Poučni tečaj ,,Zveze nar. društev" v Celju. (Dalje.) Dragi dan tečaja (petek, dne 10. sept. t. 1.) je bila udeležba še lepša, nego prvi dan, zlasti celjske narodne dame so prišle ta dan v prav obilnem številu, Saj je pa tudi bil ta dan nda n narodne vzgoje" t pravem pomenu besede. Eer ja predsednik .Zmse", tov. P e 8 e k, predaval onarodni vzgoji mladine, je predsedoval in vodil debato odbornik Miloš S t i b 1 e r. Peskovo predavanje ni bilo namenjeno — kakor je sam poudarjal in kakor se je razvidelo iz obširno in skrbno sestavljenega referata — Ie u6iteljst?u, temveč sploh slovenskim vzgojiteljem in vzgojiteljicam, staršem, učiteljem in učiteljicam ter vzgojevalnim faktorjem v naši javnosti, zakaj ne-le učiteljstro v šoli, temveč tudi starše doma in vse vzgojevalne faktorje v jarnosti bi moral po izvajanjih referenta — prevevati duh p r a v e n a r o d n e vzgoje, ker le na ta način si vzgojimo čvrst narodno zaveden rod, ki bo v resnici spoštoval svoj materin jezik in srojo rodno grudo — domovino. V UTodu je razpravljal predavatelj splošno o narodnostni ideji in narodni vzgoji. Eazal je, da so že stari narodi, osobito Grki in Eimljani, skrbno vzgajali svojo mladino k narodni zavednosti in narodnemu ponosu. Biti Eimljan, to je bila zavest, ki je drigala posameznika in cele mase ljudstra. Vidimo pa tudi jasno pri starih narodih, da, kakor hitro je jenjala železna disciplina, kakor hitro je pojenjala narodna samovzgoja, se je začel propad. Narodna ideja kot taka je stara kot človeštvo; od nekdaj že se je bil boj med narodi, samo da oblika tega boja ni bila vedno ista. Mi Slovenci smo temu boju zaradi svoje zemljepisne leže, krasote in bogastva tembolj izpostavljeni — kaj čuda, da si moramo vzgajati vedno več in vedno boljših bojevnikov? Ni zadosti, da po svoji rodovitosti prekašamo svoje sosede, gledati moramo iudi, da si ves naraščaj t resnici obranimo. Narodnavzgojase pričnev domačihiši z zgledom, besedo i n p e s m i j o. Ne govorite in ne klatite nemščine v navzočnosti svojih otrok! Pripovedujte deci o naši zgodovini, o našib bojih in o našem trpljenju; pojte ž njimi naše narodne pesmi! Skrbite, da bodo govorili vaši otroci lepo in pravilno sloreuščino! V dobi šolskega obiskovanja nikakor ni težišče narodne vzgoje edino-le T šoli, temveč po razmerah v šoli ali pa v domači hiši, zakaj učitelj lahko v šoli vzgaja mladino k narodni zavednosti, starši pa dostikrat sproti uničujejo uspehe šole. Morali bi pač učitelji in starši vzajemno delovati kakor splob pri vzgoji raladine, tako še prav posebe pri n a r o d n i vzgoji. Predavatelj naglaša, da kar bo razpravljal o narodai vzgoji šolske mladine potom pouka, velja istotako za starše kakor za učitelje, zakaj starši naj d o m a zasledujejo učno napredovanje otrok v šoli ter naj otroke doma opozarjajo na ta in oni moment, n. pr. pri zgodovini, zemljepisju itd., ki je važen faktor n a r o d n e vzgoje, t. j. vzgoje mladine k ljubezni do materinega jezika in slovenske mladine. Da vzgojujemo mladino k ljubezni do materinega jezika in rodne zemlje, nismo — učitelji in starši — dolžni le svojemu narodu, temveč tudi otrokcm, ker le človek, ki mu tli lskra ljubezni do lastnega naroda, do njegove lastne domovine, more biti v resniei srečen. Clovek pa, ki nima v srcu take ljubezni, je v vrvenju življenja povsod tujec, je kot bilka v vodi, ki jo valori gibljejo semtertja. Eer ne-le narodni obziri, temveč tudi sreča otrok zahteva, da TZgojimo v otroškib srcih Ijubav do lastnega naroda in njegove domovine, mora služiti ves način vzgoje sploh in ves pouk vzgoji k narodni zavedaosti ia narodnemu ponosu. Da, tudi ponosna naj bo naša mladina na to, da je elovenskega rodu! Način narodne vzgoje pa ne sme biti samo prazno narodno besedičenje, temreč narodna zavednost otrok se naj gradi na trdni temelj znanja in spoznanja. (Dalje.)