linijske plo-vidbe«, so povečini stare, s pogonom na premog. Ker niso bili preneseni z njimi tudi amortizacijski skladi, je moralo podjetje zagotoviti kreditna sredstva za generalni remont, ki je potreben za klasiranje. Delavski svet "Splošne plovbe« je sprejel predlog delavskega sveta ladjedelnice v Piranu, da bi se ta pripojila k ladijskemu podjetju kot obrat za remont njegovih ladij. Ta pripojitev je napredek za nadaljnjo izgradnjo našega ladijskega podjetja, ki bo lahko popravljalo ladje v lastnem obratu hitreje in ceneje kot v drugih ladjedelnicah, obenem pa odpira ladjedelnici novo možnost razvoja. Ladjedelnica je do sedaj pretežno gradila in popravljala samo manjše lesene objekte. S tem. da bo usposobljena tudi za popravilo velikih železnih ladij in v sodelovanju z drugimi ladjedelnicami, bo v bodoče lahko prevzela tudi gradnjo novih manjših enot za obalni potniški promet, za turizem in pomorske športe. Po razpisu X. natečaja za investicijsko posojilo za gradnje v pomorstvu je podjetje prosilo za posojilo 10 milijard 340 milijonov dinarjev za gradnjo šestih tramperjev od po 10.500 do 12.600 ton npgilnosti. Rezultati natečaja doslej še niso znani. Pridobitev novih ladij in organizacijska utrditev podjetja se odraža tudi v pokazateljih letošnjega družbenega plana. Napram lanskemu letu se bo fizični obseg storitev na področju dolge plovbe povečal za 265*/«, družbeni proizvod pa bo znašal 689 milijonov dinarjev. Z ladjevjem 53.526 DWT in z uspešno dejavnostjo se je naše mlado ladijsko podjetje že do sedaj uvrstilo med najboljša jugoslovanska podjetja svobodne plovbe in je pričelo tudi z linijsko plovbo do Rdečega morja. Z resnim delom, ki je izraz požrtvovalnosti njegovih mornarjev in strokovnega kadra, si je odprlo velike možnosti nadaljnjega razvoja. Z njim si je pomorstvo našega okraja z uspehom začelo utirati pot tudi na široka morja. MORSKO RIBIŠTVO Ribištvo je veja naše pomorske dejavnosti, ki je bila po osvoboditvi najpotrebnejša obnove. Od nekdaj močnega ribiškega ladjevja, ki je imelo v Kopru, Izoli in Piranu 107 motornih ladij in motornih jadrnic (stanje leta 1938) in veliko število čolnov na vesla in jadra, je ostalo po vojni na našem področju bore malo. Ribiško ladjevje konservnih tovarn "Ex Ampelea«, "Arrigoni« in "De Langlade« je bilo med vojno uničeno ali odpeljano, pretežna večina ribičev italijanske narodnosti pa se je s svojimi ladjami in mrežami izselila v Italijo. Ribištvu so bili dani prvi organizacijski temelji leta 1947, ko je bilo ustanovljeno v Izoli podjetje "Riba«: v prvi polovici leta 1954 se je stanje izboljšalo z ustanovitvijo podjetja "Ribič« v Piranu. Na koncu 1954. leta sta imeli ribiški podjetji 17 osnovnih enot, od katerih jih je bilo 16 v proizvodnji. Za obnovo ribištva je bilo investirano do danes 405 milijonov dinarjev, od tega 42 milijonov iz lastnih sredstev podjetij. Danes imata obe podjetji 30 ribiških ladij s skupno 2955 KS, 72 pomožnih čolnov in dve ladji za prevoz rib. Ladjevje je opremljeno s 24 mrežami plavaricami, 64 kočami in 4 tunolovkami, kakor tudi z drugimi manjšimi mrežami. Na ribiških ladjah je zaposlenih 250 ribičev. Med letom 1955 so bile izpopolnjene delavnice za manjše remonte ladij, za popravilo motorjev, elektrogene-ratorjev, mrež itd. Tako je podjetje "Ribič« opremilo lastno mehanično in elektromehanično delavnico. Podjetje "Riba« pa dograjuje sedaj svoje poslovno središče na obali v Izoli, kjer bodo poleg upravnih prostorov osredotočene njene delavnice za remont ladij, za popravilo mrež, mehanične delavnice in skladišča. Velik manevrski prostor, na katerem bodo možne vse manipulacije z ribami in z materialom, bo imel tudi potrebne naprave za izvlačenje ladij. Ko primerjamo sedanje stanje ribiškega ladjevja s predvojnim, moramo upoštevati velike spremembe pri kvaliteti ladij, jakosti motorjev in pri tehnični izpopolnjenosti opreme. Novo ribiško ladjevje je moralo nujno slediti sodobni tehniki ribolova. Ribištvo je opremljeno s 23 ra-dio-telefonskimi aparati, ki omogočajo stalno povezavo med enotami na morju in matičnim podjetjem in dajejo večjo operativnost proizvodnji in trgovskemu poslovanju. Naša podjetja so prva v Jugoslaviji uvedla radiotelefonsko zvezo s svojimi ladjami. Sedaj jim v tem sledijo ostala jugoslovanska podjetja. Prav tako so na široko uporabila električno osvetlitev pri ribolovu. Na vseh ladjah je sedaj 64 generatorjev. O razvoju družbenega sektorja ribištva v zadnjih letih govore tudi po- Štev. 35 — 13. julija 1956 URADNI VESTNIK Stran 311 datki o ribolovu: v letu 1953 sta obe podjetji ulovili 636 ton rib, v letu 1954 1.030 ton, v letu 1955 pa že 1.154 ton. Razen tega sta podjetji odkupili še 379,5 ton rib. Podjetje ""Riba« je usmerilo svojo dejavnost pretežno na lov drobne sinje ribe, naslanjajoč se na stare tradicije tukajšnjega ribištva, podjetje "Ribič« pa se je začelo ukvarjati tudi z lovom na veliko sinjo ribo (tune in palamide) in z drugim ribolovom na odprtem morju. Na tabeli količin in vrednosti proizvodnje ulova ribiških podjetij in zadrug v letu 1955 v jugoslovanskem merilu, ki jo je objavilo združenje morskega ribištva FLRJ, je na prvem mestu naše podjetje ""Riba«, podjetje "Ribiča pa je po vrednosti lova na drugem mestu. V družbenem planu okraja za leto 1956 je razvidno, da se bo ulov napi am preteklemu letu povečal za okoli 45"/o in bo družbeni proizvod ribištva narastel za 39°/o. Podjetji se uveljavljata tudi pri izvozu svežih rib v inozemstvo. V ietu 1954. je bila LR Slovenija udeležena pri skupnem jugoslovanskem izvozu svežih rib s 4,24'/o, v letu 1955 z 10,57"/